DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU Kandidatka: Gabrijela Konrad Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: Univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Žan Jan OPLOTNIK, docent Lokavec, september 2006

2 2 PREDGOVOR Med finančne instrumente EU lahko uvrstimo tudi sredstva evropskih regionalnih razvojnih bank in skladov, v katerih ima EU svoj delež. To sta v prvi vrsti Evropska banka za obnovo in razvoj s sedežem v Londonu in Evropska investicijska banka s sedežem v Luksemburgu. Vendar s tem seznam razvojnih skladov in bank, ki delujejo v Evropi, ali z denarjem iz sredstev EU, še zdaleč ni izčrpan. Da bi bolje razumeli trenutne razmere pa tudi dileme nadaljnjega razvoja in sodelovanja Slovenije s predstavljenimi institucijami, se je treba vrniti h koreninam nastajanja teh organizacij in se seznaniti z njihovim razvojem. Zato je na začetku vsaka na kratko predstavljena. V diplomski nalogi smo skušali dokazati, da Evropska banka za obnovo in razvoj financira le projekte, ki pomagajo gospodarstvu, da se približa sodobnemu tržnemu gospodarstvu. Trdimo, da je banka pri prehodu Slovenije v tržno gospodarstvo odigrala pomembno vlogo. Vse štiri razvojne banke, ki jih podrobneje predstavljamo, pomagajo majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju in predvsem razvoju privatnega sektorja v državah, katerih projekte financirajo. S članstvom v EU je za Slovenijo na razpolago več sredstev kot prej. V diplomski nalogi je največ prostora namenjenega spodbudam, ki jih lahko neposredno uporabljamo v Sloveniji, predstavljene so tudi pomembne značilnosti programov razvojnih bank v Evropi, ki jih zasledimo zunaj Slovenije, bodisi če iščemo svojo priložnost kot vlagatelj bodisi kot izvajalec del ali storitev bodisi kot investicijski bankir. V prvem delu smo predstavili delovanje mednarodnih finančnih institucij, s katerimi Slovenija sodeluje: Skupino Svetovne banke, Mednarodni denarni sklad, Evropsko investicijsko banko, Evropsko banko za obnovo in razvoj, Razvojno banko Sveta Evrope, Medameriško razvojno banko ter Nordijsko investicijsko banko. Na kratko smo opisali sodelovanje Slovenije z vsako izmed teh institucij. Banke največ financirajo projekte infrastrukture in s tem omogočajo temelje za nadaljnji razvoj države. V naslednjem delu pa smo podrobneje predstavili osnovne podatke in programe naslednjih razvojnih institucij: EBRD, EIB, EIF in Razvojne banke Sveta Evrope. Posebej nas je zanimala EBRD saj ponuja veliko možnosti. Predstavili smo spodbude, dane neposredno preko EBRD, to so: investicijski krediti za projekte infrastrukture, investicijski krediti za velike zasebne naložbe, kapitalske naložbe v velika podjetja in banke, večnamenske spodbude za razvojni prodor v regijo, neposredne naložbe v srednje velika podjetja. Spodbude EBRD, dane preko finančnih posrednikov, pri katerih sodeluje z drugimi institucijami, so: skupna shema EU in EBRD za financiranje malih in srednje velikih podjetij, skupna shema EIF in EBRD za financiranje malih in srednje velikih podjetij, skupna shema EU in EBRD za financiranje projektov infrastrukture v manjših in srednje velikih občinah. Pri poslovanju z EBRD je ključnega pomena poznavanje projektnega cikla, zato smo v nalogi le-tega predstavili. Med drugimi dejavnostmi posamezne obravnavane razvojne institucije smo prikazali pomembnejše obračunske sklade, ki jih ta administrira.

3 3 Kot študentki financ in bančništva se mi zdi pomembno, da poznam delovanje institucije, ki je s poslovnega vidika najpomembnejša, in sicer Evropsko banko za obnovo in razvoj ter delovanje ene izmed največjih svetovnih bank, in sicer Evropsko investicijsko banko. Slovenija je v času priprav na vstop v Evropsko unijo in v času po vstopu še poglobila sodelovanje s temi institucijami. Pomembno je vedeti, kateri projekti so Sloveniji na razpolago iz teh virov. Glavni motiv za izbiro teme diplomske naloge je bil pridobivanje pomembnih informacij in znanj o mednarodnem bančništvu, ki mi bodo kot iskalki zaposlitve in pri delu v bančništvu lahko zelo pomagale. Upam, da sem z delom zajela kar se da veliko informacij o evropskih razvojnih bankah, njenem sodelovanju z našo državo ter da je podan pregled nad programi, ki so trenutno na razpolago slovenskim podjetjem.

4 4 KAZALO VSEBINE PREDGOVOR... 2 KAZALO VSEBINE UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predvidene metode raziskovanja SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vpliv članstva Slovenije v EU na slovensko gospodarstvo Vpliv članstva Slovenije v EU na mala in srednja podjetja Strategija Slovenije v EU ČLANSTVO SLOVENIJE V MEDNARODNIH FINANČNIH INSTITUCIJAH Institucije znotraj Svetovne banke Poslanstvo Svetovne banke Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke Delovanje Mednarodnega denarnega sklada Sodelovanje Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada Delovanje Evropske investicijske banke Sodelovanje Slovenije in Evropske investicijske banke Delovanje Razvojne banke Sveta Evrope Sodelovanje Slovenije in Razvojne banke Sveta Evrope Delovanje Medameriške razvojne banka Sodelovanje Slovenije in Medameriške razvojne banke Delovanje Nordijske investicijske banke Sodelovanje Slovenije in Nordijske investicijske banke SREDSTVA EVROPSKIH RAZVOJNIH BANK Regionalne razvojne banke in skladi v Evropi Evropska banka za obnovo in razvoj Delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj Sodelovanje Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj Strategija za Slovenijo Cilji, dejavnosti in organizacija EBRD Spodbude, dane neposredno preko EBRD Spodbude EBRD, dane preko finančnih posrednikov Okoljska shema GEF/EBRD Kapitalski skladi v Sloveniji Regionalni kapitalski skladi z udeležbo EBRD Regionalni nepremičninski skladi z udeležbo EBRD... 35

5 Lizing financiranje EBRD Hipotekarno financiranje nakupa in prenove stanovanj Posebne mikrofinančne banke Operativni pristop EBRD k financiranju Evropska investicijska banka Cilji, dejavnost in organizacija EIB Načini financiranja in projektni cikel v EIB Projektne spodbude, ki jih financira EIB Evropski investicijski sklad Razvojna banka Sveta Evrope SODELOVANJE SLOVENIJE IN EBRD V LETU 2005 IN V PRIHODNJE SKLEP POVZETEK ABSTRACT LITERATURA IN VIRI SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC... 60

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bomo na začetku predstavili članstvo Slovenije v EU, kar je posebej pomembno, saj so se slovenskim podjetnikom odprle nove možnosti koriščenja sredstev EU. Pridobili so bistveno večji trg in s tem večje možnosti za boljšo izkoriščenost in širitev produkcijskih faktorjev. Tu pa se pojavljajo problemi financiranja, zaradi tega je pomembno poznati institucije, ki sodelujejo s Slovenijo in ponujajo svoja ugodna sredstva. V diplomski nalogi podrobneje predstavljamo področja, ki jih financirajo te finančne institucije in predvsem predstavljamo možnosti, ki so na razpolago slovenskim podjetjem. Posebej smo predstavili Evropsko banko za obnovo in razvoj ter njene programe, saj je banka največji posamezni tuj investitor. Dejavno sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva Srednje in Vzhodne Evrope ter bivše Sovjetske zveze. Ponuja jim pomoč v javnem in zasebnem bančništvu, podpira številne projekte s posojili, investicijami in možnostjo tehničnega sodelovanja. Tako omogoča lažji prehod k demokraciji in tržnemu gospodarstvu. Tudi v Sloveniji je banka v tem obdobju odigrala pomembno vlogo. V nalogi se bomo osredotočili na delovanje Evropskih razvojnih bank, predvsem EBRD v Sloveniji, predstavili programe in spodbude, v zadnjem poglavju pa dejavnost EBRD v Sloveniji v letu Slovenija je postala članica EBRD avgusta V začetku sodelovanja je EBRD financirala predvsem projekte v javnem sektorju, v zadnjem času pa se je njeno investiranje preusmerilo v privatni sektor. Predvsem financira majhna in srednje velika podjetja preko posrednikov s pomočjo kreditnih linij. Banka pa predvsem pomaga državam v tranziciji in je tudi Sloveniji pomagala v tem obdobju z nizkimi obrestnimi merami in provizijami. Vedno večji je pomen malih in srednje velikih podjetij v svetu in tudi v Sloveniji, ta podjetja pa težko pridejo do finančnih sredstev za posamezne projekte. EBRD in Evropska komisija sta skupaj ustanovili sklad pomoči malemu gospodarstvu v desetih državah, ki so nazadnje pristopile k EU. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Glavni namen diplomske naloge je spoznati delovanje mednarodnih finančnih institucij in njihovo sodelovanje s Slovenijo. Posebej bomo predstavili sredstva evropskih razvojnih bank, s katerimi Slovenija in slovenska podjetja veliko sodelujejo. Skozi raziskavo bomo skušali doseči več ciljev: opredeliti članstvo Slovenije v mednarodnih finančnih institucijah in sodelovanje s temi institucijami; opredeliti cilje, dejavnost in organizacijo evropskih razvojnih bank; ugotoviti, katere spodbude in na kak način jih ponujajo;

7 7 predstaviti uspešnost Slovenije pri koriščenju sredstev EBRD v letu V diplomski nalogi bomo skušali dokazati, da Evropska banka za obnovo in razvoj financira le projekte, ki pomagajo gospodarstvu, da se približa sodobnemu tržnemu gospodarstvu. Trdimo, da je EBRD pri prehodu Slovenije v tržno gospodarstvo odigrala pomembno vlogo. Vse štiri razvojne banke, ki jih podrobneje predstavljamo, pomagajo majhnim in srednje velikim podjetjem pri razvoju in predvsem razvoju privatnega sektorja v državah, katerih projekte financirajo. S članstvom v EU je za Slovenijo na razpolago več sredstev kot prej. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri raziskavi se bomo omejili samo na Slovenijo in analizirali sodelovanje Slovenije s temi institucijami in predstavili programe, ki so na razpolago Sloveniji in slovenskim podjetjem. Čeprav institucije poslujejo že dlje časa bomo v zadnjem poglavju analizirala le investicije EBRD v letu 2005 ter ne bomo šli v podrobnosti posameznih projektov za konkretne subjekte. Omejitev pri diplomski nalogi pa predstavlja tudi omejen dostop do podatkov in pomanjkljiva literatura. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga bo makroekonomska raziskava, saj bomo predstavili mednarodne finančne institucije ter njihovo sodelovanje s Slovenijo, v naslednjem poglavju pa bomo analizirali programe in spodbude evropskih razvojnih bank, predvsem Evropske banke za obnovo in razvoj. Uporabili bomo deskriptivni in analitični pristop k raziskovanju. V začetku naloge bomo dali prednost opisu mednarodnih finančnih institucij. Pri raziskovanju bomo uporabljali komparativno metodo in metodo kompilacije, saj bomo povzemali spoznanja in stališča drugih avtorjev, ter tako opredelili programe in spodbude evropskih razvojnih bank.

8 8 2 SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI EU s svojo prepleteno institucionalno strukturo manjšim državam zagotavlja privlačen okvir za obvladovanje lastne majhnosti v mednarodnem okolju po eni strani jim nudi možnost soodločanja o zadevah, ki bi jih brez vključenosti v evropski sistem težko obvladovale, po drugi pa odpira možnosti, da cilje uresničujejo z zaledjem moči ostalih držav. Vendar pa ni mogoče trditi, da v EU velikost države ne bi štela. Majhnost je lahko slabost, tako takrat, ko pride do vprašanja obsežnega sklopa vprašanj, ki jih morajo dnevno vsrkati njihove administracije kot takrat, ko se države soočijo s šibkostjo svojega glasu pri sprejemanju odločitev. Vprašanje ni novo, saj je večina držav v EU že danes manjših. Je pa izziv razmeroma nov za tiste manjše države, ki se bodo v EU vključile v nekaj letih. Med manjšimi državami se potrjuje tendenca naslanjanja na močno institucionalno strukturo svoje interese raje uresničujejo s pomočjo mehanizmov, ki jih nudijo močne institucije kot pa v medvladnem okolju, kjer imajo zaradi majhnosti in s tem manjše (tudi glasovalne) moči manj možnosti za uspeh. Zaradi problemov, ki jih zanje predstavlja obvladovanje vse širše evropske agende, so nadalje prisiljene selekcionirati svoje cilje oziroma energijo in kapacitete usmerjati v dobro zastavljene strateške interese. Hkrati pa jim prav ta osredotočenost na izbrane cilje odpira možnost, da z aktivnim pristopom svoje lastne interese prelevijo v interese Unije in tako z močjo celotnega evropskega bloka uresničujejo politike, ki jih same verjetno ne bi mogle uspešno voditi. Sicer nekoliko v senci dejstva, da male države v Uniji ne tvorijo homogenega bloka, se za strategijo za večanje vpliva nakazujejo tudi možnosti neformalnih navez med skupinami manjših držav. Tega se čeprav večkrat na različnih bregovih, ko pride do vprašanja posameznih politik za obvladovanje širokega spektra evropskih vprašanj kot tudi za krepitev svojega glasu, kadar so o nečem soglasne, uspešno poslužujejo beneluške države. Te ugotovitve vodijo do osrednjega zaključka, da lahko tudi manjša država, ki se ne more zanašati na argument moči, temveč se lahko naslanja le na moč argumenta, z aktivnim postopkom in dobro domišljenimi strategijami uspešno uveljavlja lastne interese (Zupančič 2004, ). Na dolgi rok je vstop v EU za Slovenijo pomemben predvsem zaradi pričakovanega pozitivnega učinka na gospodarsko rast, toliko bolj, kolikor bo slovensko gospodarstvo uspelo izkoristiti razvojne priložnosti, ki jih ponuja polnopravno članstvo. Skupni trg in nato tudi skupno valutno območje namreč nedvomno dajeta možnosti za povečanje obsega mednarodne trgovine in prenosa tehnologij ter olajšan dostop do znanja in virov (UMAR 2005, 43). 2.1 Vpliv članstva Slovenije v EU na slovensko gospodarstvo Velika prednost, ki jo prinaša članstvo v EU, je bistveno večji trg, s tem pa tudi večje možnosti za boljšo izkoriščenost produkcijskih faktorjev. V okviru prestrukturiranja gospodarskega sistema Slovenije je članstvo v EU zelo pomembno, saj pospešuje ključe gospodarske reforme (predvsem liberalizacijo in privatizacijo v finančnem in energetskem sektorju ter konsolidacijo privatiziranih podjetij v predelovalni dejavnosti). Največje priložnosti so z vstopom v EU dobili predvsem sektorji, ki so bili že pred tem izvozno usmerjeni in imajo nizko stopnjo zaščitenosti. To so predvsem kovinsko-predelovalna industrija, elektroindustrija, telekomunikacijska in transportna industrija. Večje težave je pričakovati v nekaterih sektorjih, ki so pred vstopom uživali razmeroma visoko zaščito, to

9 9 so predvsem kmetijstvo in živilsko-predelovalna industrija. Z vidika usklajenosti tehničnih predpisov in standardov kot elementa prostega pretoka blaga so podjetja dobro pripravljena. Za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti slovenskih podjetij se izvajajo ukrepi na področju investiranja v znanje, spodbujanja inovativnosti in razvoja tehnologij ter spodbujanja konkurenčnosti podjetništva. Podjetja pa se lahko vključujejo v programe EU, npr. v 6. okvirni program večletni program za podjetja in podjetništvo (Urad Vlade RS za informiranje 2005, 62). V letu 2006 se bo gospodarska rast v novih članicah EU po pričakovanjih okrepila, spodbujali pa jo bodo višji izvoz, visoke neposredne tuje naložbe in infrastrukturni projekti, priliv sredstev iz EU ter večje javno trošenje pred prihajajočimi volitvami. Gospodarsko rast omejuje tudi restriktivna monetarna politika, ki so jo centralne banke prisiljene voditi zaradi hitro naraščajočega zadolževanja, spodbujajo pa jo visoke tuje naložbe, povezane s privatizacijskimi projekti in posodabljanjem proizvodnih kapacitet ter javni infrastrukturni projekti (Fliser 2006, 20 22). 2.2 Vpliv članstva Slovenije v EU na mala in srednja podjetja Vključitev Slovenije v EU je prinesla nove zahteve, hkrati pa so se odprle tudi nove možnosti za vključitev slovenskih podjetnikov na trge EU in možnost koriščenja sredstev EU, namenjenih podjetnikom (Urad Vlade RS za informiranje 2005, 62 63). V zadnjih desetih letih je Slovenija dosegla pomembno strukturno spremembo glede premika zaposlenih iz velikih industrijskih podjetij v mala in srednje velika podjetja, predvsem v storitvenem sektorju. Število podjetij na 1000 prebivalcev se približuje povprečju EU, v malih in srednje velikih podjetjih je zaposlenih že več kot 60 odstotkov zaposlenih (ibidem, 63). S članstvom v EU so podjetjem postali dostopni tudi programi za financiranje drobnega gospodarstva in obrti, ki se financirajo preko Evropske investicijske banke, in posojila Evropskega investicijskega sklada (ibidem, 63). Zaradi svoje gospodarske uspešnosti in stabilnosti ima Slovenija dostop do mnogih različnih virov financiranja, med drugim tudi do mednarodnih finančnih trgov. EU namenja MSP neposredno in posredno podporo, da bi se izboljšala dostopnost do finančnih virov. Neposredna pomoč se namenja v obliki konkretnih finančnih mehanizmov (Commission of the European Communities 2001, str.65 72): Kreditiranja. V sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) ter Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) malim podjetjem namenja kreditiranje pod ugodnejšimi pogoji. Garancijskih shem. Garancije za kreditiranje v glavnem ponuja Evropski investicijski sklad (EIF) v sodelovanju z bankami v državah članicah. Lastniškega kapitala. To je ena od prioritet EU. Preko različnih pobud želi Unija pospešiti predvsem razvoj visoko tehnoloških podjetij. V večini tudi te aktivnosti potekajo preko EIF.

