UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK

2 UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA POSPEŠITEV ZAPOSLITVENE MOBILNOSTI S STORITVAMI EURES Ljubljana, april 2009 MOJCA HOSTNIK

3 IZJAVA Študentka Mojca HOSTNIK izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Mateje Bodlaj in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne Podpis:

4 KAZALO UVOD EVROPSKA UNIJA IN PROST PRETOK DELA NOTRANJI TRG RAZVOJ PROSTEGA PRETOKA DELA V EU PROSTO GIBANJE DELAVCEV Definicija delavca Evropsko državljanstvo Diskriminacija Sistem socialne varnosti Priznavanje poklicnih kvalifikacij SCHENGENSKI PRAVNI RED PREHODNO OBDOBJE ZA NOVE ČLANICE EU ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE IN EURES ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE MREŽA EURES Razvoj mreže EURES Storitve mreže EURES Uporabniki storitev EURES EURES svetovalci Portal EURES MOBILNOST SLOVENSKIH ISKALCEV ZAPOSLITVE TRŽNO KOMUNICIRANJE STORITEV EURES RAZISKAVA O SPLETNIH STRANEH ZAVODA RAZISKOVALNE HIPOTEZE OPIS IN TESTIRANJE VPRAŠALNIKA OPIS POSTOPKA VZORČENJA ZNAČILNOSTI VZORCA IN REZULTATI PO VPRAŠANJIH Splošne informacije o uporabnosti spletnih strani Zavoda Dejavnosti in storitve Zavoda Zadovoljstvo uporabnikov PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ OMEJITVE RAZISKAVE SKLEPI IN PRIPOROČILA TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA STORITVE EURES V SLOVENIJI PREGLED TRŽENJSKEGA NAČRTA Pregled celotnega trženjskega načrta in ciljev Vloga trženjskega komuniciranja ANALIZA KONKURENCE ANALIZA STANJA Analiza notranjih dejavnikov Analiza zunanjih dejavnikov ANALIZA KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA Analiza ciljnega občinstva Analiza sporočila Določitev komunikacijskih ciljev i

5 4.5 DOLOČITEV PRORAČUNA OBLIKOVANJE IN IZVEDBA CELOTNEGA TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA NAČRTA Oglaševanje Pospeševanje prodaje Odnosi z javnostmi Neposredno trženje NAPOTILA ZA NADZOR IN KONTROLA TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA NAČRTA SKLEP LITERATURA IN VIRI...41 PRILOGE ii

6 UVOD Tako Slovenija, kot tudi cel svet se trenutno spopada s finančno-gospodarsko krizo, katero je prof. Bogomir Kovač poimenoval stoletna kriza, ki se pojavi na vsakih 50 oziroma 60 let (Kovač, 2008, str.1). Posledice te krize se že in se bodo še bolj intenzivno poznale tudi na trgu dela, kjer naj bi se po napovedih strokovnjakov pogoji dela močno zaostrili. Predvideno je strmo povečanje brezposelnosti, kljub temu pa Zavod RS za zaposlovanje zagotavlja, da je ponudba na trgu dela, kljub omenjeni krizi, še vedno precejšnja. Današnja vsakodnevna tema je izguba služb tisočih ljudi v vseh državah članicah Evropske unije, pri tem pa sočasno vsi pozabljamo na nekaj zelo pomembnega. Izguba dela vedno ne pomeni le nekaj slabega, saj se nam v trenutku, ko ostanemo brez zaposlitve, ponudijo nove možnosti, katerih prej nismo imeli možnosti niti opaziti. Resnica je namreč ta, da delavce odpuščajo tista podjetja, ki ne poslujejo dobro, ter zaposlujejo tista, ki poslujejo dobro. Izguba delovnega mesta je ob primerni socialni politiki države lahko velik izziv za vsakogar, saj večina brezposelnih kmalu najde takšno ali drugačno zaposlitev. Saj poznate zgodbo iz filma Petelinji zajtrk? Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, so se Slovencem odprle nove možnosti zaposlovanja in v tistem trenutku se je na skupnem evropskem trgu močno izrazila najpomembnejša korist tega trga, to je ustvarjanje novih delovnih mest. Evropska unija, ki želi narediti gospodarski preboj, je spoznala pomen maksimalne izrabe človeških virov (pravega in inovativnega delavca za vsako delovno mesto), pomen vseživljenjskega učenja, pri čemer je učenje v funkciji rasti delovnih kompetenc in posledično večje produktivnosti ter pomen stalnega razvoja kariere v funkciji večje zaposljivosti in fleksibilnosti delovne sile. Ideja za diplomsko nalogo se mi je porodila, ko sem pred enim letom preko Evropske mreže javnih zavodov za zaposlovanje - EURES našla službo na Irskem ter si tako ustvarila novo življenje izzven domačega okolja. EURES namreč že od svoje ustanovitve leta 1994 s storitvami izvaja informiranje, posredovanje dela in zaposlitveno oziroma kadrovsko svetovanje v 31 državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarski konfederaciji. Preko mreže specializiranih svetovalcev in spletnega portala zagotavlja visoko kakovostne storitve vsem tistim, ki so pripravljeni živeti in poprijeti za delo v tujini. Selitev v drugo državo je za posameznika velik korak. Iskalci zaposlitve v tuji državi morajo biti pred odhodom v tujino vedno dobro obveščeni o tem, kaj jim lahko trg delovne sile nudi z vidika zaposlitve, socialnih pravic, boljše usposobljenosti in poklicnih možnosti. Edino pravo oviro jim lahko predstavlja le nepoznavanje jezika. Delodajalci potrebujejo informacije o razpoložljivih usposobljenih delavcih iz drugih držav, da lahko organizirajo večkulturno in večjezično delovno silo ter tako povečajo svojo konkurenčno prednost. Ena izmed ključnih ovir za zaposlitveno mobilnost v Evropi je premajhna dostopnost do informacij, zato je namen mreže EURES pomagati odpraviti omenjeno oviro z zagotavljanjem brezplačnih informacij, svetovanjem in opravljanjem posredniških storitev za državljane in delodajalce v državah članicah Evropskega gospodarskega prostora. 1