10 10 Posredna pomoč poteka preko instrumentov regionalne politike EU, tudi preko strukturnih skladov. Glavni cilj je dvigniti konkurenčnost ter usposobljenost MSP, s čimer je mogoče doseči večje zaupanje in lažji dostop do finančnih virov. MSP se lahko vključujejo v programe Phare, Leonardo da Vinci II, Socrates, Sapard, Ispa, 6. okvirni program, Lift, Interreg III A, B in C, Life III, Culture 2000, Youth, druga finančna sredstva pa lahko črpajo še preko Srednjeevropske pobude, EBRD ter projekta Razvoj podjetništva (Izvozno okno 2006). Slovenska MSP pa se morajo zavedati, da (z redkimi izjemami) ne morejo neposredno poslovati z Brusljem, ampak je to možno le preko slovenskih gospodarskih ustanov. Pri tem pa razpoložljivost virov financiranja ni odvisna le od statusa države glede na priključevanje EU, temveč tudi od same razvitosti države. MSP morajo znati tudi izkoristiti ponujene možnosti. Nedavne raziskave kažejo, da MSP pogosto ne izrabljajo vseh finančnih priložnosti, ker so z njimi preslabo seznanjena ali pa se neustrezno predstavljajo. Ob tem velja še opozoriti, da se število odprtih programov za posamezno državo stalno spreminja, zato morajo MSP to področje nenehno spremljati pri kontaktnih osebah in na svetovnem spletu (ibidem). 2.3 Strategija Slovenije v EU Naloge, ki so si jih zadali slovenski organi pri svoji dolgoročni strategiji, so usmerjene k doseganju višje ravni konkurenčnosti in mednarodne uveljavitve. Med izzivi, ki se jih dobro zavedajo, so pospeševanje rasti/razvoja domačih podjetij v Sloveniji in na tujem, nadaljnja odprtost za tuje naložbe, izboljševanje poslovnega okolja in hitrejši razvoj dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, pri čemer namenjajo posebno pozornost majhnim in srednjim podjetjem, storitvenim dejavnostim in zmanjševanju razlik med regijami (EBRD 2006). Slovenija kot članica EU aktivno sodeluje pri oblikovanju politik EU in v procesu odločanja ter uživa vse pravice in prednosti, ki izhajajo iz članstva. Na ekonomskem in finančnem področju to pomeni, da slovenski predstavniki redno sodelujejo pri koordinaciji ekonomskih politik med državami članicami, pri sprejemanju proračuna EU ter pri odločanju o zakonodajnih predlogih s področja finančnega sistema, proračuna, davkov, carin, javnih naročil in drugih relevantnih področij. Pri tem EU izhaja iz načela, da v razmerah enotnega (notranjega) trga ter globalizacije o določenih temah ni smiselno odločati zgolj na nacionalnem nivoju, temveč ima odločanje na nadnacionalnem nivoju višjo dodano vrednost in lahko pripelje do racionalnejših rešitev. Z uvedbo skupne valute v državah članicah evro območja je EU to najbolje dokazala na primeru denarne politike. Trenutno si tudi Slovenija prizadeva, da bi se vključila v zadnjo stopnjo evropske integracije in postala članica Evropske monetarne unije (EMU). Prvi korak na tej poti je bil storjen 28. junija 2004, ko je naša država skupaj z Estonijo in Litvo kot prva izmed novih držav članic vstopila v evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM 2) z namenom, da do sredine leta 2006 izpolni vse potrebne konvergenčne (t.i. maastrichtske) kriterije ter

11 11 predvidoma leta 2007 prevzame evro za svojo nacionalno valuto (Ministrstvo za finance 2006f).

12 12 3 ČLANSTVO SLOVENIJE V MEDNARODNIH FINANČNIH INSTITUCIJAH Med mednarodne finančne institucije se uvrščajo vse tiste institucije, ki izpolnjujejo naslednja dva pogoja: (i) njihove lastnice oziroma članice so vsaj tri suverene države in (ii) njihova osnovna dejavnost je zagotavljanje finančne podpore vsem državam članicam ali pa samo izbrani skupini držav članic (Mrak 2002). Skupina Svetovne banke Mednarodni denarni sklad Evropska investicijska banka Evropska banka za obnovo in razvoj Razvojna banka Sveta Evrope Medameriška razvojna banka Nordijska investicijska banka (Ministrstvo za finance 2006a). 3.1 Institucije znotraj Svetovne banke Skupina Svetovne banke (World Bank) je bila ustanovljena v Bretton Woodsu, ZDA, leta 1944 z namenom, da promovira dolgoročno gospodarsko rast. Z razvojem se je dejavnost Svetovne banke razširila, zato je bilo potrebno ustanoviti dodatne specializirane institucije. Tako danes skupino Svetovne banke s sedežem v Washingtonu sestavljajo: IBRD International Bank for Reconstruction and Development oziroma MBOR (Mednarodna banka za obnovo in razvoj) je največji posojilodajalec za države v razvoju in največji zbiratelj finančnih sredstev iz različnih finančnih virov. Lastniki MBOR so države članice (183), ki letno vplačujejo kvote, od velikosti katerih je odvisna glasovalna moč. Prosilci za kredit morajo biti najprej sprejeti pri sestrski organizaciji IMF oziroma MDS (Mednarodni denarni sklad). Svetovna banka pridobiva kapital večinoma z izposojanjem na mednarodnih kapitalskih trgih. IDA (International Development Association) oziroma Mednarodno združenje za razvoj je mednarodna institucija, ustanovljena leta 1960, katere naloga je, da pomaga najrevnejšim državam, ki niso sposobne pridobiti posojila od MBOR. Tem državam ponuja posojila brez obresti z dospelostjo od 35 do 40 let, z desetletnim odlogom plačila. IFC (International Finance Corporation) oziroma Mednarodna finančna inštitucija je bila ustanovljena leta 1956 z namenom spodbujati razvoj zasebnega sektorja v državah v razvoju. Njena naloga je, da nudi pomoč pri financiranju zasebnega sektorja, predvsem podjetjem, ki nimajo možnosti izposoje denarja na mednarodnih finančnih trgih. MGA (Multilateral Investment Guarantee Agency) oziroma Mednarodna agencija za zavarovanje investicij je bila ustanovljena leta 1988 z namenom pomagati državam v razvoju pri privabljanju tujih investitorjev s tem, da daje potencialnim investitorjem zavarovanje oziroma garancijo pred političnim tveganjem. Takšno tveganje se nanaša npr. na vojno, politične nemire, spremembe deviznega tečaja ipd. ICSID (International Centre for Settlement of Investment Disputes) oziroma Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov je bil ustanovljen leta 1966,

13 13 njegov namen pa je omogočiti arbitražno in konciliacijsko reševanje sporov, ki nastanejo med vladami in tujimi investitorji (Ministrstvo za finance 2006b). Vsako od institucij skupine Svetovne banke upravljajo njene države članice, tako prejemnice sredstev kot države donatorke, oboji pa imajo hkrati lastniški delež v banki Poslanstvo Svetovne banke Glavni cilj in poslanstvo Svetovne banke je odprava revščine. Skupina Svetovne banke je največji vir razvojne pomoči na svetu, saj letno zagotavlja preko 30 milijard dolarjev posojil. Pri tem uporablja različne finančne vire, visoko usposobljene strokovnjake in širok spekter njihovega znanja za vzpostavitev stabilne in trajnostne gospodarske rasti. V Svetovni banki se države članice v grobem delijo na posojilojemalke in tiste, ki odločajo. V prvi skupini so predvsem države v razvoju in države v tranziciji. Te države imajo možnost Svetovno banko prositi za posojilo, tehnično pomoč, politične nasvete, garancijo. V drugi skupini so razvite države, ki vplačujejo v Banko zneske (vse države vplačujejo kvote), ne morejo pa od Banke dobiti posojil. Te države večinoma zaprošajo za tehnično pomoč pri določenih specifičnih problemih ali pa pri prilagajanju domače zakonodaje (Ministrstvo za finance 2006b). Svetovna banka pomaga državam tudi pri spodbujanju in zagotavljanju osnovnih pogojev za privabljanje tujih investicij. Države tako s pomočjo Svetovne banke (finančno in tehnično) spreminjajo celotna gospodarstva in krepijo svoje bančne sisteme. Poleg tega pa investirajo še v človeški kapital, infrastrukturo in ohranjanje čistega okolja, kar stopnjuje privlačnost in produktivnost zasebnega sektorja. Preko garancij Svetovne banke, zmanjševanja političnega tveganja in v povezavi z institucijo IFC, tuji investitorji minimizirajo tveganje države in zato lahko več vlagajo v države v razvoju in države v tranziciji (ibidem). Banka loči dva tipa kreditiranja držav prejemnic: investicijska posojila in premostitvena posojila. Investicijska posojila, ki obsegajo 75 do 80 odstotkov vseh posojil, zagotavljajo dolgoročno financiranje širokega spektra aktivnosti za ustvarjanje fizične in socialne infrastrukture v manj razvitih državah. V zadnjih letih so se investicijski krediti usmerili iz tradicionalnih»hardware«naložb v investicije, kot so zmanjševanje urbane revščine (gradnja stanovanjske infrastrukture), razvoj podeželja, vodno gospodarstvo in sanitarije, upravljanje z naravnimi viri energije, pogozdovanjem, izobraževanjem težko zaposljivega prebivalstva, zdravstvena infrastruktura in podobno (GZS 2006). Premostitveni krediti predstavljajo četrtino vseh posojil Svetovne banke in podpirajo institucionalne in politične spremembe. V primerjavi z investicijskimi posojili so usmerjeni bolj makroekonomsko, vključujejo pa projekte kot so regulativna reforma, davčna reforma, ustvarjanje pravnega sistema, privatizacija državnega premoženja, javno-zasebna partnerstva, ustanavljanje socialnih skladov in podobno (ibidem). Zasebni sektor podpirata IFC in MIGA, dve tržno naravnani instituciji, ki nudita zasebnemu sektorju podporo pri naložbah v manj razvite dežele. Mednarodna finančna

14 14 korporacija (IFC) investira v projekte, ki izpolnjujejo predpisane naložbene kriterije, pa za njih ni mogoče dobiti financiranja ali tehničnega znanja kje drugje po sprejemljivih pogojih. Prednost financiranja s sredstvi IFC je v neodvisnem statusu te organizacije ter dobrem poznavanju razmer v državi gostiteljici. Kot že pove ime, se mednarodna agencija za zavarovanje investicij (MIGA) ukvarja z dajanjem garancij za politična tveganja, kot so omejitev finančnih transakcij, razlastitev premoženja družbe, prekinitev pogodbe ter vojne in civilne motnje v državi gostiteljici. Mednarodna banka za obnovo in razvoj (IBRD) daje državam prejemnicam in zasebnemu sektorju vrsto instrumentov zavarovanja obrestnega in valutnega tveganja ter različne garancije. Ekonomski oddelek Svetovne banke letno objavi več kot 200 analiz, študij in drugih publikacij, med katerimi so najbolj tipične svetovno poročilo o razvoju (World Development Report), razvojni kazalniki (World Development Indicators) in globalni gospodarski trendi (Global Economic prospects). Analize in študije imajo svetovalno funkcijo, saj so večinoma specifično prirejene posamezni državi in posameznemu sektorju. Letno Svetovna banka organizira več globalnih konferenc o različnih temah, kot so energija, viri financiranja, ekonomski učinki globalizacije in podobno. Svetovna banka vsako leto dodeli med 15 in 20 milijard USD finančnih in drugih pomoči za spodbujanje gospodarskega razvoja v manj razvitih deželah članicah. Ta finančna pomoč letno ustvari okrog pogodb z gospodarskimi družbami v vrednosti od nekaj tisoč do nekaj deset milijonov USD za pogodbo. Pogodbe so namenjene dobavi širokega spektra opreme, blaga, gradbenih, svetovalnih in drugih storitev. Struktura projektov obsega tako velike infrastrukturne posle, vedno več sredstev pa se namenja manjšim projektom na področju svetovanja, izobraževanja in zdravstva (GZS 2006). Projekti Svetovne banke obsegajo široko paleto področij. V lanskem letu je Svetovna banka namenila največ sredstev za pravosodje in javno administracijo, zdravstvo, izobraževanje, varstvo okolja, informacijsko tehnologijo, energetiko, kmetijstvo rudarstvo, transport, finančni sistem in podobno. Svetovna banka je prisotna praktično v vseh državah v razvoju (GZS 2006). Podjetja lahko sodelujejo kot svetovalci v začetnih fazah projektnega cikla ali kot dobavitelji blaga in storitev državam prejemnicam, ki razpisujejo javna naročila Sodelovanje Slovenije in Svetovne banke 1 Slovenija je postala članica Svetovne banke na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij 25. februarja Skladno s 6. členom Zakona je minister za finance guverner Republike Slovenije v IBRD, IFC, IDA in MIGA. Predstavnica Slovenije v Svetovni banki v Washingtonu je ga. Senka Maver, ki je bila v marcu 2005 s sklepom Vlade RS imenovana 1 Povzeto po Ministrstvo za finance (2006b).

15 15 na to funkcijo za obdobje nadaljnjih štirih let. Slovenija ima v IBRD 1261 delnic, kar predstavlja 0,08 % vseh delnic. Slovenija v Svetovni banki sodi v skupino t.i. belgijske konstituence, v kateri so poleg Belgije, Avstrije in Slovenije zastopane še Belorusija, Češka, Madžarska, Kazahstan, Luksemburg, Slovaška in Turčija. Belgijsko konstituenco izmenično, vsakič za obdobje dveh let, zastopa belgijski ali avstrijski izvršni direktor; s 1. novembrom 2004 je funkcijo izvršnega direktorja prevzel Belgijec Gino Alzetta. Vlada Republike Slovenije je v letu 1997 sprejela Strategijo (CAS Country Assistance Strategy), ki je bila osnovno vodilo za sodelovanje Slovenije s Svetovno banko v obdobju prehoda. Kot država v tranziciji je Slovenija poleg obsežne tehnične pomoči na različnih področjih v okviru Strategije pri Svetovni banki v letih 1999 in 2000 najela tudi dve posojili: prvega za Projekt posodobitve nepremičninskih evidenc v višini 14,05 mio evrov, ki je bil uspešno zaključen v juniju 2005, in drugega za Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji v višini 9 mio evrov, ki se je zaključil v juniju 2004 in je bil namenjen uvedbi enotnega zdravstveno informacijskega sistema, s katerim bi bilo omogočeno boljše odločanje menedžmenta na vseh ravneh sistema zdravstvenega varstva, vključno z opredeljevanjem prioritet in načrtovanjem. Maja 2000 je bilo na Odboru izvršnih direktorjev Svetovne banke obravnavano poročilo, na podlagi katerega je Slovenija začela s postopkom graduacije iz skupine držav posojilojemalk v skupino razvitih držav, kar se je zgodilo marca Slovenija je tako v Svetovni banki prešla iz skupine posojilojemalk v skupino razvitih držav donatork. Pri tem je pomembno, da se Slovenija po svojih močeh izkaže kot aktivna udeleženka pri obravnavi aktualnih vprašanj, povezanih z bojem za odpravo revščine, ki jih razvite države vodijo preko t.i. razvojne pomoči nerazvitim državam. Zato je tudi Vlada RS v januarju sprejela sklep, da Slovenija sodeluje pri štirinajsti polnitvi Mednarodnega združenja za razvoj, v katerega bo Slovenija v devetih letnih obrokih v obdobju od 2006 do 2014 vplačala 4,94 milijonov evrov. Slovenija je članica Svetovnega sklada za okolje (Global Environment Fund) od leta 1994, ko je bil ta Sklad ustanovljen, z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja in financiranja dejavnosti na štirih področjih ogroženosti okolja, s sodelovanjem Programa ZN za okolje, Programa ZN za razvoj in Svetovne banke, ki upravlja zbrana finančna sredstva. V obdobju je Slovenija s prispevkom 1 mio USD sodelovala pri drugi polnitvi sklada (GEF Trust Fund). S tem se je RS vključila med donatorke sredstev in napovedala svojo pot med razvite, ki jo je v aprilu 2004 potrdila z uspešno graduacijo v Svetovni banki. V tem obdobju je bila kot tranzicijska država še upravičena do donacij iz sklada, iz katerega je pridobila preko 11 milijonov USD sredstev za sofinanciranje projektov v državi. Slovenija je še danes vključena v regionalne in globalne projekte, za katere je GEF namenil 27 milijonov USD, njihova skupna vrednost pa znaša 411 milijonov USD. Zaradi navedenih argumentov se je Slovenija odločila, da sodeluje tudi pri tretji polnitvi Sklada, v okviru katerega bo v štirih letnih obrokih do leta 2006 vplačala skupno 1 mio SDR (prvi trije obroki po SDR so bili vplačani v letih 2003, 2004 in 2005).