7 Namen diplomske naloge je s tržnokomunikacijskim načrtom predstaviti storitve EURES vsem tistim, ki so pripravljeni izkoristiti priložnost dela v tujini ter tako pridobiti novo, dragoceno življenjsko izkušnjo. Poudarek predstavitve bo tudi na delodajalcih, ki se zanimajo za zaposlovanje tujega kadra. Cilj diplomske naloge pa je, predvsem pri mladih in izobraženih, prebuditi zavedanje o možnostih dela in življenja v tujini ter posledično zaznati tudi povečanje števila odhodov na delo v tujino ali prihodov tujih delavcev v Slovenijo. V diplomski nalogi bom najprej predstavila teoretični del prostega pretoka dela, kamor je vključena predstavitev notranjega trga, njegov razvoj, lastnosti in posledice. Sledila bo predstavitev Zavoda RS za zaposlovanje in mreže EURES. Nadaljevala bom z analizo zadovoljstva uporabnikov s spletnimi stranmi Zavoda RS za zaposlovanje, katero smo skupaj izvedli v času pisanja diplomske naloge, na koncu pa bo sledil še tržnokomunikacijski načrt s predlogi izboljšav storitev EURES, za obdobje od do EVROPSKA UNIJA IN PROST PRETOK DELA Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU), postala polnopravna članica EU. V predpristopnem postopku si je Slovenija pridobila štiri temeljne svoboščine: prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Splošni koncept notranjega trga skupaj z drugimi svoboščinami predstavlja prosto gibanje dela in s tem ukinitev nadzora na mejah med članicami EU. Na notranjem trgu fizične osebe in podjetja pri razvoju svoje dejavnosti ne smejo biti ovirane in svobodno lahko izbirajo kraj, kjer bodo opravljale svojo ekonomsko dejavnost. 1.1 NOTRANJI TRG Skupni notranji trg je bil eden izmed temeljnih ciljev Pogodbe o Evropski skupnosti. 14. člen te pogodbe določa notranji trg kot področje brez notranjih meja, na katerem je v skladu s določbami zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Te svoboščine omogočajo, da lahko proizvodni dejavniki dela in kapitala delujejo brez ovir. 2. člen Rimske pogodbe pravi, da je z ustanovitvijo skupnega trga in postopnim usklajevanjem gospodarskih politik držav članic osnovna naloga Evropske skupnosti (v nadaljevanju Skupnost) ta, da v vseh državah Skupnosti spodbuja harmoničen razvoj gospodarskih dejavnosti, neprekinjeno in uravnoteženo širjenje, povečevanje stabilnosti, pospešuje dvig življenjskega standarda ter tesnejše odnose med državami, ki ji pripadajo. Notranji trg omogoča vsem prebivalcem držav članic, da se lahko svobodno gibljejo po celotni EU, da izbirajo iz širokega razpona izdelkov in storitev ter da imajo najvišje standarde zaščite lastne varnosti in zdravja. Vsi prebivalci lahko živijo, delajo, študirajo in se upokojijo v katerikoli državi EU. Kot državljani in potrošniki uživajo tudi vedno večje pravne pravice. S prostim pretokom oseb naj bi države članice dosegle uravnotežen in dolgoročen razvoj gospodarske dejavnosti ter višjo stopnjo zaposlenosti in socialne zaščite. Prost pretok dela obsega poleg prostega gibanja zaposlenih tudi prosto gibanje samozaposlenih in pravnih oseb (Potočnik, 2004, str. 301). Na skupnem trgu se lahko podjetja ustanavljajo kjerkoli, delavci pa 2