16 16 Republika Slovenija kot donatorka sodeluje pri četrti polnitvi Sklada za svetovno okolje z vplačilom prispevka v višini 4 mio SDR (1,4 mio USD). Prispevek bo Slovenija vplačala v štirih enakih obrokih v proračunskih letih 2007 do Delovanje Mednarodnega denarnega sklada Drugi del t.i. Bretton - Woodskih dvojčkov, Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) je bil ustanovljen z osnovnim namenom ohranjanja stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. Skozi desetletja delovanja se njegovo poslanstvo ni spremenilo, spremenili pa so se instrumenti, preko katerih Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS) skuša uresničiti svoje cilje. Tako je MDS v zadnjih letih še posebej aktiven na področju: nadzora: MDS redno v vseh državah članicah izvaja t.i. posvetovanja po IV. členu statuta, v katerih države vsako leto predstavijo svoje politike, ki so pomembne za stabilnost njihovega gospodarstva, kot tudi za stabilnost in rast širšega svetovnega gospodarstva. MDS si prizadeva, da države javno objavijo vse podatke, ki bi utegnile zanimati poslovni svet, zato že nekaj let javno objavlja poročila in priporočila, ki jih pripravlja ob teh posvetovanjih, katere so države dolžne upoštevati pri oblikovanju svojih politik; finančne pomoči: MDS odobrava posojila tistim državam članicam, ki se znajdejo v finančnih težavah (primer Argentine), s ciljem, da podprejo začrtano politiko in omogočijo izvedbo zastavljenih reform. Trenutno znaša skupna vrednost posojil MDS približno 72 mlrd USD. Poleg številnih finančnih programov, ki omogočajo najetje posojila pri MDS (preko t.i. Stand-By Agreement-ov, Extended Fund Facility, Supplemental Reserve Facility, Contingent Credit Lines), je MDS aktiven tudi v programih, ki so namenjeni odpravi revščine. Danes se namreč več kot polovica svetovnega prebivalstva preživlja z manj kot dvema dolarjema na dan, zato neenakost ni več zgolj socialni problem, ampak tudi problem, ki ogroža stabilnost svetovnega gospodarstva. Zato so v ponudbi posojil MDS tudi poceni posojila revnim državam (t.i. Powerty Reduction and Growth Facility), MDS pa sodeluje tudi v programu mednarodnih institucij za odpravo bremen visoko zadolženih revnih držav (HIPC, Heavily Indebted Poor Countries Facility); tehnična pomoč: z namenom okrepitve kadrovskih in institucionalnih zmogljivosti, ki so ključne za implementacijo učinkovitih makroekonomskih in strukturnih politik, MDS ponuja svojim članicam tehnično pomoč na področju fiskalne in monetarne politike. V zadnjem desetletju, v katerem so svet pretresale velike finančne krize v Mehiki, Aziji, Rusiji, Braziliji je v MDS dozorelo spoznanje, da mora več pozornosti posvetiti proučevanju vzrokov za nastanek finančnih kriz in ukrepom, ki bi pomagali le-te v čim večji meri zajeziti. Ključna področja, ki po mnenju MDS zahtevajo posebno pozornost so: devizne rezerve in zunanji dolg: države lahko na tem področju postanejo hitro ranljive, zato je zelo pomembno, da to področje spremljajo ažurno in celovito. Pomembno je, da imajo zanesljive podatke, ki so mednarodno primerljivi. Zato je MDS na tem področju razvil več analitičnih kazalcev in priporočil (npr. Guidelines on public debt management, Sound practices in the management of foreign exchange reserves);

17 17 finančni sistem: MDS in Svetovna banka sta v letu 1999 začela vrsto posvetovanj s posameznimi državami, na podlagi katerih neodvisni strokovnjaki podajo oceno trdnosti finančnega sistema v posamezni državi (FSAP Financial Sector Assesment Program). Slovenija je bila tovrstnega pregleda prvič deležna v letu 2000, na osnovi katerega je Banka Slovenije v letu 2001 pripravila akcijski načrt za izvedbo zastavljenih nalog. Po uspešni izvedbi le-teh je Banka Slovenije zaprosila za ponovno, dopolnitveno misijo, ki je v novembru 2003 opravila preverjanje doseženih rezultatov in nadgradila delo prve misije še na področjih računovodstva, revidiranja in podjetniškega upravljanja; tokovi kapitala: MDS pri svojem analitičnem delu posveča veliko pozornost tokovom kapitala (kako zagotoviti pravilno zaporedje ukrepov pri odpiranju domačega finančnega trga tujemu kapitalu) ter režimom deviznih tečajev (kateri je ustrezen glede na dane makroekonomske razmere); standardi, kodeksi: dejstvo je, da so stvari veliko bolj pregledne in lažje obvladljive, če so vpete v primerljive kategorije, standarde in če potekajo v skladu s skupno dogovorjenimi pravili. Tako sta poleg že omenjenih kodeksov ravnanja na področju deviznih rezerv in javnega dolga nastala in postala operativna tudi Kodeksa o transparentnosti na fiskalnem in monetarnem področju (Code of Good Practices on Fiscal Transparency; Code of Good Practices on Transparency in Monetary and Financial Policies). Že nekaj let MDS zbira in objavlja tudi t.i. Special Data Dissemination Standards (SDDS), sistem standardiziranih podatkov o zunanjem dolgu, deviznih rezervah ipd. Od začetka leta 1997 je MDS za določene države, med drugim v letu 2001 tudi za Slovenijo, pripravil preglede Reports on Observance of Standards and Codes o tem, v kolikšni meri država spoštuje mednarodne standarde (ne le standarde MDS, ampak tudi drugih, kot so npr. Bazelske standarde o načelih bančnega nadzora ipd.) Sodelovanje Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada Slovenija je postala članica MDS na podlagi Zakona o članstvu RS v Mednarodnem denarnem skladu 15. januarja Skladno z 8. členom Zakona predstavljata Republiko Slovenijo v MDS guverner Banke Slovenije in njegov namestnik (predstavnik Banke Slovenije). Zakon tudi določa, da je za neposredno sodelovanje z MDS zadolžena Banka Slovenije, ki tudi organizira redne letne obiske misije MDS za posvetovanja po IV. členu Statuta (Article IV Consultations). V okviru posvetovanj so obravnavane različne teme od institucionalnega in pravnega okvirja gospodarske politike (realni sektor, ekonomski odnosi s tujino, javne finance, denarni sektor) do tekočih gospodarskih gibanj in gospodarskih politik. Na podlagi opravljenih razgovorov misija pripravi zaključno poročilo, ki ga obravnava in potrdi Odbor direktorjev MDS, nato pa se javno objavi. Podobno kot v Svetovni banki tudi v MDS Slovenija deluje v okviru t.i. belgijske konstituence, v kateri so poleg Belgije, Avstrije in Slovenije zastopane še Belorusija, Češka, Madžarska, Kazahstan, Luksemburg, Slovaška in Turčija. Belgijsko konstituenco zastopa belgijski izvršni direktor Willy Kiekens. Predstavnica Slovenije v MDS v Washingtonu je ga. Senka Maver, ki je bila v marcu 2005 s sklepom Vlade RS imenovana na to funkcijo za obdobje nadaljnjih štirih let.

18 18 Slovenija je bila vseskozi aktivna članica MDS, ki ni nikdar potrebovala njegove finančne pomoči. V obdobju tranzicije pa je bila za Slovenijo izjemnega pomena tehnična pomoč, ki jo je MDS nudil na področju reform javnih financ, predvsem pri izvedbi proračunske reforme in uvajanju enotnega zakladniškega računa. Poleg številnih misij, ki so jih opravili različni strokovnjaki MDS, je pri tem izjemno vlogo odigral g. Duncan Last, ki je pomembno prispeval k uvedbi ekonomske klasifikacije GSF, pri reformi plačilnega prometa in uvajanju enotnega zakladniškega računa, kasneje pa tudi k vsebinski zasnovi izobraževalnih programov Regionalne ustanove Centra za razvoj financ, ki ga je Vlada RS ustanovila v letu 2001 z namenom zagotovitve institucionaliziranega prenosa znanja in izkušenj, ki jih je Slovenija pridobila pri izvajanju reform javnih financ, tudi na druge države v regiji (Ministrstvo za finance 2006c). 3.3 Delovanje Evropske investicijske banke 2 Evropska investicijska Banka (European Investment Bank EIB), najstarejša finančna ustanova EU s sedežem v Luksemburgu, je bila ustanovljena na podlagi t.i. Rimske pogodbe leta Banka je samostojna pravna oseba in v okviru sistema EU uživa finančno avtonomijo. Članice banke so izključno države članice EU, za katere je članstvo v EIB obvezno. Trenutno ima 25 članic.»skupina EIB«je bila ustanovljena leta 2000 in poleg EIB vsebuje še Evropski investicijski sklad (European Investment Fund EIF), ki je specializiran na spodbujanje rasti malih in srednjih podjetij z dolgoročnimi krediti ali garancijami. Kapital banke znaša nekaj manj kot 164 mlrd evrov, k finančni trdnosti pa s skoraj 21 mlrd evrov dodatno prispeva močan rezervni sklad. Glavno poslanstvo EIB je prispevati k uravnoteženemu in trajnemu razvoju držav članic. V ta namen na neprofitni osnovi dodeljuje predvsem posojila in garancije za projekte, ki prispevajo k ekonomski in socialni koheziji njenih članic. Kljub temu in za razliko od nekaterih podobnih mednarodnih finančnih institucij (Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Medameriška razvojna banka) formalno nima razvojnega mandata ter njemu prilagojene notranje organizacije. Čeprav EIB v principu sofinancira do 50 % vrednosti projekta, lahko v izjemnih primerih, glede na projekt, to sofinanciranje poveča do 75 %. Še posebej je usposobljena za financiranje projektov s področja infrastrukture, telekomunikacij in energetike. EIB % naložb nameni državam članicam, preostali del pa posoja tudi državam nečlanicam, kadar je to v interesu EU. Obseg njenih operacij je primerljiv s Svetovno banko. 2 Povzeto po Ministrstvo za finance (2006d).

19 Sodelovanje Slovenije in Evropske investicijske banke Začetek sodelovanja med Slovenijo in EIB sega v obdobje nekdanje SFRJ, ko je EIB na podlagi posebnega Kooperacijskega sporazuma SFRJ dodelila kredite za izgradnjo transjugoslovanskih avtocestnih in železniških projektov, katerih del je bil porabljen tudi v Sloveniji. Republika Slovenija kot samostojna država sodeluje z EIB od leta 1993, maja 2004 pa so z njenim članstvom v EIB postavljeni temelji za še bolj vsestransko sodelovanje. Kapital Slovenije v banki znaša nekaj manj kot 398 mio evrov in njen prispevek v rezervni sklad nekaj nad 50 mio evrov. Vse obveznosti iz tega naslova bodo poravnane do konca leta Na podlagi članstva je Sloveniji, poleg dostopa do zelo ugodnih finančnih virov (v vlogi kreditojemalke), omogočena tudi aktivna udeležba pri upravljanju banke, saj ima v njej stalno mesto guvernerja za Slovenijo (minister, pristojen za finance) ter predstavnika v odboru direktorjev (praviloma predstavnik Ministrstva za finance). Poleg tega in v skladu s sporazumom med 10 novimi članicami EU iz februarja 2004, ji v 15-letnem ciklu za 3 leta pripada mesto podpredsednika banke, ki ga bo zasedla leta 2010 (za Češko in Poljsko) ter namestnika direktorja, ki ga bo zasedla leta 2007 (za Slovaško). EIB je za Slovenijo najpomembnejši mednarodni finančni vir, še posebej na področju infrastrukturnih projektov. V času od samostojnosti do konca oktobra 2004 je banka za 27 projektov v Sloveniji odobrila za mio evrov kreditov ali garancij. Projekti na področju transporta in telekomunikacij predstavljajo skoraj 80% vseh odobrenih sredstev, v veliki meri tudi na račun financiranja avtocestnega programa. (Ministrstvo za finance 2006d). 3.4 Delovanje Razvojne banke Sveta Evrope Razvojna banka Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank CEB) je bila ustanovljena leta 1956, tedaj še kot Sklad v okviru Sveta Evrope, katerega osnovno poslanstvo je bilo zagotoviti finančna sredstva za odpiranje novih delovnih mest za begunce, ki jih je bilo v Evropi veliko. Kasneje se je z razvojem banke seznam prioritet širil na druga socialna področja, tako da so sedaj glavna področja delovanja Razvojne banke Sveta Evrope: Povečanje socialne integracije (pomoč beguncem, gradnja socialnih stanovanj, ustvarjanje novih delovnih mest v MSP, pomoč podeželju in območjem v slabšem položaju). Temu področju delovanja je banka v zadnjih petih letih namenila 44 % svojih posojil. Upravljanje z okoljem (pomoč pri naravnih in ekoloških nesrečah, varovanje okolja, varstvo kulturne dediščine). Temu področju je banka v zadnjih petih letih namenila 31 % svojih posojil. Izboljšanje človeškega kapitala (izobraževanje in zdravstvo). Temu področju delovanja je banka v zadnjih petih letih namenila 25 % svojih posojil.

20 20 Poslovanje Razvojne banke Sveta Evrope temelji na ravnotežju med zahtevo po dobičkonosnosti, s katero se zagotovi finančna neodvisnost banke in njeno socialno usmerjenostjo. Banka odobrava posojila državam članicam, lokalnim skupnostim in finančnim subjektom. Ker ne prejema letnih prispevkov od svojih članic, se banka financira z vplačanim kapitalom in rezervami ter s sredstvi, ki jih pridobi na finančnih trgih. Preudarnost na finančnih trgih omogoča banki, da ima najboljši možni rating (ocenjen s strani treh največjih in najuglednejših rating agencij: Fitch, Moody's in Standard & Poor), s katerim si lahko izposoja sredstva pod najboljšimi možnimi pogoji ter posreduje ta sredstva naprej po dobrih pogojih. Razvojna banka Sveta Evrope odobrava posojila le posojilojemalcem z najvišjo boniteto: državam oz. prvovrstnim bankam in finančnim institucijam. Za države v tranziciji je do leta 2001 veljalo, da so lahko najele posojilo le, če je za vračilo jamčila država. Na skupnem zasedanju Upravnega odbora in Administrativnega sveta v juliju 2001 pa je bila sprejeta odločitev, da lahko banka odobri posojila boljšim poslovnim bankam (rating najmanj BBB) v tranzicijskih državah tudi neposredno, brez poroštva države. Ta odločitev je skladna s poslanstvom Razvojne banke Sveta Evrope, ki je v letu 2001 postala tudi članica Pakta Stabilnosti za Jugovzhodno Evropo s ciljem, da prispeva k trajnostnemu razvoju v tranzicijskih državah. Pri doseganju tega cilja se je delež posojil državam v tranziciji povečal s 5 % v letu 1999 na 56 % v letu Sodelovanje Slovenije in Razvojne banke Sveta Evrope Sedež banke, ki ima 38 držav članic, je v Parizu. Slovenija je postala članica leta 1994, njen delež v delniškem kapitalu CEB pa je na dan znašal 0,224%. Predstavnica Slovenije v Svetu Evrope in v Upravnem odboru banke je veleposlanica Marjetica Bole, v Administrativnem svetu banke pa Andrej Kavčič, podsekretar na Ministrstvu za finance.»country Manager«za Slovenijo je g. Dario Liguti. V Sloveniji je bilo od leta 1994 s posojili Razvojne banke Sveta Evrope financiranih več projektov v skupni vrednosti 117,5 mio evrov, in sicer za šolstvo, obnovo po potresu v Posočju, izgradnjo varovanih stanovanj v Posočju, odpravo posledic plazu pod Mangartom in izgradnjo domov za ostarele. Poleg tega je bilo financiranih tudi šest projektov za mala in srednje velika podjetja (Ministrstvo za finance 2006e). Banka je ustanovila»izbirni račun sklada«, preko katerega del svojega letnega dobička usmerja v subvencioniranje obresti za posebne socialne projekte v državah članicah, ki so pomoči najbolj potrebne (Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope 2006). 3.5 Delovanje Medameriške razvojne banka Medameriška razvojna banka (Inter-American Development Bank IDB), s sedežem v Washingtonu, je najstarejša in največja mednarodna regionalna razvojna institucija. Ustanovljena je bila leta 1959, da bi pripomogla k trajnemu zmanjševanju revščine in neenakosti v regiji Latinske Amerike in Karibov, predvsem preko spodbujanja

21 21 gospodarske rasti in socialnega razvoja. Trenutno ima 46 držav članic: 26 držav iz Južne Amerike in Karibov, ZDA, Kanado ter 18 neregionalnih držav (med katere sodi tudi Slovenija). Obstaja možnost, da se v naslednjem letu ali dveh v banko včlani Južna Koreja.»Skupina IDB«, katere najpomembnejši del predstavlja Medameriška razvojna banka, vključuje tudi Medameriško razvojno korporacijo (Inter-American Investment Corporation IIC), ki financira razvoj srednjih in malih privatnih podjetij in Multilateralni investicijski sklad (Multilateral Investment Fund MIF), ki spodbuja razvoj privatnega sektorja. Kapital banke znaša 101 mlrd USD. Sklad za posebne operacije (Fund for Special Operations) v okviru IDB je namenjen posojilom pod najugodnejšimi pogoji, do katerih so upravičene najrevnejše in ekonomsko najmanj razvite države iz regije. Podobno kot ostale mednarodne finančne institucije tudi IDB upravlja vrsto skrbniških skladov, ki so jih v pretežni meri ustanovile države članice. V zasledovanju osnovnega cilja, zmanjševanja revščine in neenakosti, banka spodbuja razvoj v regionalnih državah članicah s posojili, garancijami ter s tehnično pomočjo pri pripravi, financiranju in izvedbi projektov. Večina projektov je namenjena socialnemu sektorju bodisi neposredno ali preko programov, ki jih sofinancirajo proračuni kreditojemalk Sodelovanje Slovenije in Medameriške razvojne banke Slovenija je postala članica banke decembra 1993 na osnovi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Medameriški razvojni banki. Njen redni kapital znaša nekaj manj kot 29,4 mio USD. Skladno z zakonom je minister za finance guverner Republike Slovenije v IDB. Slovenija v IDB sodi v t.i. japonsko konstituenco, v kateri so poleg Japonske in Slovenije zastopane še Hrvaška, Portugalska in Velika Britanija. Glede na kapital Sloveniji pripada mesto svetovalca izvršnega direktorja v pisarni konstituence za dobo 2 let na vsakih 12 let. Prvi mandat slovenskega predstavnika je bil zaključen junija 2004, naslednji pa pride na vrsto v obdobju Delovanje Nordijske investicijske banke Republika Slovenija ni članica, ima pa sklenjen sporazum o poslovnem sodelovanju z Nordijsko investicijsko banko. NIB je banka s sedežem v Helsinkih, ki jo je leta 1975 ustanovilo pet nordijskih držav: Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska, v začetku leta 2005 pa so se jim kot ustanoviteljice pridružile še Estonija, Latvija in Litva. Skladno z ugotovitvijo, da je za napredek njihovih gospodarstev bistvenega pomena tudi gospodarski in splošen družbeni razvoj držav Srednje in Vzhodne Evrope, so začeli sodelovati tudi s temi državami (do sedaj so okvirne sporazume podpisali s Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Rusijo).