8 imajo boljši dostop do delovnih mest tam, kjer je večje povpraševanje. Zaradi boljših delovnih pogojev in plač to predstavlja večje ugodnosti. S svojo družino se lahko nastanijo v katerikoli državi članici in se tam zaposlijo (Moussis, 1999, str ). Ta značilnost notranjega trga je posledica ekonomskega spoznanja, da je le tako mogoče doseči optimalno alociranje tega proizvodnega dejavnika v celotni EU (Kumar, 2004, str. 724). Po vstopu 10 novih članic v EU leta 2004, ima enotni trg zdaj približno 460 milijonov potrošnikov, večina prebivalstva EU, le malce več kot 300 milijonov državljanov pa uporablja tudi enotno valuto, evro (Živeti bolje v Evropi, 2009). Vsi državljani EU imajo koristi od prizadevanj, da enotni trg postane območje svobode, varnosti in pravice. Samo približno 2 % evropskih državljanov živi in dela v državi članici, ki ni njihova matična država (Interno gradivo EURES, 2008). Pa vendar so prednosti dela v tujini večstranske, saj se lahko pridobi nove strokovne in osebnostne veščine (razvoj lastnih sposobnosti, samozavest in zmožnost komuniciranja), odkrije nove vidike in različne perspektive (razširitev svojih kulturnih obzorij in učenja ali izboljšnja znanja tujega jezika), izbere obliko in trajanje dela, pridobi možnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja (stalno, začasno ali sezonsko delo z različno dolžino dnevnega ali tedenskega urnika dela). Poleg različnih evropskih ustanov je mreža EURES ena izmed vzpodbujevalk večjega pretoka migracij evropskih državljanov. 1.2 RAZVOJ PROSTEGA PRETOKA DELA V EU Ideja o združeni Evropi ima zgodovinski izvor, resneje pa se je začela uresničevati po drugi svetovni vojni, saj so bili Evropejci odločeni, da bodo za vedno preprečili ubijanje in uničenje. Tako se je v tem obdobju začel največji in najzahtevnejši proces povezovanja evropskih držav v zgodovini. EU se je s časom spreminjala, a kljub nekaj manjšim spremembam ohranja svojo originalno institucionalno strukturo (Moussis, 1999, str. 26). Aprila 1951 je v Parizu šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska) podpisalo pogodbo o vodenju njihove težke industrije, premoga in jekla, pod skupnim upravljanjem. Na ta način ni mogla nobena izmed članic izdelovati orožja za vojno na lastno pest, kot so to lahko pred pogodbo. Pobudnik za to je bil francoski zunanji minister Robert Schuman (Živeti bolje v Evropi, 2009). Marca 1957 je omenjenih šest držav s podpisom Rimske pogodbe sodelovanje razširilo še na druge gospodarske sektorje ter tako ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost (v nadaljevanju EGS) ali skupni trg. Rimska pogodba se imenuje tudi okvirna pogodba, saj vsebuje glavne cilje, katere si je zastavila Evropska skupnost. Ti cilji so carinska unija in enotna carinska tarifa, skupno tržišče in prost pretok ljudi, blaga, storitev in kapitala, zbližanje gospodarskih politik za uravnovešen gospodarski razvoj in za dvig življenjske ravni narodov ter vzpostavitev čim tesnejših vsestranskih stikov med državami članicami (Vršaj, 2004, str. 35). S to pogodbo je stopila v veljavo določba o prostem gibanju delavcev ter tesnejše sodelovanje med državami članicami na socialnem področju. Skupni evropski trg še zdaleč ni bil podoben enotnemu trgu, zato je Komisija, leta 1985, izdala tako imenovano Belo knjigo o vzpostavitvi notranjega trga, kamor je vključen seznam 279 3

9 pravnih ukrepov, potrebnih za odpravo vseh fizičnih, tehničnih in davčnih ovir znotraj Skupnosti in hkrati oblikovala program za vzpostavitev notranjega trga do leta Program oblikovanja notranjega trga je bil sprejet z Enotnim evropskim aktom, ki je stopil v veljavo 1. julija Maastrichtska pogodba, podpisana leta 1993, uradno tudi Pogodba o Evropski uniji, je natančno opredelila državljanstvo EU, svobodo gibanja in svobodo dela. Prost pretok oseb je tako postal državljanska pravica. To je eden večjih mejnikov EU, ki postavlja jasna pravila za bodočo skupno valuto ter za zunanjo in varnostno politiko ter večje sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev. S to pogodbo ime Evropska unija uradno nadomesti Evropsko skupnost. Oktobra 1997 je bila sklenjena Amsterdamska pogodba, katere najpomembnejši predmet je bila širitev EU. Pristop novih držav je prinašal nova vprašanja, zlasti na področju človekovih pravic, dodeljenih pa je bilo veliko novih pristojnosti pri oblikovanju imigracijske politike, gibanja oseb, azila, sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadev (Amsterdamska pogodba, 2009). 1.3 PROSTO GIBANJE DELAVCEV Svobodno gibanje delavcev med posameznimi državami članicami EU pomeni pravico delavca, državljana države članice, da svobodno išče delo in se zaposli v državi članici pod enakimi pogoji kot domači delavci. Na to pravico se veže tudi pravica do vstopa in bivanja v državi članici ter vse socialne in ekonomske pravice, do katerih so upravičeni domači delavci (Testen, 2004, str. 17). Pravice ne pripadajo samo osebam, ki delajo za nedoločen čas, ampak mora biti svoboda zaposlovanja zagotovljena tudi, če gre za zaposlovanje oseb za delovni čas, ki je krajši od polnega. Delavec ima pravico, da si zagotavlja alternativne in dodatne vire za preživetje sebe in družine, ki izhajajo iz dodatnih zaslužkov (Grilc, Knez & Ilešič, 2001, str. 448). 23. člen Splošne deklaracije o človekovih pravicah pravi, da ima vsakdo pravico do dela in proste izbire zaposlitve, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do varstva pred brezposelnostjo. Prav tako ima vsakdo pravico do enakega plačila za enako delo (Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 2009). Cilj prostega gibanja delavcev je posredno izražen v doseganju uravnoteženega in trajnostnega razvoja gospodarskih dejavnosti ter visoke stopnje zaposlenosti in socialne zaščite. EU si prizadeva za visoko stopnjo zaposlenosti in pospešuje razvoj usklajene strategije zaposlovanja, zlasti za spodbujanje kvalificiranih, usposobljenih in prilagodljivih delavcev in trgov dela gospodarskim spremembam. Prosto gibanje delavcev širše razumemo kot prosto gibanje ne le zaposlenih, ampak tudi samozaposlenih in pravnih oseb (Potočnik, 2004, str. 301) Definicija delavca Pogodba o Evropski skupnosti (v nadaljevanju PES) pojma delavec ne definira. Sodišče ES je s številnimi odločbami podalo definicijo delavca in na ta način je Skupnost izoblikovala lasten koncept oziroma vsebino pojma delavca. 4

10 Sodišče je ugotovilo, da je delavec vsaka oseba, ki je zaposlena za določen ali nedoločen čas, polni ali skrajšani delovni čas, ali gre za sezonske, obmejne delavce ali take, ki ponujajo storitve. Tudi plačilo, če je le to nižje od minimalne ali zajamčene plače, ni pomembno, ker tudi takšno plačilo zagotavlja obstoj ali dvig življenjskega standarda. Temeljne karakteristike delovnega razmerja so (Potočnik, 2004, str. 303): delavec mora opravljati ekonomsko storitev oziroma storitev, ki ji je mogoče pripisati neko ekonomsko vrednost; delavec mora biti pod nadzorom drugega (delodajalca); za opravljeno delo dobi plačilo Evropsko državljanstvo Pojem državljanstvo EU se je prvič uradno pojavilo v sklepni listini Evropskega sveta leta Državljanstvo EU pa je bilo dokončno utemeljeno z Maastrichtsko pogodbo leta Le-ta je vključena v drugi del (členi 17-22) PES. Državljanstvo EU dopolnjuje državljanstvo v državah članicah in ga ne nadomešča. Slovenski državljani smo z vstopom v EU, 1. maja 2004, postali državljani EU. Pomen državljanstva EU leži v dejstvu, da imajo državljani EU po zakonodaji Skupnosti resnične pravice. Temeljne pravice, ki jih državljanstvo v drugem delu PES določa, so svoboda gibanja in pravica do prebivanja na ozemlju držav članic, pravica voliti in biti izvoljen za poslanca na volitvah za evropski parlament in na občinskih volitvah v državi članici, kjer ima državljan stalno prebivališče, pravica do diplomatske in konzularne zaščite, pravica nasloviti peticijo na Evropski parlament ter pravica obrnitve na varuha človekovih pravic. Omejitve glede državljanstva, ki jih določa 18. člen PES, predstavljajo finančne in socialne pogoje, ki jih morajo migranti, sicer evropski državljani, izpolnjevati, da imajo pravico za prebivanje v državi članici EU (Potočnik, 2004, str. 316) Diskriminacija 39. člen PES pravi, da svobodno gibanje delavcev vsebuje odpravo vsake diskriminacije med delavci, ki temelji na državljanstvu, glede zaposlovanja, nagrajevanja in ostalih pogojev dela in zaposlovanja. Ta člen prav tako deli diskriminacijo na neposredno, ki pomeni, da nek predpis države članice razlikuje med domačimi državljani in državljani drugih držav članic, ter na posredno, kjer gre v primeru, ko neka določba kot pogoj za pridobitev pravice ne predpisuje, da mora neka oseba imeti državljanstvo določene države članice, ampak postavlja nek drug pogoj, ki ga državljani domače države članice navadno izpolnjujejo, državljani drugih držav članic pa ne ali pa veliko težje (Tratnik, 2004, str. 308). O diskriminaciji govori tudi Uredba, ki pravi, da delavec, ki je državljan države članice, v drugi državi članici, zaradi njegovega državljanstva ne sme biti deležen drugačnega obravnavanja kot domači delavci v zvezi z zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, predvsem glede plačila, odpovedi 5

11 in, če bi postal brezposeln, glede vrnitve na delovno mesto ali ponovne zaposlitve. Vsaka določba kolektivne ali individualne pogodbe je nična, če določa ali dopušča diskriminacijske pogoje za delavce, ki so državljani drugih držav članic (Uredba 1612/68, 2009) Sistem socialne varnosti Sistemi socialne varnosti v posameznih državah EU so odraz posebnih tradicij, socialnega razvoja in kulturne dediščine in so urejeni z nacionalnimi zakonodajami. Države članice medsebojno usklajujejo svoje politike in sicer po načelu, da bi moral vsak posameznik imeti pravico do socialnih prejemkov, ki zagotavljajo zaščito in obenem omogočijo opravljanje dela kjer koli je to mogoče s finančno privlačnejšega vidika, zagotavljajo pokojnine in kakovostno zdravstveno varstvo po zmernih stroških ter spodbujajo socialno vključenost in pomagajo v boju proti revščini. Sistem socialne varnosti zajema štiri področja, in sicer pokojninski sistem, zdravstveno varstvo, varstvo za primer brezposelnosti in družinske prejemke. Pravice iz sistemov socialne varnosti posamezne države članice pridobivajo državljani EU praviloma pod enakimi pogoji in v enakem obsegu kot domači državljani. Za pridobitev posamezne pravice morajo torej biti izpolnjeni pogoji, določeni z zakonodajo dotične države članice. Evropska koordinacija sistemov socialne varnosti predstavlja le skupna pravila, ki jih morajo upoštevati vsi nacionali organi in ne zahteva enotnega sistema socialne varnosti za vse države EU. Tako je zagotovljeno, da različne nacionalne zakonodaje in različni socialni sistemi v posameznih državah ne diskriminirajo oseb, ki se prosto gibljejo znotraj EU. Ob vstopu v EU je v Sloveniji na področju zagotavljanja pravic delavcev migrantov stopila v veljavo Uredba 1408/71. Ta uredba podrobno ureja način in obseg pridobljenih pravic, do katerih je upravičen delavec migrant, državljan EU, prav tako tudi njegovi ožji družinski člani, samozaposlene osebe, upokojenci in študenti, ki se šolajo v drugi državi članici. Osnovna načela uredbe so načelo enakega obravnavanja, delavec migrant ne more biti vključen v sistem socialne varnosti v dveh državah, pravilo seštevanja obdobij, pravilo preprečevanja prekrivanja pravic ter pravilo izplačevanja prejemkov v drugi državi članici (Uredba 1408/71, 2009). Kljub vsem teoretičnim načelom priznavanja pravic, pa se marsikdo ob prihodu v matično domovino ali katerokoli drugo državo še vedno spopada s težavami prizavanja le-teh. Nacionalni sistemi so bili namreč postavljeni za ljudi, ki prispevajo vso delovno dobo, po upokojitvi pa dobivajo pokojnino. Tisti, ki delajo v več državah članicah pa lahko ugotovijo, da so v različnih sistemih pridobili le delne koristi Priznavanje poklicnih kvalifikacij Nacionalno priznavanje poklicnih kvalifikacij lahko v Skupnem prostoru predstavlja veliko težavo, saj se poklici v drugih državah članicah priznavajo različno. Zato je bil med državami EU vzpostavljen sistem vzajemnega priznavanja kvalifikacij, ki pomeni, da se državljanom držav članic EU in državljanom tistih držav, s katerimi ima EU sklenjene sporazume o vzajemnem 6