22 22 Skladno s statutom ima NIB status mednarodne finančne organizacije, zato lahko sodeluje tudi pri projektih izven področja nordijskih držav. NIB sodeluje zlasti pri financiranju projektov, v katerih sodelujejo podjetja iz nordijskih držav, ali projektov, za katere ima ena ali več nordijskih držav, lastnic banke, poseben interes. V določenih primerih je financiranje projekta možno tudi brez državne garancije, če tako presodi banka. Pomembno je, da je možno z njihovimi krediti pokrivati stroške projekta samega (npr. priprave projektne dokumentacije). V Sloveniji želi NIB sodelovati zlasti na področju financiranja projektov izgradnje infrastrukture, projektov za zaščito okolja ter ostalih komunalnih, energetskih, transportnih, telekomunikacijskih in industrijskih projektov. Na omenjenih področjih so namreč podjetja iz nordijskih držav med vodilnimi v svetu, zato bi lahko uspešno sodelovala s slovenskimi zasebnimi in javnimi podjetji Sodelovanje Slovenije in Nordijske investicijske banke Na pobudo Nordijske investicijske banke in ob podpori različnih pravnih subjektov iz Slovenije, ki sodelujejo s podjetji iz nordijskih držav, je bila v letu 1998 dana pobuda za vzpostavitev pravnega okvira za finančno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Nordijsko investicijsko banko. Sporazum med RS in NIB je bil podpisan dne 27. oktobra 1999 v Ljubljani, uporabljati pa se je začel , ko so bili izvedeni vsi postopki v zvezi z ratifikacijo. Sporazum omogoča financiranje oziroma sofinanciranje projektov s strani Nordijske investicijske banke (NIB) subjektom javnega in zasebnega prava iz Republike Slovenije. Sporazum določa, da NIB financira le tiste projekte, ki so v interesu NIB in Slovenije. Nadalje opredeljuje splošna načela, ki dodeljuje NIB v Republiki Sloveniji glede obdavčitve odplačil pri njej najetih posojil, kot tudi glede imunitet in uporabe prava, podoben status, kot ga uživajo druge podobne mednarodne finančne institucije (Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka). Ker je višina posojil, ki jih odobri NIB, v razponu med 10 in 30 milijonov USD, sporazum opredeljuje, da banka projekte sofinancira skupaj z ostalimi domačimi in tujimi (javnimi in zasebnimi) finančnimi ustanovami (Ministrstvo za finance 2006h).

23 23 Tabela 1: PRIMERJAVA MEDNARODNIH FINANČNIH INSTITUCIJ SVETOVNA BANKA 1. Ustanovljena Z namenom, da promovira dolgoročno gospodarsko rast. 3. Sestavljajo jo: IBRD, IDA, IFC, MGA, ICSID. 4. Glavni cilj: odprava revščine, največji vir razvojne pomoči na svetu. 5. Prisotna v vseh državah v razvoju. 6. Vstop Slovenije: 25. feb V obdobju tranzicije je Sloveniji nudila obsežno tehnično pomoč. 8. Slovenija je sedaj v skupini donatork. MEDNARODNI DENARNI SKLAD 1. Ustanovljen z namenom ohranjanja stabilnosti svetovnega monetarnega sistema. 2. V zadnjih letih aktiven na področju: nadzora, finančne pomoči, tehnične pomoči. 3. Vstop Slovenije: 15. jan V obdobju tranzicije je bila za Slovenijo izrednega pomena tehnična pomoč; Slovenija nikoli ni potrebovala finančne pomoči. EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA 1. Ustanovljena na podlagi Rimske pogodbe leta Članice banke so članice EU (25). 3. Glavno poslanstvo je prispevati k uravnoteženemu in trajnemu razvoju držav članic. 4. S posojili, subvencijami in investicijami podpira ekonomsko in socialno kohezijo. 5. Za razliko od podobnih mednarodnih finančnih institucij formalno nima razvojnega mandata ter njemu prilagojene notranje organizacije. 6. Posebej je usposobljena za financiranje projektov s področja infrastrukture, telekomunikacij in energetike. 7. Obseg njenih operacij je primerljiv s Svetovno banko. 8. Vstop Slovenije: Za Slovenijo je najpomembnejši mednarodni finančni vir, še posebej na področju infrastrukturnih projektov. RAZVOJNA BANKA SVETA EVROPE 1. Glavna področja delovanja: povečevanje socialne integracije, upravljanje z okoljem ter izboljševanje človeškega kapitala. 2. Banka se financira z vplačanim kapitalom in rezervami ter s sredstvi, ki jih pridobi na finančnih trgih. 3. Posojila odobrava le posojilojemalcem z najvišjo boniteto: državam oz. prvovrstnim bankam in finančnim institucijam. 4. Vstop Slovenije: V Sloveniji je financirala več projektov za šolstvo, obnovo po potresu v Posočju, izgradnjo varovanih stanovanj v Posočju, odpravo posledic plazu pod Mangartom in izgradnjo domov za ostarele ter šest projektov za MSP. MEDAMERIŠKA RAZVOJNA BANKA 1. Ustanovljena Z namenom, da bi pripomogla k trajnemu zmanjševanju revščine in neenakosti v regiji Latinske Amerike in Karibov. 3. Spodbuja razvoj v regionalnih državah članicah s posojili, garancijami ter s tehnično pomočjo pri pripravi, financiranju in izvedbi projektov. 4. Vstop Slovenije: dec NORDIJSKA INVESTICIJSKA BANKA 1. Ustanovljena Sporazum s Slovenijo sprejet Financira le tiste projekte, ki so v interesu NIB. EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ 1. Ustanovljena Namen ustanovitve: pomagati pri preobrazbi vzhodnoevropskih gospodarstev v tržna ter krepitev privatnega sektorja v državah centralne in Vzhodne Evrope. 3. Dostop do sredstev je omejen na države v razvoju. 4. Vstop Slovenije: Vir: naloga.

24 24 4 SREDSTVA EVROPSKIH RAZVOJNIH BANK 4.1 Regionalne razvojne banke in skladi v Evropi Med finančne instrumente EU lahko uvrstimo tudi sredstva evropskih regionalnih razvojnih bank in skladov, v katerih ima EU svoj delež. V prvi vrsti sta to Evropska investicijska banka s sedežem v Luksemburgu in Evropska banka za obnovo in razvoj s sedežem v Londonu. Obstaja še več razvojnih skladov in bank, ki delujejo v Evropi ali z denarjem iz sredstev EU. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili osnovne podatke in programe naslednjih razvojnih institucij: Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), Evropska investicijska banka (EIB), Evropski investicijski sklad (EIF), Razvojna banka Sveta Evrope (CEB). 4.2 Evropska banka za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj je bila ustanovljena leta 1991, in sicer z namenom pomagati pri preobrazbi vzhodnoevropskih gospodarstev v tržna ter krepitev privatnega sektorja v državah centralne in vzhodne Evrope. Ideja o ustanovitvi EBRD je nastala med državami EU, in sicer so želele banko, ki bi se poglobljeno posvetila specifičnim problemom v tej regiji. V taki instituciji bi evropske države imele glavno besedo, same bi tudi prevzele finančno podporo državam v tranziciji. Ideji so seveda nasprotovale ZDA, ker so bile mnenja, da bi to vlogo lahko prevzela Skupina Svetovne banke (Mrak 2002, ). Je največji samostojni investitor v regiji in ima možnost zbrati veliko količino sredstev, ki presegajo njena lastna. Dostop do teh sredstev pa je omejen na države v razvoju. Lastništvo banke se deli med 60 držav in dve nedržavni instituciji (tudi EIB), delež v kapitalu izraža število glasov, ki jih ima posamezna država oziroma institucija. Banka večino sredstev nameni razvoju privatnega sektorja, in sicer skupaj s komercialnimi partnerji (EBRD 2003). Zagotavlja sredstva za financiranje projektov bank, industrije in podjetij, tako obstoječe kot tudi nove poslovne podvige. Z javnimi ustanovami sodeluje na področju privatizacije, preoblikovanju podjetij v lasti države ter izboljšanjem upravnih storitev državljanom. V statutu banke je določeno, koliko sredstev lahko nameni za financiranje javnega in koliko za financiranje privatnega sektorja. Svojo povezanost z državami pa izkorišča za promocijo državnih ukrepov, ki bi pospešili razvoj tržnega gospodarstva. Sodeluje le z državami, v katerih vlada demokracija. Njena skrb za okolje pa se kaže v vseh njenih investicijah oziroma je pomemben del vsakega projekta, ki ga je EBRD pripravljena financirati. Vsaka investicija s strani EBRD mora pomagati gospodarstvu, da se približa svobodnemu tržnemu gospodarstvu, podpira projekte, ki pomagajo razvoju privatnega sektorja, vendar gospodarstva z le-tem ne prenasiči in zagotavlja zdrave bančne pogoje (ibidem).

25 25 Skozi investicije EBRD promovira strukturne in regijske reforme, konkurenco, privatizacijo in razvoj podjetništva, močnejše finančne institucije in pravni sistem, infrastrukturni razvoj, potreben za podporo privatnega sektorja in oblikovanje močnega državnega vodstva, vključno z okoljevarstveno naravnanostjo. Ker deluje kot katalizator sprememb, EBRD promovira sofinanciranje (v projekte vključuje druge institucije, tako mednarodne kot tudi domače) in neposredne tuje investicije, mobilizira domač kapital in zagotavlja tehnično podporo (ibidem). Banka tudi deklarativno posluje na osnovi zdravih bančnih načel, kar pomeni, da morajo posojilni pogoji EBRD (rok plačil, obresti, provizije) banki zagotavljati dobiček. Financira predvsem projekte, ki ne morejo dobiti drugega vira financiranja pod razumnimi pogoji. Na ta način ne predstavlja konkurence drugim finančnim ustanovam, temveč le zapolnjuje vrzel (Nusdorfer 2001, 5) Delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je bila ustanovljena z namenom podpore tranzicijskemu procesu nekdanjih centralno-planskih gospodarstev. Od ustanovitve je prešla nekako tri razvojne faze: začetno obdobje do leta 1994, ki ga je zaznamovala nizka izkoriščenost sredstev, razsipnost pri investiranju v prostore banke v Londonu ter s tem povezana javna kritika v svetovnem časopisju. Projektno je bila banka v tem obdobju usmerjena v podporo privatizacijskemu procesu; obdobje rasti portfelja do leta 1998 oziroma do ruske finančne krize. Največji del naložb v tem obdobju je bil namenjen finančnemu sektorju ter investicijam v infrastrukturo z državno garancijo; obdobje uravnoteženega investiranja tako po geografski kot sektorski strukturi v obdobju Z letom 2003 je EBRD prešla v tako imenovano zrelo fazo svojega delovanja, ki jo zaznamuje uravnotežena struktura portfelja, finančnih produktov in kadrov. Na banko ugodno vpliva: nadpovprečna gospodarska rast v državah, kjer EBRD izvaja operacije, kar se izraža v ugodnem finančnem rezultatu banke zaradi uspešne odprodaje delniških deležev, rednega odplačevanja posojil in celo povrnitve starih, že med rusko krizo odpisanih dolgov; vstop tretjine tranzicijskih držav v EU in s tem delna izpolnitev mandata banke; popolna managerska konsolidacija banke pod predsednikom Jeanom Lemierrom, ki uživa podporo tako v kolektivu kot tudi izven banke in je bil na letni skupščini aprila 2004 izvoljen za drugi mandat. EBRD ima danes 62 članic, in sicer 60 držav ter dve instituciji (EU ter Evropsko investicijsko banko). Članice EBRD so vse države članice EU ter druge vodilne gospodarske sile na čelu z ZDA. Članice so tudi vse države, v katerih EBRD izvaja svoje operacije (skupaj 27), od srednjeevropskih, balkanskih do držav nekdanje Sovjetske zveze.

26 26 Slovenija je vstopila v EBRD leta 1992 z vpisom prvih 100 delnic, z aktom o notifikaciji nasledstva mednarodnih sporazumov, v katerih je bila članica nekdanja SFRJ, pa je julija 1992 prevzela tudi sporazum o ustanovitvi EBRD. Sporazum je decembra 1992 ratificiral Državni zbor Republike Slovenije in s tem je Slovenija postala polnopravna članica EBRD. Države članice zastopajo interese v okviru skupin, t.i. konstituenc. Slovenija je članica konstituence skupaj z Belgijo in Luksemburgom, ki jo vodi belgijski izvršni direktor Jean- Louis Six od julija V okviru delniškega kapitala ima Slovenija danes v EBRD vpisanih delnic in je na drugem mestu v naši konstituenci (Belgija delnic in Luksemburg delnic). Obveznosti iz zadnje polnitve kapitala bo Slovenija postopoma izpolnila do leta Glede na njeno delniško pozicijo ima Slovenija od leta 2002 prvič svojega predstavnika v konstituenci, ki jo sestavljajo izvršni direktor, namestnik izvršnega direktorja in 2 asistenta. Slovenija in Luksemburg izmenično na vsaka tri leta zasedata mesti namestnika izvršnega direktorja in drugega asistenta v konstituenci. Stroške namestnika izvršnega direktorja krije banka, medtem ko stroške asistentov krijejo države same. Novembra 1995 je EBRD odprla svoje predstavništvo v Ljubljani, katerega delovanje v RS ima enak status kot mednarodne institucije, katerih predstavništva delujejo v Sloveniji Sodelovanje Slovenije in Evropske banke za obnovo in razvoj EBRD je od leta 1993, ko je začela s prvimi naložbami v Sloveniji, pomemben tuji kreditor (takoj za Evropsko investicijsko banko) tako zasebnega kot javnega sektorja, preko posojil kot tudi lastniških udeležb. Do sedaj je Odbor direktorjev EBRD odobril Sloveniji financiranje 34 projektov v skupni višini 522 mio evrov. Nekateri projekti kot npr. prenova Dravskih elektrarn in projekt čiščenja odpadnih voda v Mariboru, ki jih je EBRD financirala, so bili vzorčni modeli za financiranje podobnih projektov v državah Srednje in Vzhodne Evrope. EBRD je bila aktivna tudi v slovenskem bančnem sektorju (financiranje srednjih in malih podjetij), pri financiranju lokalne infrastrukture in financiranju številnih projektov v zasebnem in javnem sektorju. Najvišje posojilo je EBRD namenila obnovi Dravskih elektrarn (65 mio evrov). Projekt je bil junija 2001 v celoti zaključen. V letu 2002 je EBRD financirala Mobitel (40 mio evrov), Hermes Softlab (3 mio evrov) ter sodelovala pri privatizaciji NLB (5% lastniški delež vreden 64 mio evrov). V letu 2003 so bili projekti EBRD usmerjeni predvsem v bančni sektor. Raiffeisen Krekova banka je januarja 2003 pridobila posojilo v višini 7 mio evrov, namenjeno financiranju srednjih in malih podjetij. Sredstva za okoljski projekt EBRD/GEF v višini 45 mio evrov so bila v letu 2003 odobrena financiranju projektov za zmanjševanje onesnaženosti pritokov Donave. Večji projekt v letu 2004 je bilo posojilo EBRD v višini 20 mio evrov, namenjeno prestrukturiranju podjetja Lafarge-Cementarna Trbovlje. EBRD je v zadnjem času zmanjšala svojo kapitalsko prisotnost v Sloveniji s prodajo delniških deležev v Aquasavi, Yulonu in Merkurju, prav tako pa sta odprodala svoje deleže kapitalska sklada Horizonte in Slovene Development Capital Fund, ki sta v zaključni fazi obstoja.