12 priznavanju kvalifikacij (Norveška, Islandija, Liechtenstein in Švica), v skladu s posebnim postopkom priznavanja kvalifikacij omogoči dostop do opravljanja reguliranih poklicev in opravljanja samostojne dejavnosti v teh poklicih (Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah, 2009). V Sloveniji potrdilo o priznanju kvalifikacije izda Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ta sistem omogoča uresničevanje ene izmed temeljnih svoboščin notranjega trga EU, in sicer prost pretok oseb, ki je eden glavnih ciljev za povečanje mobilnosti znotraj EU. Splošni sistem priznavanja diplom ureja več evropskih usmeritev, postopek pa se med posameznimi članicami razlikuje. Na ravni EU ne obstaja krovna ustanova, priznavanje izvajajo izključno pristojne institucije v državi gostiteljici, institucije EU pa ne morejo spreminjati ali dopolnjevati odločitev nacionalnih ustanov za priznavanje kvalifikacij. To velja za dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje (Turk, 2005, str. 32). V Sloveniji postopek vrednotenja izobrazbe vodi Ministrstvo za znanost, tehnologijo in visoko šolstvo. 1.4 SCHENGENSKI PRAVNI RED Izraz "Schengen" oz. schengenski režim se uporablja za pravni red vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov sklenjenih v luksemburški vasici Schengen, in sicer Schengenski sporazum iz leta 1985 ter Schengenska konvencija iz leta Osnovni cilj je izražen v teh dveh mednarodnih pogodbah, to je odprava mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah držav pogodbenic, namen cilja pa je zagotoviti hitrejši in učinkovitejši pretok oseb. Prvi sporazum, t.i. Schengenski sporazum je bil podpisan 14. junija 1985 in je sporazum med vladami držav Beneluksa, Zvezne republike Nemčije in Republike Francije o postopni ukinitvi nadzora na skupnih notranjih mejah. Sledila je Schengenska konvencija, ki je bila podpisana 19. junija 1990, v veljavo je stopila marca 1995 in je nadgradnja prejšnjega Schengenskega sporazuma. Oba sporazuma sta postala sestavni del evropskega pravnega reda z Amsterdamsko pogodbo, ki je začela veljati Decembra 2007 se je zgodila schengenska širitev, saj se je prejšnjim trinajstim članicam (nekdanja petnajsterica EU brez Velike Britanije in Irske ter Norveška in Islandija, kot članici EGP) pridružilo devet novink, med katerimi je bila tudi Slovenija. Jeseni 2008 je v ta pravni red vstopila tudi Švica. Po širitvi schengenske meje so zunaj le-te ostale Velika Britanija, Irska, Ciper, Bolgarija in Romunija, ki so edine članice EU, ki niso vključene v schengensko območje. Združeno kraljestvo in Irska sta se odločili za ohranitev mejnih kontrol na mejah z drugimi državami članicami EU, vendar sta bili tudi pooblaščeni za izvajanje nekaterih določb o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. Slika 1 prikazuje države v Schengenskem območju. 7

13 Slika 1: Schengensko območje Vir: Slovenija, doma v Evropi, Schengenski pravni red pa ne zagotavlja le prostega gibanja ljudi brez mejnega nadzora, temveč vzpostavlja vrsto podrobnih tehničnih rešitev in enotnih pravil za zagotavljanje varnosti, med drugim oblikovanje enotnih pravil za nadzor skupnih zunanjih meja, skupni vizumski režim, krepi sodelovanje v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter uvaja spremljevalne ukrepe na področju sodelovanja med policijami, carinskimi in pravosodnimi organi. Še posebej pa gre izpostaviti vzpostavitev skupne baze podatkov, Schengenskega informacijskega sistema, ki skupaj z ostalimi ukrepi predstavlja orodje za dosego temeljnega cilja, t.j. odprava nadzora na notranjih mejah EU. Pravila schengenskega pravnega reda na državljane, kar zadeva prosti pretok ljudi, vplivajo neposredno, saj predvidevajo odpravo mejnega nadzora na skupnih notranjih mejah, skupno zbirko pravil za osebe, ki prehajajo zunanje meje držav članic, vključene v schengensko območje, ločevanje oseb, ki potujejo znotraj schengenskega območja, od tistih, ki prihajajo iz držav zunaj schengenskega območja, na letaliških terminalih in, kadar je mogoče, v pristaniščih ter uskladitev pravil v zvezi s pogoji vstopa v države Schengenskega režima in poenotenje pogojev za pridobitev vizuma za kratkoročno prebivanje. Najbolj opazen vpliv schengenske ureditve na posameznike je v tem, da jim ob prehodu meje med dvema državama članicama schengenskega režima ni treba več pokazati potnega lista. Z vstopom Slovenije v EU, 1. maja 2004, je ena od zunanjih meja skupnosti postala tudi 670 km dolga meja s Hrvaško, kjer Slovenija opravlja nadzor za vse države članice. 1.5 PREHODNO OBDOBJE ZA NOVE ČLANICE EU Zaradi pravic, ki so dane tujim delavcem, je prost pretok delavcev pogosto vir družbenih konfliktov, saj so mnogi prepričani, da tujci zasedajo delovna mesta in nižajo dohodke domačinom. Problematičnost na trgu dela se kaže tudi z uvedbo prehodnih obdobij za večino 8