27 27 V mesecu marcu 2004 je EBRD obravnavala regionalni projekt največje hrvaške mlekarne Lura. V projekt je bila med drugimi postavkami vključena tudi namera za prevzem Ljubljanskih mlekarn. Slovenija je nasprotovala temu projektu, ker ni vseboval razvojne komponente. EBRD je kasneje projekt odobrila brez slovenskega dela Strategija za Slovenijo Oktobra 2004 je bila sprejeta nova strategija EBRD za Slovenijo, ki predstavlja operativno osnovo za vse aktivnosti EBRD v državi. EBRD strategije za države, v katerih deluje, pripravlja načeloma za obdobje dveh let. Po vstopu novih članic v EU se je znotraj banke razživela razprava o smislu prisotnosti EBRD v novih državah članicah EU, ki so jo sprožale predvsem neevropske države. Vendar pa je evropska večina v odboru direktorjev mnenja, da v novih državah članicah ostaja dovolj tranzicijskih izzivov tudi po vstopu v EU, zato naj bo EBRD še nadalje prisotna v regiji. V novi strategiji za Slovenijo so navedene sledeče prioritete: EBRD bo podprla nadaljnje prestrukturiranje in privatizacijo slovenskih podjetij ter njihovo regionalno ekspanzijo v državah Zahodnega Balkana; EBRD bo še nadalje sodelovala s slovenskimi finančnimi institucijami, posebej pri razvoju financiranja za mala in srednje velika podjetja. V okviru prestrukturiranja finančnega sektorja je EBRD pripravljena sodelovati tudi pri nadaljnji privatizaciji in integraciji tega sektorja; banka bo pospešila izvajanje okoljske sheme (projekti skupaj z GEF), ki doslej še ni povsem zaživela (Ministrstvo za finance 2006i) Cilji, dejavnosti in organizacija EBRD V 1. členu Sporazuma o ustanovitvi EBRD je navedeno, da je namen EBRD»pospeševati prehod k odprtemu tržno usmerjenemu gospodarstvu in spodbujati zasebno in podjetniško pobudo v državah Srednje in Vzhodne Evrope«. EBRD zavezuje tudi njen Sporazum, da»spodbuja pri vseh vrstah svojih dejavnosti okolju prijazen in trajnosten razvoj (Člen 2.1vii)«. Poleg spodbujanja okolju prijaznega in trajnostnega razvoja»banka uporablja načela dobrega bančništva pri vseh svojih dejavnostih«(člen 13i) in»ne odobri nobenega financiranja kadar lahko prosilec pridobi zadostno financiranje drugje pod pogoji, za katere banka meni, da so razumni«(člen 13vii). EBRD ugotavlja, da je sonaraven razvoj temeljni vidik dobrega poslovnega upravljanja in da sta doseganje ciljev gospodarske rasti in zdravo okolje neločljivo povezana. Banka tudi ugotavlja, da je trajnostni razvoj treba uvrstiti med najvišje prioritete aktivnosti EBRD. Banka si bo prizadevala zagotoviti, da njene politike in poslovne aktivnosti spodbujajo trajnostni razvoj, z izpolnjevanjem sedanjih potreb brez ogrožanja tistih v prihodnosti. Banka bo na osnovi svojega postopka ocene stanja okolja skušala zagotoviti, da bodo projekti, ki jih financira, okolju prijazni, namenjeni delovanju v skladu z veljavnimi pravnimi predpisi in da se bo izvajalo spremljanje okoljske uspešnosti. Posebno pozornost

28 28 bo namenjala zagotavljanju ustreznih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tveganja in obvladovanje okoljskih vprašanj z zakonskimi in finančnimi posledicami ter posledicami pri ugledu, kakor tudi okoljskimi posledicami. Poskušala bo zagotoviti dodatne okoljske koristi na osnovi projektov, ki jih financira, zlasti v primeru, ko projekti prinašajo tudi gospodarske koristi. Banka prav tako jasno opredeljuje načelo, po katerem je predlagani projekt mogoče zavrniti na osnovi okoljskih razlogov, če obstajajo večji okoljski problemi ali če predlagani projekt okoljskih vprašanj ne rešuje na zadovoljiv način (EBRD, 2006). Od svoje ustanovitve si EBRD prizadeva spodbujati okolju prijazen in trajnosten razvoj. Zaveza banke je, da pri vseh projektih zagotavlja informacije v okviru zahtev iz politike ali projektih, pri katerih gre za večje širitve ali adaptacije, je zaveza banke, da se jasno posvetuje z javnostjo. Banka išče nove načine za povečanje obsega okoljskih informacij za zainteresirane stranke med izvajanjem in spremljanjem projekta. Za posvetovanje z javnostjo in posredovanje informacij je odgovoren nosilec projekta, pregled pa izvaja banka v skladu z obveznostmi iz svoje politike. Zaposleni na banki bodo nosilce projekta po potrebi usmerjali v zvezi z zahtevami banke Spodbude, dane neposredno preko EBRD Investicijski krediti za projekte infrastrukture EBRD financira velike infrastrukturne projekte v tranzicijskih državah večinoma z državnim jamstvom, čeprav delež tovrstnih operacij v celotnem poslovanju vseskozi upada. EBRD financira čedalje več projektov v sodelovanju z velikimi mesti in regijami. Projektno gledano so naložbe z vseh področij prometne infrastrukture: cest, železnic, letališč, pristanišč, vodnih poti, z vseh področij komunale in energetske infrastrukture. Postopek pri pripravi naložbe se razlikuje od tistega pri zasebnih operacijah in je daljši in zelo formalen. V Sloveniji so tovrstne kredite EBRD med drugim uporabljali: DARS, mesto Maribor za čistilno napravo, Dravske elektrarne za obnovo verige hidroelektrarn na Dravi Investicijski krediti za velike zasebne naložbe EBRD financira investicijske projekte zasebnih vlagateljev v razredu med 5 in 250 milijoni evrov. Elementi odplačila kredita se prilagajajo ekonomiki naložbe, s tega vidika je banka pri strukturiranju kredita zelo prilagodljiva. Investicijski program mora vsebovati vse potrebne podatke o vlagatelju in naložbi, strokovne službe EBRD ga v fazi presoje temeljito pregledajo. V Sloveniji je EBRD financirala razvoj Mobitela, Aquasave, Yulona, Mercatorja in drugih.

29 Kapitalske naložbe v velika podjetja in banke EBRD vlaga v kapitalske deleže v industriji, infrastrukturi 3 in finančnem sektorju, vendar v večini ne želi postati večinski delničar in želi pred podpisom pogodbe izdelati jasno strategijo izhoda iz naložbe, pri čemer pričakuje primeren donos na kapital. EBRD se odloči za kapitalski vstop le, če takšna operacija prispeva k znatnemu izboljšanju upravljanja poslov in uspešni privatizaciji. Kapitalski deleži, ki jih prevzema EBRD, so lahko različnih oblik, in sicer: nakup novoizdanih rednih delnic, preferenčne delnice, subordinirano posojilo, vplačila deležev, prevzemi deležev ter druge oblike. EBRD ima v Sloveniji deleže v NLB, Alpini, podjetju Hermes Softlab in še nekaterih drugih Večnamenske spodbude za razvojni prodor v regijo EBRD dejavno išče naložbenike, ki bi bili pripravljeni vlagati v tranzicijske države EBRD. Večnacionalna podjetja in banke s primerno finančno močjo, ki se odločijo za skupno financiranje, žargonsko imenujemo sponzorji (kot sponzorji se pojavljajo podjetja iz razvitih in tudi tranzicijskih držav). Okvirni dogovor o sodelovanju s sponzorjem, kjer je predvidena vsebina projektov potencialne države, v katerih se bodo izvajali, instrumenti, ki bodo uporabljeni, se imenuje večnamenska spodbuda (Multi Purpose Facility). Tudi v Sloveniji so nekatere naložbe in prevzemi financirani iz take linije: Lafargov prevzem trboveljske cementarne, vstop Reiffeisenove banke Neposredne naložbe v srednje velika podjetja Ta finančna linija, imenovana DIF (Direct Investment Facility) je namenjena zasebnim hitro rastočim srednjim podjetjem v zgodnjetranzicijskih državah (torej tudi v BiH, Makedoniji, Srbiji in Črni gori), ki zaradi nerazvitega finančnega trga ne morejo pridobiti normalnega financiranja v svoji državi. Obseg naložb, ki se financirajo po tej liniji, je med 500 tisoč in 2,5 milijona ameriških dolarjev ter vključuje tako možnost najetja kredita kot kapitalskega vstopa EBRD v podjetje Spodbude EBRD, dane preko finančnih posrednikov Skupna shema EU in EBRD za financiranje malih in srednje velikih podjetij Evropska unija je želela pred pridružitvijo novih držav okrepiti njihovo konkurenčno sposobnost predvsem s pospešitvijo razvoja srednje velikih in malih podjetij. EU in EBRD sta zato leta 1999 začeli skupaj razvijati finančno shemo, ki vsebuje: kreditno linijo za finančne posrednike, sodelujoče poslovne banke, ki jo te namenijo končnim uporabnikom (MSP) po komercialnih pogojih; 3 Predvsem pri projektih PPP, partnerstva javnega in zasebnega sektorja (Public Private Partnership). 4 Povzeto po Wostner 2005.

30 30 subvencijo v obliki nadomestila za uspešnost (Performance Fee) sodelujočim bankam, ki z njo nadomestijo povečane stroške pri vodenju številnih manjših partij. Nadomestila se plačujejo skozi petletno obdobje ob znižajočih se stopnjah, pri čemer je nadomestilo večje za manjše kredite (do 30 tisoč evrov) ter manjše za večje (do 125 tisoč evrov); tehnično pomoč za vzpostavitev postopkov priprave in presoje naložb MSP. V shemo je vključenih 24 poslovnih bank v vseh pristopnih deželah. V Sloveniji so bile v shemo vključene SKB banka in Nova Kreditna banka Maribor, ki sta potencial že izkoristili, ter Banka Koper Skupna shema EIF in EBRD za financiranje malih in srednje velikih podjetij S 1. majem leta 2004, z vstopom novih držav v EU, sta EBRD in Evropski investicijski sklad, začela izvajati skupni program financiranja naložbenih projektov malih in srednje velikih podjetij v vseh teh državah. Podoben program je že organiziran v dosedanjih državah članicah. Program bo potekal preko finančnih posrednikov, sodelujočih poslovnih bank, z namenom, da poslovne banke spodbudi k trajnemu pozitivnemu pristopu k financiranju malih in srednje velikih pa tudi novonastajajočih podjetij. Prednosti pri obravnavi bodo imela podjetja z večjo tehnološko intenzivnostjo. Program obsega dve sestavini: kreditno linijo sodelujočih bank po komercialnih pogojih z 10-letnim dospetjem, ki jo te namenijo končnim uporabnikom za financiranje naložbenih projektov pod naslednjimi pogoji: višina kreditov med 50 in 125 tisoč evrov, 3- do 7-letna doba odplačevanja ter znižan obseg zavarovanja kreditov z zastavo, glede na običajne zahteve sodelujočih bank do podjetnikov do 100 odstotkov vrednosti zastavljenih sredstev; jamstveno shemo, s katero EIF prevzema 50 odstotkov tveganja, ki ga sodelujoča banka prevzame s pogodbo s končnim uporabnikom na osnovi»parri passu« Skupna shema EU in EBRD za financiranje projektov infrastrukture v manjših in srednje velikih občinah Evropska komisija je podpisala pogodbo z EBRD o vodenju in financiranju skupnega programa, katerega namen je izboljšati dostop majhnih in srednje velikih občin (do sto tisoč prebivalcev) v novih državah EU do dolgoročnih finančnih virov. S tem programom in sredstvi bo občinam omogočeno financiranje infrastrukturnih projektov, še zlasti tistih, s katerimi bodo te financirale prilagajanje svojih tovrstnih objektov okoljskim smernicam EU. Program zajema: kreditno linijo izbranih finančnih posrednikov, sodelujočih poslovnih bank po komercialnih pogojih v višini od 10 do 20 milijonov evrov za posamezno sodelujočo banko, ki jo te po pogojih programa ponudijo končnim uporabnikom, to je občinam in 5»Parri passu«je finančna klavzula v pogodbi, s katero se upnika v okviru skupne sheme dogovorita, da bosta dobljeni iztržek od likvidacije kredita, če končni uporabnik ne poravna obveznosti, po končanem izvršilnem postopku razdelila v razmerju prevzetega tveganja.

31 31 njihovim komunalnim podjetjem pod naslednjimi okvirnimi pogoji: višina kredita od 0,15 do 5 milijonov evrov, doba odplačevanja od 5 do 15 let, moratorij do 3 let; jamstveno shemo, s katero EBRD prevzema 35 odstotkov tveganja od posameznega kredita, odobrenega končnemu uporabniku, ki ga sodelujoča banka odobri pod pogoji programa, na osnovi»parri passu«; subvencijo sodelujočim bankam v obliki MEF (Maturity Enhencement Fee), ki jo EBRD izplačuje sodelujočim bankam po naprej pripravljeni progresivni lestvici; to nadgrajuje v odvisnosti od uspešnosti črpanja in ročnosti (čim dlje, tem bolje) kreditov; tehnično pomoč za sodelujoče banke, da razvijejo ustrezne postopke ocene naložbenih projektov v komunalnem sektorju; tehnično pomoč za končne uporabnike programa pri pripravi naložbenih projektov. Podoben skupni program pripravlja EU tudi z EIB in CEB, nekoliko prilagojen strukturi specifičnih razvojnih ciljev teh bank (evropska kohezija pri EIB in socialni programi pri CEB). V Sloveniji EBRD ni izbrala še nobene sodelujoče banke za ta program Okoljska shema GEF/EBRD Slovenske banke lahko obogatijo svojo ponudbo tudi s sodelovanjem v programu okoljske sheme GEF/EBRD. GEF 6 je okoljski sklad, ki je namenjen financiranju javnih in zasebnih naložb v projekte izboljšanja okolja. GEF podpira posebne okoljske iniciative. Ena od pomembnih pobud je uresničevanje Konvencije o sodelovanju pri trajnostni zaščiti Donave, ki jo je podpisalo enajst držav iz njenega porečja, med njimi tudi Slovenija. Svetovni okoljski sklad (Global Environment Facility GEF) je neodvisen mednarodni finančni mehanizem, ustanovljen z namenom zagotavljanja večstranskih virov za subvencioniranje okoljskih projektov na področju biotske raznovrstnosti, klimatskih sprememb, ozonske zaščite, mednarodnih voda in degradacije zemlje. GEF odobrava subvencije za financiranje naložb in pripravo projektov. Od ustanovitve leta 1991 je GEF odobril skupaj 4,5 milijarde dolarjev za podporo več kot projektov v 140 državah v razvoju in tranziciji (Global enviroment facility 2006) Izhodišča in cilji V okviru Mednarodne komisije za zaščito reke Donave (ICPDR) in Strateškega partnerstva za Donavsko-Črnomorsko povodje je Evropska banka za obnovo in razvoj v sodelovanju s Svetovnim okoljskim skladom (GEF) vzpostavila Program financiranja okoljskih naložb v Sloveniji. Osnovni namen Programa je zmanjšanje onesnaževanja z nutrienti in strupenimi snovmi, ki 6 GEF je bil ustanovljen kot uradni finančni mehanizem Konvencij Združenih narodov za nadzor podnebnih sprememb, za biološko raznovrstnost, proti degradaciji Zemlje ter za uresničitev Stockholmske konvencije in Montrealskega protokola.

32 32 jih v slovenski del donavskega povodja izpuščajo industrijski, komunalni in kmetijski onesnaževalci. Drugi ključni namen Programa je razviti model partnerstva med finančnimi posredniki in zasebnim sektorjem pri zmanjšanju onesnaževanja voda, ki ga bo kasneje mogoče prenesti tudi na ostale države donavskega povodja. Program nadgrajuje prizadevanja slovenske vlade za doseganje okoljskih standardov Evropske unije, kakor tudi napore ICPDR in ostalih projektov GEF v regiji. Namenjen je slovenskim podjetjem in občinam, ki vlagajo v projekte zmanjševanja onesnaževanja voda in tako izpolnjujejo vse strožje zakonske obveznosti glede izpustov ter zmanjšujejo tovrstne davčne obremenitve (EBRD/GEF 2006a) Finančna struktura programa Program financiranja sestavljajo posojila EBRD (v skupni vrednosti do 45 milijonov evrov) več slovenskim komercialnim bankam, ki jih nato ponudijo zasebnim podjetjem in manjšim občinam za naložbene projekte, ki zmanjšajo onesnaževanje voda v slovenskem delu donavskega povodja. Posojilom EBRD se doda naložbena subvencija GEF v skupni višini 9 milijonov USD, ki se uporabi za finančne vzpodbude za posojilojemalce (podjetja in občine) in za upravljalska nadomestila sodelujočim bankam. Dodatna subvencija GEF v višini 0,9 milijona USD se uporabi za tehnično pomoč in obveščanje (EBRD/GEF 2006b) Kreditne linije Kreditne linije so na voljo pri omejenem številu bank v Sloveniji, ki ponujajo posojila po svojih komercialnih pogojih in so odvisna od bonitete posamezne stranke. Največja višina posojila je 3 milijone evrov, izjemoma lahko posojilo doseže vrednost 4,5 milijona evrov. Finančna vzpodbuda je na voljo v obliki subvencije v višini 12% posojila, in sicer ob uspešnem zaključku oz. izvedbi okoljskega naložbenega projekta (EBRD/GEF 2006c) Kdo lahko kandidira Program financiranja okoljskih naložb je namenjen industrijskim podjetjem, živinorejskim farmam in manjšim občinam do enot obremenitve (PE). Upravičeni projekti so naložbe, ki povzročijo zmanjšanje obremenilnih vodnih emisij v slovenski del donavskega povodja. Program namerava v zvezi z osnovnim namenom predvsem pospešiti izvajanje nujnih naložb na tem področju v Sloveniji, zato bodo podprti projekti pripomogli k doseganju okoljskih standardov EU še pred zakonskimi roki in/ali zmanjšali emisije pod predpisane meje, ki jih zahteva državna oz. evropska zakonodaja. Naložbeni projekti, ki jih Program lahko podpre, so na primer:

33 33 Industrija Gradnja, obnova in dogradnja industrijskih odvodnih sistemov in čistilnih naprav; prenova industrijskih procesov z uporabo tehnik BAT (Best-Available-Techniques) z namenom zmanjšanja količine izpuščenih strupenih snovi in hranil; pravilno skladiščenje, obdelava in registriranje podatkov o nevarnih snoveh; preprečevanje onesnaženja voda iz odlagališč odpadkov; zmanjšanje tveganja razlitij in nepričakovanih izpustov; projekti recikliranja in ponovne uporabe itd. Kmetijstvo Pravilna obdelava odpadnih voda s farm/kmetij; gradnja čistilnih naprav za odpadno vodo; ponovna uporaba ali recikliranje odpadkov kmetijske pridelave itd. Občine Gradnja komunalnih čistilnih naprav zmogljivosti do enot obremenitve (PE); gradnja/razširitev/obnova kanalizacijskih sistemov. Predhodni pregled vsakega predloga projekta izvaja pooblaščeni neodvisni okoljski presojevalec, ki preveri okoljsko ustreznost projekta in pripravi načrt okoljskega monitoringa za spremljanje napredovanja projekta. Presojevalec izvaja tudi tehnični monitoring financiranih projektov in na koncu potrdi uspešno izvedbo, kar omogoči posojilojemalcu prejem finančne vzpodbude (EBRD/GEF 2006d) Prijave Kandidati za posojila, ki že imajo pripravljen projekt, se lahko prijavijo pri sodelujočih bankah, ki so navedene v nadaljevanju. Osebje banke se bo s kandidati posvetovalo o kreditnih pogojih in če bo ocena projekta in komitenta pozitivna, bodo kandidati lahko posredovali tudi tehnične informacije o projektu. Sodelujoče banke so: Volksbank Ljudska banka d.d., Banka Austria Creditanstalt d.d., Nova Ljubljanska banka d.d., Probanka d.d. Kandidati za posojila, ki želijo preveriti okoljsko ustreznost svojega projekta še pred vlogo pri banki, se lahko o tem posvetujejo z okoljskim presojevalcem: e-net.jorg@siol.net Tehnična pomoč Tehnična pomoč je na voljo v obliki strokovnega svetovanja, ki ga organizira donatorski program BAS (Business Advisory Service), ki sicer izvaja svetovalno pomoč slovenskim zasebnim podjetjem tudi na drugih poslovnih področjih. Podjetja in občine nimajo enakih tehničnih in strokovnih zmogljivosti za izvedbo učinkovitih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja voda. Pred izvedbo naložbenih projektov je potrebno oceniti primernost in ekonomsko upravičenost glede na velikost predviden razvoj podjetja, kakor tudi primernost glede na priporočene industrijske tehnike

34 34 (BAT). Potencialni posojilojemalci se srečujejo tudi s težavami pri oblikovanju investicijskih projektov in pripravi vlog za posojila. Strokovna pomoč je na voljo na več področjih, kot na primer: pomoč pri optimiranju tehnoloških procesov in zmanjšanju količine odpadnih voda; študije možnosti za zagotavljanje stroškovno učinkovitega izbora novih tehnologij; formuliranje posojilnih potreb in tehničnih rešitev, ki bodo ustrezale zahtevam okoljske zakonodaje; uvajanje sistemov okoljskega poročanja in okoljskih standardov (ISO 14000, EMAS) itd. Pomoč se po najboljših možnostih prilagaja potrebam in se oblikuje glede na posebne potrebe uporabnikov Ponudba BAS Pomoč pri iskanju in izbiri najustreznejšega domačega (ali tujega) strokovnjaka za neposredno pomoč na področju zmanjšanja onesnaževanja voda; kritje do 50% stroškov svetovalnih storitev; znesek enkratne subvencije je omejen na EUR (v izjemnih primerih lahko tudi več). Tehnična strokovna pomoč pri reševanju tovrstnih vprašanj je v okviru Programa financiranja naložb na voljo vsem industrijskim podjetjem, kmetijstvu in manjšim občinam. Uporabniki storitev v okviru programa BAS so v različnih fazah reševanja vprašanj onesnaževanja voda, zato svetovalna pomoč ni pogojena z vlogo za posojilo. Podjetje (občina) posreduje programu BAS nekaj osnovnih informacij o dejavnosti (velikosti) in potrebah po strokovni pomoči preko prijavnega obrazca. Ob obisku se nato dogovorijo o opredelitvi projekta, izboru svetovalca in nadaljnjih skupnih aktivnostih. Program je v prvi fazi namenjen samo Sloveniji in z vidika sodelovanja GEF in EBRD poteka poskusno ter naj bi se v naslednjih letih nadaljeval v drugih državah podpisnicah konvencije. Program poteka preko finančnih posrednikov, sodelujočih poslovnih bank in je namenjen razvoju modela trajnega partnerstva med javnimi in zasebnimi institucijami ter zasebnim sektorjem na področju zmanjšanja onesnaženja voda. Financiranje je namenjeno širokemu krogu projektov, kot so recikliranje hladilne ali tehnološke vode v proizvodnem procesu, gradnja biološke ali mehanske čistilne naprave v industriji, sistem zajemanja in čiščenja komunalnih odplak in drugo. V Sloveniji shemo lahko uporabljajo končni uporabniki, ki so v porečju Drave, Mure in Save. K projektu je kot finančni posrednik že pristopila Volksbank Ljudska banka Kapitalski skladi v Sloveniji EBRD zagotavlja kapital MSP tudi v obliki lastniškega financiranja. Ta je namenjen predvsem tistim MSP z visoko stopnjo rasti, ki jih banka upravlja preko skladov tveganega kapitala, ki jih je ustanovila skupaj z drugimi partnerji. V Sloveniji je to sklad Horizonte, 7 7 Sklad je bil ustanovljen leta 1994 s kapitalom 8,4 milijonov evrov in je že v sklepni fazi razvojnega cikla.

35 35 ki kapitalsko financira majhna podjetja v obdobju rasti. Posebej se osredotoča na projekte visoke tehnologije, ki imajo tudi izvozni potencial. EBRD je bil prav tako med ustanovitelji Slovenskega razvojnega kapitalskega sklada, ki sodi med tako imenovane poprivatizacijske sklade, katerih namen je bil pospešiti razvoj v novoprivatiziranih podjetjih v naprednih tranzicijskih državah EBRD Regionalni kapitalski skladi z udeležbo EBRD EBRD je skupaj z drugimi ustanovitelji prisotna v več regionalnih investicijskih skladih, ki imajo svoj portfelj naložen v delnice, ki kotirajo na borzah v Srednji Evropi. V Sloveniji sta se doslej kot vlagatelja pojavila le AIG New Europe Found 8 in Euroventures Danube BV, 9 ki vlaga kapitalske deleže v manjša in srednje velika podjetja in je nastal kot kapitalsko okno sheme EU/EBRD MSP Regionalni nepremičninski skladi z udeležbo EBRD Da bi pospešila razvoj nepremičninskega trga v državah pristopnicah k EU, je EBRD kot manjšinski družbenik pristopila k zasebnim investicijskim skladom, ki vlagajo v nakup nepremičnin po Srednji Evropi. Njihova investicijska politika je predvsem usmerjena v nakup novih poslovnih, servisnih in trgovinskih centrov v največjih središčih Srednje Evrope, tako da njihovega vpliva pri nas še ni zaslediti, čeprav jim investicijska politika to omogoča. To sta bila predvsem CEPPF I in II Lizing financiranje EBRD EBRD je že zelo zgodaj zaznala, da je lizing financiranje zaradi svoje prilagodljive strukture zelo primeren instrument za financiranje razvoja podjetij v tranzicijskih državah, kjer je dostop do dolgoročnih virov pri obstoječih bankah omejen. Lizing financiranje je zlasti primerno, ker omogoča lažji dostop do kapitala novonastalim podjetjem brez kreditne zgodovine in druge aktive, primerne za zavarovanje kredita pri poslovnih bankah. EBRD je zato v okviru sheme EU/EBRD MSP sklenila pogodbe z vrsto poslovnih bank v srednji Evropi, ki kot finančni posredniki upravljajo skupno lizing shemo. V Sloveniji je izbrala Raiffeisen leasing, ki financira lizingojemalce do 125 tisoč evrov na posamično pogodbo oziroma 200 tisoč evrov skupno. Podjetje, ki ga financira, ima lahko največ 40 milijonov evrov prometa in 27 milijonov evrov bilančne vsote ter največ sto zaposlenih. Predmet lizinga je lahko samo oprema, namenjena opravljanju dejavnosti, in sicer 8 AIGNEF je registriran na Kajmanskih otokih, njegov kapital znaša 300 milijonov ameriških dolarjev, največji partner je American International Group, Inc., katerega evropska podružnica tudi upravlja s skladom. 9 Euroventures Danube BV je registriran na Nizozemskem s kapitalom 15 milijonov evrov in ga upravlja Euroventures Capital Advisory Kft., podružnica iz Budimpešte. 10 Central Europe Property Partners Fund I in II sta registrirana v Luksemburgu in imata skupaj 330 milijonov ameriških dolarjev kapitala. Sponzor projekta je Heitman Group iz Chicaga, ki prek svoje evropske veje tudi upravlja s skladom.

36 36 predvsem vozila in procesna oprema v predelovalni industriji, gradbeništvu, turizmu, trgovini in storitvah Hipotekarno financiranje nakupa in prenove stanovanj Dolgoročno hipotekarno financiranje je razmeroma slabo razvit finančni instrument v tranzicijskih državah, zato EBRD zainteresiranim poslovnim bankam kot finančnim posrednikom v teh državah nudi specializirano kreditno linijo za financiranje nakupa in prenove stanovanj. Okvirni splošni pogoji so: največja posamezna višina do sto tisoč evrov oziroma do 80 odstotkov ocenjene vrednosti nepremičnine, doba odplačila od 10 do 20 let. Posebni pomen takšne kreditne linije je tehnična pomoč, preko katere banka standardizira postopek in dokumente v taki obliki, da v določenem času lahko izda dolgoročne hipotekarne obveznice, zavarovane s prejetimi zavarovanji. Tako pridobi kapitalski vir za nov krog kreditov končnim uporabnikom ter obenem izda ustrezne nakupne finančne proizvode za nastajajoče pokojninske sklade. EBRD tak razvoj spodbuja s progresivno rastjo obrestne mere sodelujoče poslovne banke, glede na povprečno starost portfelja hipotekarnih kreditov, in tako spodbuja njihovo sekurizacijo. V Sloveniji še nobena banka ne izvaja te oblike kreditiranja v sodelovanju z EBRD; to obliko financiranja lahko zasledimo pri Zagrebački banki na Hrvaškem (Wostner 2005, 225) Posebne mikrofinančne banke EBRD je pri analizi preteklih operacij za spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij v državah, ki so v zgodnji fazi tranzicije, ugotovila, da zgolj sodelovanje z obstoječimi poslovnimi bankami ne prinaša zadovoljivih uspehov. Obseg črpanja kreditov se je kljub sredstvom, ki so bila na voljo, in povpraševanju le počasi povečeval. EBRD se je zato odločila, da bo z nekaterimi drugimi partnerji (najpomembnejša sta KfW 11 in FMO 12 ) začela z ustanavljanjem posebne mikrofinančne banke, specializirane za sodelovanje z MSP. Tako je bilo od leta 1997 ustanovljeno enajst bank s predponami ali MEB ali MFB ali Procredit banka v enajstih vzhodnoevropskih in balkanskih državah, med drugim v BiH, na Kosovu, v Srbiji in Črni gori ter Makedoniji. Mikrofinančne banke imajo razmeroma majhen kapital ter omejeno licenco za poslovanje večinoma z MSP, odvisno od konkretne regulative centralne banke v posamezni državi. Njihov namen je podpreti razvoj MSP s hitrimi, kvalitetnimi in MSP prilagojenimi storitvami. 11 Kreditanstalt für Wiedereraufbau je razvojna banka v lasti Nemčije (80 odstotkov) in zveznih dežel (20 odstotkov), katere zgodovina sega v povojno izgradnjo Nemčije in izvedbo Marshalovega načrta. Banka izvaja vse vrste razvojnega financiranja v Nemčiji kakor tudi projekte mednarodnega sodelovanja. 12 Financierings Bank Ontwikkelingslanden je nizozemska razvojna finančna institucija, ki je nastala v petdesetih letih kot specializirana agencija za pomoč vračajočim se državljanom iz novoosamosvojenih kolonij pri iskanju nove ekonomske perspektive.

37 Operativni pristop EBRD k financiranju Projektni cikel in informacije o projektih Pri poslovanju z EBRD je ključnega pomena poznavanje projektnega cikla, če želimo ugotoviti, kakšne so naše možnosti za sklenitev posla. Še posebej je to pomembno, če se želimo v projektni cikel vključiti v poznejših fazah, na primer kot dobavitelj ali izvajalec del pri projektu. Pozornost je potrebno nameniti prepletanju projektnih ciklov samih spodbud in sredstev tehnične pomoči, ki projekt spremljajo. Kakšno strategijo bomo izbrali za pridobivanje informacij in za pristop k banki, je odvisno od trenutnega statusa projekta. Če želimo pridobiti informacije glede projektov, ki se izvajajo preko finančnih posrednikov, je najbolje, da se obrnemo neposredno na sodelujoče banke ali na upravljavce skladov oziroma, če nam niso znani, na regionalno predstavništvo EBRD, ki nas bo usmerilo na konkretne kontaktne osebe v teh institucijah. Če projekt potrebuje spodbudo neposredno od EBRD, je najbolje, da že v zgodnji fazi navežemo stik z ustrezno sektorsko skupino, ki bo najbolje presodila, ali investicijski predlog ustreza načelom financiranja EBRD. Celotni postopek v EBRD je s komercialnega vidika precej dolgotrajen (do enega leta, če so tehnične rešitve pripravljene), čeprav je od prve faze, to je odobritve koncepta, postopkovno in časovno precej predvidljiv. Če pa želimo uspeti z neobičajnim predlogom, je postopek drugačen in moramo v upravičenost svojih zamisli prepričati posameznika ali skupino z močnim vplivom na notranji tok odločanja, sicer utegne biti tudi EBRD zelo birokratska institucija. Informacije v poznejših fazah projekta so objavljene tudi na spletni strani, in sicer pod točko Projects, kjer lahko zasledimo informacije o projektih, ki so pred podpisom pogodbe, tako imenovani PSD (Project Summary Document), o podpisanih pogodbah ter druge dokumente, povezane s projekti. Informacije javnih naročilih vseh oblik so pod posebno točko Procurement, kjer je tudi točka Pipeline, kjer lahko vidimo osnovne informacije o projektih v pripravi. Spletne informacije so seveda lahko le opora pri samem začetku, najboljša oblika pridobivanja informacij je osebni stik z neposrednimi projektnimi vodji. Pomembne informacije lahko dobimo tudi od svetovalcev (tehničnih izvedencev, revizorjev, nacionalnih usklajevalcev ipd.) na terenu, vendar jih moramo preveriti tudi iz uradnih virov, saj so včasih zavajajoče. EBRD je javna institucija in lahko zahtevamo informacije. To seveda ne pomeni, da lahko pridobimo informacije, ki so del poslovne skrivnosti. EBRD varuje svoje poslovne partnerje glede tehničnih rešitev, konkurence in informacij, ki lahko vplivajo na borzno poslovanje. Projektni cikel je okvirno razdeljen na naslednje faze: 13 odobritev koncepta: z odobritvijo koncepta je končano prvo strokovno preverjanje, ali je projekt skladen z osnovnimi strategijami in pravili banke. Na tej točki se določi projektnega vodjo in tim, vlagatelju se pošlje mandatno pismo, ki predstavlja dogovor o nadaljnjem delu, odobrijo se spremljajoča sredstva za tehnično pomoč, od te točke pa je mogoče tudi retrogradno financiranje projekta; 13 Povzeto po Wostner 2005

38 38 pregled strukture posla: v tej fazi se natančno analizirajo vsi vidiki naložbe (tehnični, okoljevarstveni, ekonomski), vlagatelja (med drugim ocena poslovne skladnosti) kot tudi bančne tehnične izvedbe posla (struktura instrumenta, pravni vidiki, dobičkonosnost, tveganja). Če gre za sorazmerno rutinski projekt, je ta faza lahko združena končnim pregledom; končni pregled: v tej fazi se vnovič pregleda vse vidike naložbe in posla in izda tako imenovani memorandum soglasja (Consideration Memorandum), s katerim vodje notranjih enot potrdijo elemente posla in določijo oceno tveganja ter preko nje obrestno mero oziroma njen ekvivalent, če gre za drugo vrsto posla; odobritev na odboru direktorjev: končna odobritev praviloma ni dvomljiva, če je doseženo soglasje v prejšnjih fazah; podpis pogodbe: preden EBRD podpiše pogodbo, mora projektni vodja pridobiti tako imenovani končni certifikat (Closing Certificate), s katerim notranje službe v banki zagotovijo, da je pripravljena pogodbena dokumentacija skladna s pogoji odobritve projekta; črpanje sredstev: črpanje sredstev ni samo formalno dejanje, saj EBRD pred črpanjem vsake tranše preverja, ali so zagotovljeni pogodbeno dogovorjeni pogoji, ki niso zmeraj samo na strani vlagatelja, ampak so lahko odvisni tudi od postavitve ustreznega državnega zakonodajnega okolja, če je bilo v pogodbi tako dogovorjeno; vrednotenje in spremljanje projekta: tako spremljanje kot evalvacijske misije, ki spremljajo projekt, so lahko številne, saj si želi EBRD zagotoviti, da vlagatelj dosledno izvaja pogodbena določila. Proces poteka že med črpanjem sredstev, ko banka preverja zahteve glede javnega naročanja, okoljskih in finančnih parametrov naložbe in vlagatelja. Za večino projektov se izdela tudi evalvacijska študija, ki mora odgovoriti na vprašanja, ali je bil projekt pravilno zastavljen, voden, ali je dosegel zahtevane cilje in kakšne so koristne izkušnje, ki jih je treba upoštevati v prihodnje. Kršitev pogodbe se lahko kaznuje na različne načine, od prekinitve pogodbe oziroma črpanja do plačila pogodbenih kazni; zaključek projekta: v primeru kredita predstavlja konec projekta zadnje odplačilo obroka, v primeru kapitalskega vlaganja pa je zadnja faza oziroma odprodaja deleža. To je najpomembnejša točka v projektnem ciklu, po koncu katere bomo lahko šele presodili, ali smo dosegli želeni poslovni cilj Okoljevarstvene zahteve EBRD je edina med mednarodnimi finančnimi organizacijami, ki ima že v ustanovni pogodbi določeno, da lahko sofinancira le projekte, ki so okoljsko neoporečni in prispevajo k trajnostnemu razvoju. Še več, pojmovanje trajnostnega razvoja v EBRD ni omejeno samo na okoljska vprašanja, ampak vključuje tudi ohranjanje kulturne dediščine, vpliv na avtohtone naseljence, vpliv na razseljevanje 14 ter tudi socialne vidike investiranja, vključno s pravicami delavcev, delom otrok ter javno dostopnostjo osnovnih dobrin. EBRD je zavezana tudi politiki javnega preverjanja projektov pred zainteresirano strokovno in lokalno javnostjo in nevladnimi organizacijami. 14 Za definicije teh pojmov EBRD prevzema dokumente IFC (International Financial Corporation) iz skupine Svetovne banke v Washingtonu, in sicer: IFC OPN on cultural property, IFC OD 4.30 on involuntary resettlement in IFC OPN 4.20 on indigenous peoples. Dokumenti so dostopni na