14 novih članic. S tem želi EU zaščititi svoje delavce pred tujo delovno silo, čeprav tujci pogosto opravljajo tista dela, katerih domačini ne želijo (Aristovnik & Kešeljevič, 2004, str. 16). Stare članice EU (EU-15 1 ) ter preostale države članice EGP, Norveška, Islandija, Liechtenstein, so si v času pristopnih pogajanj zagotovile možnost uvedbe prehodnega obdobja za prosti pretok delovne sile iz novih držav članic. Sedemletno prehodno obdobje, ki je razdeljeno na 2 leti + 3 leta + 2 leti, velja le za prosto gibanje delavcev. Tako imajo v prehodnem obdobju možnost uvesti različne omejitve za zaposlovanje delavcev iz novink, trg delovne sile pa morajo v celoti sprostiti najkasneje leta Prvi 2 leti po pristopu Slovenije k EU (1. maj 2004) so države EU-15 lahko ohranile nacionalne ukrepe zaposlovanja slovenskih državljanov, vsaka država članica pa je lahko z notranjimi pravnimi ukrepi te pravice povečala, vključno s polnim dostopom do trga dela že z dnem pristopa k EU. Pred začetkom naslednjega 3-letnega prehodnega obdobja je morala vsaka država članica EU sporočiti Evropski komisiji, ali bo glede na stanje na trgu dela še naprej uporabljala nacionalno zakonodajo ali ne. Če je posamezna država članica glede na stanje na svojem trgu dela ugotovila, da ni več potrebe po prehodnem obdobju, potem bo veljalo prosto gibanje delavcev. V nasprotnem primeru, tj. če se pojavljajo resne motnje na trgu dela posamezne države članice, lahko država članica EU še dodatni dve leti, torej do leta 2011, uporablja nacionalno zakonodajo. Slovenija je v pogajalskih izhodiščih uveljavila načelo vzajemnosti. To pomeni, da lahko tudi Slovenija v času 7-letnega prehodnega obdobja do vsake sedanje države članice EU, ki uveljavlja nacionalne ukrepe glede prostega gibanja delavcev, uveljavlja enakovredne ukrepe. Po prvih dveh letih članstva v EU, natančneje 25. maja 2006 pa se je Vlada RS odločila, da ukinja vzajemnost in uveljavlja prosto gibanje delavcev državljanov EU in EGP. Na takšno odločitev vlade sta vplivali predvsem dejstvi, da ukinitev vzajemnosti ne bo ogrozila slovenskega trga dela in da bo Republika Slovenija s to odločitvijo potrdila svoja dosedanja prizadevanja za uveljavitev prostega pretoka oseb znotraj držav EU. Slovenski državljani imajo tako prost dostop do trga dela na celotnem območju EGP, kjer lahko pod enakopravnimi pogoji kandidirajo na prosta delovna mesta, razen z nekaterimi državami, ki uveljavljajo t.i. prehodno obdobje na področju prostega pretoka delavcev. To so Avstrija, Nemčija, Belgija, Lihtenstein, Danska in Norveška ter Malta. Za zaposlitev v teh državah, slovenski državljani potrebujejo delovno dovoljenje, ki se ga pridobi skladno z nacionalno zakonodajo posamezne države. 2 ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE IN EURES Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) je osrednja javna ustanova na nacionalnem trgu dela v Sloveniji, zadolžena za izvajanje informiranja o trgu dela, posredovanje zaposlitev in dela ter vladnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja s ciljem usklajevati ponudbo s povpraševanjem po delovni sili. V okviru Zavoda deluje tudi nacionalna mreža Evropskih služb 1 EU-15 so članice, ki so se povezale pred letom 2004 (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska ter Velika Britanija) 9