39 Javno naročanje pri projektih, kjer je udeležena EBRD Projekti, ki jih financirajo mednarodne finančne organizacije, so lahko velika poslovna priložnost za podjetja pri dobavi opreme in izvajanju storitev. Čeprav je velik del poslovanja EBRD usmerjen v finančne institucije, kjer ni investicijske potrošnje, EBRD sofinancira pomemben obseg novogradenj in rekonstrukcij, predvsem pri infrastrukturnih projektih. Politične odločitve, sprejete v okviru EU in SEP (Srednjeevropske pobude), 15 narekujejo, da velik del aktivnosti in sredstev nameni obnovitvi energetskih in prometnih sistemov na Balkanu, kjer je trenutno v izvajanju in pripravi veliko projektov. Podobno kot pri drugih mednarodnih finančnih organizacijah je tudi pri EBRD temeljno izhodišče, da so vsi postopki, povezani z izvajanjem projekta, obveza kreditojemalca. EBRD ni formalni partner v izvajalskih oziroma nakupnih pogodbah in ne daje jamstev dobaviteljem v tem procesu. EBRD si s pogodbo, ki jo ima s kreditojemalcem, zagotovi nadzor nad spoštovanjem sprejetih pravil naročanja. Ta nadzor zadeva vse faze procesa naročanja, in sicer od načrtovanja naročila do sklepanja pogodb ter poznejšega izvajanja pogodb. EBRD si s pogodbenimi določili zagotovi možnost vpogleda svojih nadzornikov v vso dokumentacijo, povezano z naročilom. V nasprotju z nekaterimi drugimi mednarodnimi finančnimi organizacijami EBRD v procesu javnega naročanja ne razlikuje med članicami in nečlanicami banke. Kreditojemalec seveda prav tako ne sme razlikovati med domačimi in tujimi ponudniki. V EBRD obstajajo tri vrste posebnih pravil pri naročanju, in sicer za javni sektor, za zasebni sektor in za naročanje svetovalnih storitev. Pravila naročanja so povsem v skladu s prevladujočo mednarodno prakso. Plan javnega naročanja pri projektu je bistven del pogodbe med EBRD in poslovnim partnerjem, ki je lahko dogovorjen že pred dejansko sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju, saj omogoča začetek pripravljalnih del in retroaktivno financiranje teh del po dejanski sklenitvi pogodbe. Javni mednarodni razpis brez omejitev z izdajo ponudbene dokumentacije v skladu z zakonodajo države, kjer se projekt izvaja, je osnovna priporočena oblika javnega naročila. Za zasebne vlagatelje pri sofinanciranju EBRD ne veljajo stroga pravila. Politika EBRD je, da spodbuja zasebne vlagatelje, da pri večjih pogodbah naročajo blago in storitve preko odprtih mednarodnih razpisov. V osnovi pa EBRD le preverja, ali vlagatelj izvaja nakup po tržnih pogojih. 15 Srednjeevropska pobuda (Central Europe Initiative - CEI) je forum sodelovanja 17 držav med Jadranom in Črnim morjem in deluje preko številnih delovnih skupin, ki pokrivajo sodelovanje na področju kmetijstva, infrastrukture, organiziranega kriminala, manjšin, energije, razvoja malih in srednje velikih podjetij ter nekaterih drugih. Sekretariat SEP deluje v Trstu, s stalnim predstavništvom pri EBRD v Londonu, ki administrira namenski finančni sklad SEP. Sredstva finančnega sklada so namenjena podpori projektom, ki pospešujejo gospodarsko sodelovanje držav SEP.

40 Javno naročanje v EBRD Najemanje svetovalnih podjetij za opravljanje posameznih nalog je sestavni del skoraj vsakega projekta. Potrebe po svetovanju so različne, tako po strokovnih profilih kot po časovnem angažiranju in vrednostnem obsegu. Povpraševanje ni samo po ekonomskih in finančnih svetovalcih, ampak tudi po inženirjih, odvetnikih, strokovnjakih za okoljska vprašanja ter drugih profilih. EBRD svetovalne storitve financira iz skladov tehničnega sodelovanja, namenskih finančnih skladov ter v breme investicijskih projektov (največ do 50 tisoč evrov v breme EBRD), vendar se postopek v glavnem ne razlikuje. V primerih, ko EBRD administrira sredstva Phare ali TACIS, uporablja postopek izbora, ki ga predpiše Evropska komisija. Pri uporabljanju nacionalnih skladov tehnične pomoči je omejitev lahko vezana na pogoj, da ima izvajalec domicil v državi, ki je donatorica. Izbor svetovalcev poteka po naslednjem postopku: (i) priprava projektnega predloga (tudi v EBRD se uporablja kratica in izraz TOR, ang. Terms of Reference), v katerem se predvidijo namen in obseg dela ter stroški; (ii) izbor tako imenovane kratke liste svetovalcev; (iii) priprava povabila k sodelovanju; (iv) ocenitev prispelih ponudb in izbor želenega svetovalca; (v) pogajanja in podpis pogodbe; (vi) izvajanje pogodbe. Pri opisu javnega naročanja v EBRD moramo omeniti še način izbora finančnih posrednikov. EBRD pripravi kratek seznam finančnih posrednikov (praviloma ne več kot tri za posamezni proizvod) v posamezni državi in jih povabi k sodelovanju. V tem procesu oceni možne partnerje na podlagi naslednjih kriterijev: finančnih izkazov na osnovi mednarodnih standardov, ocene kreditne politike in postopka, kapitalske ustreznosti in potrebe po sredstvih, dobičkonosnosti, ocene vodenja banke ter integritete uprave in glavnih delničarjev, zavezanosti banke k uspehu sodelovanja z EBRD pri konkretnem proizvodu. Pri tem je treba dodati, da gre bolj za stalni proces kot enkratno oceno. EBRD posebej skrbno spremlja bančni sektor v vseh državah, kjer izvaja operacije, saj ta predstavlja 44 odstotkov njenega portfelja. Preko različnih programov je v stiku praktično z vsemi bankami na tem področju. Glede na značilnosti posameznega programa, ki se uvaja, stanje bančnega sistema v posamezni državi ter glede na doseženo kvaliteto sodelovanja s posameznimi bankami si EBRD sproti zastavlja svoje operativne cilje, ki se lahko med državami razlikujejo. Tako na primer v Sloveniji v zadnjem času izbira posrednike bolj med srednje velikimi in manjšimi bankami kot med največjimi, kjer je sicer lahko celo lastniško prisotna. Presodila je namreč, da se srednje velike in manjše banke bolj posvetijo specifičnim zahtevam, ki izvirajo iz pogodb z EBRD.

41 Evropska investicijska banka Cilji, dejavnost in organizacija EIB Naloga Evropske investicijske banke je zagotavljanje dolgoročnega financiranja kapitalsko zahtevnih projektov v članicah EU skladno z običajem poslovnega bančništva, vendar na neprofitni osnovi. EIB nima razvojnega mandata, ampak svojo politiko prilagaja prioritetnim politikam skupnosti. EIB mora sredstva usmerjati k projektom, ki krepijo enotni trg, ki so skupnega pomena za več članic, ki zmanjšujejo razlike med regijami ter vodijo k večji ekonomski in socialni integraciji skupnosti. Članice EIB so obvezno (in samo) vse članice EU, tako da je v letu 2004 postala članica tudi Slovenija. Ustanovni kapital po razširitvi znaša evrov, slovenski delež v njem je 0,25 odstotka ali evrov. Zadnji aktualni projekt, ki ga je EIB podpisala v Sloveniji, je bil odobren Posojilojemalec je Družba za Avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (DARS), projekt zajema gradnjo petih novih avtocestnih odsekov. Gre za naslednje odseke: Šentvid Koseze, Vrba Peračica, Ponikve Hrastje, Pluska Ponikve, Slivnica Draženci v skupni dolžini okrog 50 km. Vsi odseki so na Transevropski cestni povezavi. EIB bo prispevala največ 300 milijonov evrov, skupni stroški pa znašajo 600 milijonov evrov. EIB je za Slovenijo najpomembnejši mednarodni finančni vir, še posebej na področju infrastrukturnih projektov. V času od samostojnosti do konca oktobra 2004 je banka za 27 projektov v Sloveniji odobrila za mio EUR kreditov ali garancij. Projekti na področju transporta in telekomunikacij predstavljajo skoraj 80% vseh odobrenih sredstev (v veliki meri tudi na račun financiranja avtocestnega programa) (Ministrstvo za finance 2006d) Načini financiranja in projektni cikel v EIB EIB zaradi svoje oblike in ciljev delovanja uporablja manj finančnih instrumentov kot EBRD. Obrestna mera in provizije so nižje kot pri EBRD, pogoji zavarovanja kredita pa zahtevnejši, zlasti pri nečlanicah EU, kjer zahteva jamstvo države pri javnih projektih in jamstvo prvovrstne poslovne banke pri zasebnih projektih. Načini financiranja EIB so: individualni krediti: namenjeni so zasebnemu in javnemu sektorju ter se dogovarjajo neposredno z EIB, če njihova vrednost presega 25 milijonov evrov. Doba vračanja je do 12 let za industrijske projekte ter do 20 let za projekte v infrastrukturi. Financira se največ do polovice predračunske vrednosti, moratorij za čas izgradnje objekta. Dane so različne možnosti odplačila glavnice, vendarle praviloma v polletnih anuitetah, možno je tudi enkratno odplačilo (Bullet Repayment). Obrestna mera je lahko nespremenljiva ali spremenljiva. To obliko financiranja je že uporabljalo več slovenskih vlagateljev, med drugim Telekom, Mobitel, DARS. Kriteriji odločanja so: stališče države in Evropske komisije do projekta, presoja vloge in priloženega investicijskega programa, vlagateljevo sprejemanje pogojev financiranja; okvirne kreditne linije (Global Loans): namenjene so finančnim posrednikom, bankam in finančnim institucijam za nadaljnje kreditiranje projektov v obsegu med 50 tisoč in

42 42 25 milijoni evrov. Uporabljajo jih lahko zasebna podjetja in podjetja v lasti lokalnih skupnosti z do 500 zaposlenimi in vrednostjo sredstev v bilanci do 75 milijonov evrov. Kreditira se lahko do 50 odstotkov predračunske vrednosti. Doba vračanja je praviloma od 5 do 12 let. Za zavarovanje kredita in druge pogoje se dogovarja s finančnim posrednikom skladno s splošnimi pogoji EIB. Januarja leta 2004 je Nova Ljubljanska banka podpisala pogodbo za ta instrument namenjen slovenskim vlagateljem, v skupni vrednosti 75 milijonov evrov. Splošni kriteriji za izbiro finančnih posrednikov so: finančna robustnost, dosedanje sodelovanje z EIB in administrativna sposobnost posredovanja kreditov; večnamenske finančne spodbude (Structured Finance Facility): je nova oblika finančnega instrumenta, ki ga lahko EIB uporabi za financiranje velikih in tveganih infrastrukturnih projektov in lahko vključuje kredite, jamstva, mezzanine oblike kreditiranja in nakupe podjetniških obveznic ter derivatov; za zagotovitev tveganih oblik financiranja, kot so skladi tveganega kapitala in garancijske sheme, je EIB skupaj z drugimi partnerji ustanovila Evropski investicijski sklad EIF; EIB nima nepovratnih sredstev iz svojih virov, vendar v dogovoru z Evropsko komisijo administrira določena sredstva EU, ki dopolnjujejo financiranje investicijskih projektov s sredstvi tehnične pomoči in subvencijami. EIB lahko v članicah EU financira projekte z naslednjih področij: uravnotežen regionalni razvoj znotraj EU in razvoj manj razvitih regij; zdravje, izobraževanje in razvoj človeškega kapitala; informacijska in komunikacijska tehnologija; raziskovanje, razvoj in uveljavljanje inovacij; transport, telekomunikacije in vseevropske povezave (TEN); varovanje in izboljšanje naravnega ter urbanega okolja; povečanje konkurenčnosti in integracija evropske industrije; razvoj malih in srednje velikih podjetij; zagotovitev oskrbe z energijo. Projektni cikel v EIB vključuje: uvodno srečanje med vlagateljem in strokovnjaki EIB, ki skupaj ocenijo osnovne elemente projekta ter določijo nadaljnji potek; projektna skupina EIB oceni projekt, ki vključuje tehnične, ekonomske, okoljske in finančne vidike naložbe ter fizični ogled kraja, kjer se bo naložba izvajala; odločitev odbora direktorjev na osnovi ocene projekta, mnenja zainteresirane države in komisije; podpis pogodbe in črpanje sredstev; spremljanje in vrednotenje projekta. Podobno kot pri drugih mednarodnih finančnih organizacijah je pregleden postopek naročanje del in storitev sestavni del izvedbe projekta, ki ga financira EIB. Za izvajanje celotnega postopka naročanja je odgovoren vlagatelj, EIB v postopku samo ugotavlja, ali se pravila ustrezno izvajajo. Odprti mednarodni razpis z objavo v Uradnem listu EU (OJEC) je osnovni priporočljivi način naročanja. EIB je pri zasebnih projektih in projektih, ki se izvajajo zunaj območja EU, do neke meje prilagodljiva pri odstopanju od tega načela.

43 43 Nasprotno pa pri javnih projektih znotraj EU veljajo neposredne evropske smernice 16 glede naročanja in celo če se te med izvajanjem projekta spremenijo, je treba upoštevati dopolnitve Projektne spodbude, ki jih financira EIB Skladni regionalni razvoj Spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v Evropi je osnovna naloga EIB, ki ji je bila dodeljena že z Rimskim sporazumom in potrjena leta 1997 z Amsterdamsko pogodbo. Skladno z zasukom v evropski regionalni politiki po letu 2000 je največ sredstev namenjenih območjem cilja 1, to je najmanj razvitim regijam. Sektorsko gledano je 30 odstotkov regionalnih projektov s področja transporta, 18 odstotkov s področja komunalne infrastrukture, 15 odstotkov s področja industrije in 7 odstotkov s področja zdravstva in izobraževanja. Osnovna oblika podpore so okvirne kreditne linije finančnim posrednikom, ki izvajajo nadaljnje financiranje skladno s politiko EIB. Sklad za regionalni razvoj RS je v letu 2004 podpisal pogodbo z EIB o financiranju projektov z regionalnih razvojnih programov v višini 20 milijonov evrov, ki so jih pripravili v dvanajstih statističnih regijah v Sloveniji v obdobju od leta 2001 do 2003 kot projektni nabor za financiranje na osnovi Enotnega programskega dokumenta Varovanje okolja EIB namenja na leto vsaj tretjino svojih sredstev za financiranje okoljskih projektov. Ima dolgo zgodovino upoštevanja najvišjih standardov pri presoji ter financiranju tovrstnih projektov. V letu 2002 sta EIB in Evropska komisija podpisala nov sporazum o pospešenem financiranju uveljavljanja evropskih okoljskih smernic, in sicer še posebej na področju: zmanjšana emisij toplogrednih plinov; predstavitvi obnovljivih virov energije; prispevkov EU k zmanjšanju onesnaženja voda. V Sloveniji uporablja okvirno kreditno linijo EIB iz leta 2002 v višini 10 milijonov evrov Ekološki razvojni sklad RS. Načela in praksa okoljske presoje projektov v EIB so skladni s postopki Evropske komisije, in sicer na osnovi smernice 85/337/EEC, dopolnjene s smernico 97/11/EC. EIB je zlasti pozorna na spoštovanje okoljskih načel in odnosa do javnosti glede njihovega spoštovanja, zato ima uveljavljene kontrolne postopke v vseh fazah projektnega cikla. Nad postopki bedi posebej nadzorni odbor, ki zagotavlja spoštovanje vseh okoljskih pravil. EIB redno organizira konference z nevladnimi organizacijami, na katerih predstavlja svojo 16 Smernice glede obveznih določil pogodb pri javnih naročilih 93/37/EEC, 93/36/EEC, 92/50/EEC, dopolnjene s 97/52/EEC, ki je bila dopolnjena z 98/4/EC in 93/38/EEC.

44 44 politiko in projekte. S svojo strokovno skupino izvaja tudi okoljske presoje projektov za komisijo pri projektih, financiranih iz strukturnih in Kohezijskega sklada. Okoljska presoja zajema tri osnovna področja: sposobnost in izkušnje vlagatelja; presoja kvalitete zakonodajnega okvira v državi in lokalni skupnosti, kjer se projekt izvaja; ocena vpliva projekta na okolje na lokalni, regionalni in globalni ravni z oceno spremljajočih ukrepov za preprečitev okoljskih nevarnosti pri gradnji in obratovanju objekta Projekti inovacijske družbe»i2i«eib je dejavno vključena v izvajanje Lizbonske strategije EU kot družbe, temelječe na znanju in inovacijah. Leta 2003 je nadomestila»i2i«2010 strategijo, ki temelji na integriranem pristopu k financiranju povezav med centri znanja in potrebami trga. Temelj so tri prednostna področja: izobraževanje in usposabljanje, vključno z vseživljenjskim učenjem, računalniško pismenostjo, e-učenjem ter vključevanjem novih medijev za njegov razvoj; uvajanje novih dosežkov v industrijo in storitveni sektor, financiranje vseevropskih razvojno-raziskovalnih projektov; podpora inkubatorjem, centrom odličnosti, podpora raziskovalnim projektom iz 6. okvirnega programa; razvoj in širitev komunikacijske tehnologije, vključno z omrežji novih generacij ter online storitvami: e-poslovanje, e-zdravje, e-uprava; razvoj novih standardov za prenos podatkov ter podpora projektom iz programa eeurope Spodbujanje razvoja malih in srednje velikih podjetij Mala in srednje velika podjetja so glavni vir novosti, kreativnosti in delovnih mest v državah EU. To spoznanje se šele v zadnjih letih izraža tudi v politiki EIB, ki spodbujanju razvoja MSP namenja čedalje več sredstev. Glavna oblika danih spodbud so okvirne kreditne linije finančnim posrednikom po ugodnih obrestnih merah in z dolgoročnostjo, ki jih ti namenjajo posameznim podjetjem v svojem lokalnem okolju. V Sloveniji sta za to razen že omenjenih poslovnih bank in javnih skladov pristojni tudi Bank Austria in Hypo Alpe-Adria Bank. V državah članicah EIB uvaja še dva nova instrumenta v podporo razvoju MSP, in sicer: portfeljsko refinanciranje kreditov MSP, ki ni več vezano na posamezni posel finančnega posrednika, ampak na določeni del njegovega MSP-portfelja; skupinska posojila, ki jih EIB preko finančnih posrednikov namenja hitrorastočim srednje velikim podjetjem za financiranje naložb po skrajšanem individualnem postopku.

45 Vseevropske povezave TEN Z Maastrichtskim sporazumom iz leta 1993 je EU sprejela politiko razvoja vseevropskih omrežij TEN za transport, energijo in komunikacije kot skupni evropski cilj. Namen projektov TEN je uskladiti medregionalni promet na celini z večmodalnim pristopom, interoperatibilnostjo in uporabo najsodobnejših tehnologij za posamezno omrežje. EIB je velik posamični vir za sofinanciranje projektov iz teh programov ter je sodelovala tudi pri načrtovanju razvoja TEN v delovni skupini nekdanjega podpredsednika komisije Van Mierta. Presoja projektov temelji na enotni metodologiji TINA (Transport Infrastructure Needs Assesment). Strokovne skupine EIB imajo zelo pomembno vlogo pri začetnem snovanju projektov ter iskanju zasebnih vlagateljev na osnovi partnerstva zasebnega in javnega sektorja. EIB v nadaljnjih fazah pri teh projektih zagotavlja kredite z dolgo dobo odplačevanja (tudi nad 25 let), glavnico, jamstva in sodeluje v postopku sindiciranja virov. 4.4 Evropski investicijski sklad Evropski investicijski sklad (EIF) je bil ustanovljen leta 1994 kot posebna finančna organizacija EU z namenom pospeševanja finančne infrastrukture za MSP. Leta 1997 je dobil mandat za vlaganja v sklade tveganega kapitala, 2000 pa se je lastniško preoblikoval EIB je postala večinski delničar tako da sklad deluje kot sestavni del skupine EIB. Njeni delničarji so EIB (60,5 odstotka), Evropska komisija (30 odstotkov) in 29 evropskih bank ter razvojnih finančnih institucij, ki imajo skupaj 9,5 odstotka delnic. Kapital sklada znaša 2 milijardi evrov. Aktivnosti sklada se delijo na dve področji: zunanji plasmaji in garancije. Zunanji plasmaji se nanašajo na financiranje projektov v okviru EU, in sicer tehnično in ekonomsko upravičene projekte. Največjo podporo nudi sklad razvoju malih in srednje velikih podjetij, predvsem tistih v začetni razvojni fazi in takšnih, ki so tehnološko usmerjeni. Čeprav prevladujejo aktivnosti EIF znotraj EU pa nudi sklad svoje storitve tudi zunaj meja EU, večji delež kandidatkam za članstvo. Aktivnosti Sklada zunaj EU so se povečevale skladno z aktivnostmi drugih institucij EU, predvsem EIB (EIF 2003). Garancije pa so drugi pomemben del aktivnosti EIF. Države članice EU so v preteklosti postajale vse bolj restriktivne pri izdajanju garancij, zato je to vlogo prevzela EIF (to je bil tudi eden vzrokov ustanovitve sklada). Financiranje prioritetnih ciljev EU je bilo v interesu tako EIB kot tudi drugih finančnih institucij, vendar ne brez primernih zavarovanj. Tako EIF nudi garancije finančnim institucijam in tudi na ta način vzpodbuja investiranje v majhna in srednje velika podjetja ter uresničevanje prej omenjenih ciljev. Garancije nudi na osnovi lastnih sredstev, kot tudi sredstev, ki jih pridobi na osnovi svojega AAA ratinga. S povečanjem aktivnosti finančnih institucij zunaj meja EU so se v zvezi z zavarovanjem te institucije obrnile na EIF. Ker so imele enako filozofijo pri odobritvi financiranja

46 46 projektov v drugih državah kot v državah članicah, je tudi EIF razširila izdajanje garancij na te države (ibidem). Aktivnosti EIF se dopolnjujejo z aktivnostmi EIB na področju globalnih posojil in tako igra pomembno vlogo pri pospeševanju razvoja majhnih in srednje velikih podjetij, tako znotraj kot tudi zunaj EU. Sredstva EIF ne nudi neposredno uporabnikom, ampak to počne preko posrednikov. Ti posredniki dobijo tudi popolna navodila aktivnosti, ki jih morajo izvesti pri posameznem projektu. Potencialni uporabniki sredstev se morajo obrniti na posrednike v svoji državi, kjer dobijo popolne informacije o kriterijih, pogojih in postopku financiranja (ibidem). Danes ima EIF dve osnovni dopolnjevalni aktivnosti, in sicer izdajanje jamstev za pospeševanje financiranja MSP in vlaganje v sklade tveganega kapitala. Poleg tega v zadnjem času razvija neodvisno svetovalno dejavnost, s katero posreduje know-how iz svoje osnovne dejavnosti izvajalnim organizacijam, predvsem regionalnim razvojem agencijam. Za financiranje svoje dejavnosti črpa iz treh virov, in sicer iz lastnega kapitala, iz virov EIB in virov EU (tako imenovani trust programi). Za Evropsko komisijo EIF vodi program za podjetja in podjetništvo Bistvo jamstvene dejavnosti EIF je v povečanju finančnega potenciala finančnega posrednika, poslovne banke, sklada, lizing družbe in drugih pravnih oblik pospeševanja, ki izvaja neposredno kreditiranje MSP. Na podlagi smernic EU, ki urejajo plačilne sposobnosti finančnih institucij, lahko z jamstvom EIF uveljavljajo znižano osnovo za oblikovanje rezervacije v višini 20 odstotkov, kar povečuje njihov potencial, namenjen portfelju MSP. EIF uporablja tri instrumente, in sicer: sekurizacijo portfelja: EIF zagotovi garancijo za izdane obveznice finančnega posrednika, s čimer omogoči nov krog kreditiranja s pridobljenimi sredstvi. S standardizacijo tega proizvoda v EU se vzpostavlja sekundarni trg obveznic, pokritih s krediti, danimi MSP, ki dokazujejo tako kvaliteto portfelja, finančnega posrednika kot EIF ter s tem odražajo tržno tveganje transakcij; portfeljska jamstva, s katerimi EIF prevzame do 50 odstotkov kreditnega tveganja vsakega posameznega posla od finančnega posrednika MSP v portfelju; strukturirane investicijske operacije (Structured investment Vehicle), s katerimi EIF preko vpisa kapitala in danih jamstev povišuje vlagateljevo mejo tveganja pri kapitalskem ali mezzanine financiranju MSP. EIF deluje kot sklad skladov, saj ima svoje deleže v 190 skladih tveganega kapitala po celotni EU ter ima približno 15-odstotni delež po podatkih evropskega združenja EVCA. 17 Pri tem EIB nastopa v začetniški vlogi ter skuša z aktivno vključitvijo že v nastajanju sklada pritegniti zasebne vlagatelje. V svoji naložbeni politiki je usmerjena v visokotehnološke dejavnosti (biotehnologija, nove materiale, nanotehnologija ter informacijske in komunikacijske storitve) ter vlaganje v regionalne in vseevropske sklade. V Sloveniji program MSP garancijske sheme v sodelovanju z EIF razvija Javni sklad za razvoj malega gospodarstva iz Maribora. 17 European Private Equity & Venture Capital Association, več na

47 Razvojna banka Sveta Evrope Razvojna banka Sveta Evrope (CEB) je bila ustanovljena leta 1956 kot prva vseevropska finančna institucija, danes ima 36 članic (skoraj vse evropske države, vključno z Vatikanom in San Marinom), a med njimi ne najdemo Avstrije in Velike Britanije. Slovenija je članica od leta Banka ima 3,2 milijarde evrov kapitala ter posebni sklad, v breme katerega financira subvencije obresti pri financiranju projektov v tranzicijskih državah. CEB je skozi razvoj izoblikovala tri skupine prednostnih nalog: statutarne prioritete, ki obsegajo financiranje obnove v primeru naravnih in ekoloških nesreč in pomoč beguncem; nove prioritete, ki zajemajo financiranje projektov v zdravstvu, vzgoji, gradnji socialnih stanovanja ter pomoč v razvoju malim in srednje velikim podjetjem; druga področja financiranja: zaščita okolja, razvoj podeželja in zaščita kulturne dediščine. Finančni instrument CEB je izključno kreditiranje. Krediti CEB so dolgoročni, od 3 do 20 let, z ustreznim moratorijem ter deležem financiranja v projektu do 50 odstotkov in več pri statutarnih prednostnih nalogah. Obrestna mera je sorazmerno ugodna, z minimalnim pribitkom na pridobljene vire v okviru AAA-statusa CEB pri zadolževanju na finančnih trgih. Banka zahteva od kreditojemalca jamstvo države, lokalne skupnosti oziroma finančne institucije z dobro boniteto. Kreditojemalci so lahko države, lokalne in regionalne oblasti ter finančne institucije. V Sloveniji je kot finančni posrednik kredite CEB dodeljeval Sklad za regionalni razvoj pri financiranju objektov popotresne obnove v Posočju v letih od 1998 od CEB, tako kot EBRD in EIB, v zadnjem času izvaja skupne programe z Evropsko komisijo za financiranje razvoja MSP skladno s svojimi vsebinskimi prednostmi.

48 48 Tabela 2: OSNOVNI PODATKI O INSTRUMENTIH Instrument EBRD EIB CEB pravna podlaga Sporazum o ustanovitvi EBRD (1991) sporazum o ustanovitvi EIB (1958) sporazum o ustanovitvi (1956) in resolucija Administrativnega sveta ( ) trajanje programa do konca procesa tranzicije trajno, skladno z razvojnimi prednostmi nalogami EU trajno, skladno s politiko Sveta Evrope možni prijavitelji zasebni vlagatelji, občine, institucije javnega sektorja zasebni vlagatelji, občine, institucije javnega sektorja zasebni vlagatelji, občine, institucije javnega sektorja nameni privatizacija, liberalizacija in razvoj tržnega gospodarstva regionalni razvoj, informacijska in komunikacijska tehnologija, raziskovanje, transport, okolje, energija, mala in srednje velika podjetja strukturne prednostne naloge: naravne in ekološke nesreče, pomoč beguncem; nove prednostne naloge so zdravstvo, vzgoja in izobraževanje, stanovanjska gradnja, mala in srednje velika podjetja omejitve in drugi pogoji instrument je mogoče uporabljati samo v 27 tranzicijskih državah pozitivno mnenje države, v kateri se izvaja projekt jamstvo države, lokalne skupnosti ali banke prijava: srednje zahtevna odobritev koncepta zahteva predvsem dobro poslovno dokumentacija utemeljitev projekta; tehnična (zahtevnost) dokumentacija: zahtevna in popolna, vključno z okoljsko oceno; v fazi izvajanja: EBRD intenzivno spremlja projekt zahtevna Vir: Prirejeno po Wostner (2005, ). prijava:srednje zahtevna z uvodnim srečanjem in utemeljitvijo projekta; tehnična dokumentacija: zahtevna in popolna, vključno z okoljsko oceno in ogledom naložbe; v fazi izvajanja: srednje zahtevna z rednim poročanjem o projektu prijava: srednje zahtevna z uvodnim srečanjem in utemeljitvijo projekta; tehnična dokumentacija: srednje zahtevna - investicijski program; v fazi izvajanja: srednje zahtevna redno poročanje o projektu

49 49 5 SODELOVANJE SLOVENIJE IN EBRD V LETU 2005 IN V PRIHODNJE V EBRD, ki je v Sloveniji navzoča od leta 1993, ocenjujejo, da se pri projektih, ki so namenjeni izboljšanju financiranja malih in srednje velikih podjetij, premikajo "v pravi smeri". Lani je vrednost sklenjenih projektov za mala in srednje velika podjetja znašala 25 milijonov evrov, predvsem na račun povečanja obstoječih posojilnih linij. Slovenski portfelj naložb EBRD po Lecavalierovih besedah dosega dobre rezultate, od doslej 588 milijonov evrov vloženih sredstev je operativnega premoženja 218 milijonov evrov. Vrednostno največji projekt EBRD v Sloveniji doslej je posojilo Dravskim elektrarnam v vrednosti 65 milijonov evrov. EBRD zagotavlja kapital tudi v obliki lastniškega investiranja, namenjen predvsem tistim podjetjem z visoko stopnjo rasti, ki jih banka ne uporablja neposredno. V ta namen je EBRD investirala v nekaj investicijskih in kapitalskih skladov, na katera se podjetja lahko obrnejo. Sklad Horizonte je ustanovil poseben program za Slovenijo, Hrvaško in Srbijo z namenom spodbujanja investicij na Balkanu. V prihodnosti se bo EBRD osredotočila na spodbude zasebnemu sektorju tako industriji kot infrastrukturi. Finančna posrednika EBRD v Sloveniji sta Banka Koper in NKBM, EBRD pa je lastniško udeležena tudi v skladu za tvegani kapital Horizonte. Sklad Horizonte pa je tudi prvi slovenski sklad za tvegani kapital, ki ustanavlja sklad za JV Evropo, imenovan Horizonte Alpe Adria Enterprise Fund, v katerem je glavni vlagatelj Hypo Alpe-Adria Bank. Sklad Horizonte kapitalsko financira majhna podjetja v vzpostavitvenih fazah in fazah začetne rasti. SLIKA 1: EBRD INVESTICIJE PO SEKTORJIH V LETU 2005 energija finančne institucije industrija infrastruktura ostali sektorji VIR: EBRD 2005a

50 50 Banka je v letu 2005 za projekte v Sloveniji namenila 34 milijonov evrov. Kot je razvidno iz slike je največ denarja, skoraj polovico razdelila finančnim institucijam, ki potem naprej razdeljujejo ta denar med gospodarske subjekte. SLIKA 2: EBRD INVESTICIJE PO LETIH V MILIJONIH VIR: EBRD 2005a Banka nameni Sloveniji vsako leto približno enak znesek, izstopa leto 2002, ko je banka namenila skoraj 200 milijonov evrov. Ker se je Slovenija v tem času pripravljala na vstop v EU, ji je EBRD pri tem še intenzivneje pomagala. Če bo vlada želela, da EBRD sodeluje pri privatizaciji nekaterih slovenskih podjetij, je v prihodnjih letih pripravljena vložiti več sto milijonov evrov, je povedal vodja predstavništva Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Sloveniji Francois Lecavalier. EBRD je leta 2005 v projekte v Sloveniji vložila 34 milijonov evrov, skupna vrednost naložb v Sloveniji pa se je konec leta 2005 povzpela na 588 milijonov evrov. Po njegovem mnenju je čas, da vlada "postopno in nadzorovano" začne zmanjševati svoj delež v gospodarstvu in omogoči vstop drugim vlagateljem ter s tem priliv svežega kapitala, ki ga podjetja potrebujejo za rast ter ustvarjanje novih delovnih mest. EBRD zanima predvsem sodelovanje pri privatizaciji Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Telekoma Slovenije. Sodelovanje EBRD v predprivatizacijskih postopkih je lahko signal potencialnim vlagateljem, da bo privatizacija zares izpeljana. V EBRD glede privatizacije NKBM kot eno od možnosti sodelovanja omenjajo začetno dokapitalizacijo v višini pet do 10 odstotkov, s čimer bi NKBM dobila svež kapital. Ob tem naj bi se delničarji NKBM, EBRD in poslovodstvo NKBM skupaj zavezali k oblikovanju strategije za izboljšanje poslovanja banke v 12 do 18 mesecih. Rezultat bi bila