15 za zaposlovanje (European Employment Service - EURES), ki je mreža partnerskih služb za spodbujanje prostega pretoka delavcev znotraj EGP. 2.1 ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE Zavod je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje Republike Slovenije. Dejavnost Zavoda opredeljuje Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti iz leta 1991, Zakon o zavodih, drugi podzakonski akti, pravilniki, predpisi in Statut Zavoda RS za zaposlovanje, ki ga je 31. januarja 2008 sprejel Svet Zavoda. Med temeljne storitve Zavoda sodijo (Interno gradivo Zavoda RS za zaposlovanje, 2008): spremljanje pojavov na trgu dela, ki vplivajo na zaposlovanje in brezposelnost; informiranje uporabnikov in javnosti o stanju in trendih na trgu dela ter storitvah Zavoda; posredovanje zaposlitev in dela; izdaja delovnih dovoljenj; svetovanje delodajalcem v postopkih razvoja človeških virov; zaposlitveno svetovanje brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve; poklicno svetovanje za mladino in odrasle in razvoj metod in strokovnih pripomočkov; izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja in sodelovanje pri razvoju in planiranju; zagotavljanje pravic po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; zagotavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Poleg tega je Zavod nosilec določenih nalog, ki so opredeljene tudi v drugih zakonih ter vladnih dokumentih oziroma programih. Zavod opravlja tudi naloge, ki so povezane z vstopom v EU, koriščenje sredstev Evropskega socialnega sklada, za storitve EURES in priznavanje pravic iz socialne varnosti brezposelnih ter sodeluje z regijskimi razvojnimi agencijami pri pripravi načrtov za razvoj človeških virov. Nacionalni center za informiranje in poklicano svetovanje (NCIPS) je član mreže EUROGUIDANCE, ki združuje poklicno informativne centre v Evropi in sodeluje z 31 državami ter zagotavlja informacije o možnostih poklicnega usposabljanja ter izobraževanja v državah članicah. Prav tako skrbi tudi za spletni portal ( kjer so predstavljene možnosti izobraževanja v evropskem prostoru (PLOTEUS). Zaradi globalne povezanosti ima Zavod velike priložnosti za širitev poslovanja na evropski trg dela, kar je poleg modernizacije Zavoda tudi eden izmed glavnih ciljev generalne direktorice ge. Marije Poglajen. V času recesije bodo glavne aktivnosti Zavoda poleg učinkovitega posredovanja na prosta delovna mesta, usmerjene v motiviranje brezposelnih oseb za usposabljanje za deficitarna področja in pridobivanje ter krepitev kompetenc glede na potrebe delodajalcev. Pri tem želi Zavod slediti usmeritvam Evropske komisije, ki za naslednje finančno obdobje Zavodu narekuje, da je pomembno razviti in izvajati usklajeno skupno trženjsko in komunikacijsko strategijo. To ne zajema le internetnih storitev, temveč tudi druge tržne poti za vse ciljne skupine uporabnikov. Evropska komisija želi s tem pospešiti prost pretok dela znotraj EGP. 10

16 Ob stoletnici javne službe za zaposlovanje je maja 2001 Zavodova območna služba Ljubljana izdala posebno publikacijo»sto let javne službe za zaposlovanje na Slovenskem«avtorice Ivanke Gantar. Ta predstavlja sistematični pregled delovanja službe za zaposlovanje od začetkov do danes, predvsem pa dokazuje, da je razvoj službe za zaposlovanje na naših tleh že od nekdaj sledil smernicam v Evropi in svetu. Z modernizacijo storitev se bodo dejavnosti Zavoda razširile na trge dela držav članic EURES z mobilnimi iskalci zaposlitve in zaposlitvenimi priložnostmi pri delodajalcih v državah EGP. To je strategija, ki jo želi izvesti Zavod v prihodnjih letih. 2.2 MREŽA EURES Povezanost, znanje in različne kulture skupno ustvarjajo trdne temelje za uspešno delovanje mreže EURES, ki nudi kakovostne storitve za vse, ki to potrebujejo na tehnološko sodoben način. Namen mreže EURES je nudenje natančnih informacij, svetovanje ter usklajevanje ponudb del s povpraševanjem njihovi ciljni skupini, ki so delavci, delodajalci ter državljani, ki želijo izkoristiti priložnosti načela prostega pretoka delavcev. EURES tako ni samo portal za zaposlitveno mobilnost, ampak veliko več Razvoj mreže EURES EURES je bil ustanovljen leta 1994 kot mreža za sodelovanje med Evropsko komisijo in javnimi zavodi za zaposlovanje iz držav članic ter drugimi partnerskimi organizacijami, vključno s Švico. Od vsega začetka ima pomembno vlogo kot spodbujevalec mobilnosti na evropskem trgu dela. V zadnjih letih se je mreža zelo razširila, prav tako tudi obseg izmenjav podatkov o prostih delovnih mestih, in sicer od konec leta 1997 na več kot konec leta 2008, v bazo podatkov z življenjepisi pa je vpisanih že več kot iskalcev zaposlitve (Interno gradivo EURES, 2008). Slovenija si je z vstopom v EU olajšala zaposlovanje tujcev v Sloveniji oziroma Slovencev v tujini. 25. maja 2006 je začela uveljavljati prosto gibanje delavcev državljanov EU in EGP, kar pomeni, da za zaposlitev delavce teh držav ni potrebno pridobiti delovnega dovoljenja. Zaradi spremljanja gibanj na slovenskem trgu dela pa je za državljane teh držav še vedno potrebno pri Zavodu RS za zaposlovanje opraviti prijavo dela, zaposlitve in storitve. V tem času je bilo zaznati tudi največji porast migracij, prav tako se je v tem času močno povečal obseg storitev, ki jih Zavod prikazuje s številom izvedb informacijskih in kadrovskih storitev, intenzivnejšo rabo dostopa na spletno stran in možnostmi, ki jih iskalcem zaposlitve prinašajo spletne storitve. Vse zgoraj omenjene spremembe so privedle do revizije pravne podlage za EURES. Decembra 2002 je Komisija sprejela novo odločbo o storitvah EURES, ki navaja načelo, da morajo biti vsa prosta delovna mesta in prijave, ki so objavljene od katerekoli članice in partnerice EURES, dostopne v vsej Skupnosti. Hkrati določa ključne subjekte, glavne instrumente programiranja in spremljanja ter ureditev glede odločanja in delovanja. Aprila 2003 je bil sprejet Statut EURES, 11

17 kjer so natančno opisane vse dejavnosti, operativni cilji in standardi kakovosti, katerih se morajo držati vsi, ki sodelujejo v mreži EURES Storitve mreže EURES Mreža EURES je mreža partnerskih služb za spodbujanje prostega pretoka delavcev znotraj EGP. V Rimski pogodbi je določeno, da je svoboda bivanja in dela v tujini ena od osnovnih pravic državljanov. Mreža EURES spodbuja geografsko in poklicno mobilnost z obveščanjem, svetovanjem in pomočjo evropskim državljanom, ki želijo delati v drugi državi, in delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce iz tujine ali izvajati storitve s svojimi delavci v tujini. EURES je pomemben zaradi izmenjave podatkov o prostih delovnih mestih, življenjepisih iskalcev zaposlitev, informacij o stanju in gibanju na nacionalnih trgih dela ter informacij glede življenjskih razmer in delovnih pogojev. S standardiziranim naborom podatkov, klasifikacijskimi orodji in spletnimi storitvami zbližuje in povezuje državljane EU z evropskimi delodajalci. Mreža povezuje javne zavode v vseh državah članicah EGP ter druge regionalne in nacionalne partnerske ustanove, ki se ukvarjajo z vprašanji zaposlovanja, kot so sindikati, organizacije delodajalcev ter lokalne in regionalne oblasti. Koordinator te mreže je Evropska komisija, ki spodbuja skupne in odprte trge delovne sile znotraj EGP. Namen tega sodelovanja je zadovoljiti potrebe po informacijah in lahko predstavlja forum za posvetovanja o lokalnih trgih delovne sile. EGP, ki sedaj zajema 25 držav članic EU, Norveško, Islandijo in Liehtenstein (Švica ima z EU sklenjen dvostranski sporazum o prostem pretoku oseb in prav tako sodeluje v mreži EURES), ponuja številne zaposlitvene možnosti. Za iskalce zaposlitve je to možnost, da kratkoročno razširijo svoje znanje in izkušnje ter izboljšajo svoje dolgoročne poklicne možnosti. EGP s storitvami, ki jih ponuja mreža EURES, omogoča delodajalcem večjo izbiro kandidatov. Tako obsežna zaposlitvena podlaga je zlasti koristna, kadar delodajalci zahtevajo posebna strokovna znanja, ki jih ne morejo dobiti na nacionalnih trgih dela. Cilji mreže EURES so (Interno gradivo EURES, 2008): informiranje, usmerjanje in svetovanje delavcem, ki so se pripravljeni preselitvi v drugo državo, v zvezi z zaposlitvenimi priložnostmi ter pogoji življenja in dela v EGP pomoč delodajalcem, ki želijo zaposliti delavce iz drugih držav svetovanje in usmerjanje delavcev in delodajalcev na območjih z čezmejnim sodelovanjem. EURES informira o presežkih in primanjkljajih na trgu delovne sile po poklicih in po gospodarkskih panogah ter opozarja na ovire in nacionalne posebnosti v postopkih zaposlitev ali zahtevah delodajalcev glede znanj. Zlasti uspešen je v zdravstvu, informacijski tehnologiji in turizmu, kjer je bil pretok oseb že v preteklosti velik. Glede na podatke iz leta 2008 pa bo potrebna pospešitev zaposlovanja v deficitarnih panogah, kamor sodijo gradbeništvo, obdelovanje kovin, strojništvo, elektro stroke, gostinstvo in prevoz (Interno gradivo EURES, 2008). 12

18 Velike multinacionalke lahko storitve EURES uporabljajo za svoje zaposlitvene kampanje, medtem ko lahko mala in srednje velika podjetja uporabljajo EURES, kadar želijo zaposliti osebje s posebnim strokovnim znanjem z evropskega trga delovne sile. EURES pomaga premostiti tudi ovire na obmejnih območjih, kjer veliko ljudi živi in dela v različnih državah. Leti pri svoji mobilnosti naletijo na administrativne, pravne in davčne ovire, saj se nacionalne prakse in pravni sistemi razlikujejo Uporabniki storitev EURES Uporabniki storitev Zavoda in s tem hkrati tudi storitev EURES so brezposelni in zaposleni iskalci zaposlitve, delodajalci, štipendisti ter prosilci za študentska posojila, osebe, ki potrebujejo strokovno pomoč pri zaposlovanju in poklicni orientaciji, strokovne institucije in izvajalci programov zaposlovanja, socialni partnerji ter javnost. Eden izmed glavnih razlogov za zaposlovanje tuje delovne sile so strukturna neskladja na nacionalnih trgih delovne sile, saj podjetja potrebujejo kader, ki bi zapolnil potrebe deficitarnih poklicev. Tu gre predvsem za kvalificirani kot tudi za nekvalificirani kader s specifičnimi znanji. Primanjkuje pa tudi delovne sile z visoko, univerzitetno in podiplomsko izobrazbo, še posebno s področja informacijske tehnologije, fizike, matematike, računalništva, zdravstva, osebnih storitev (Interno gradivo EURES, 2008). Najbolj zaželjene usposobljenosti delavcev, ki jih delodajalci pričakujejo so (Interno gradivo EURES, 2008) delo in izkušnje v tujini, izkušnje iz vodenja projektov, izkušnje z nadzorstvom, znanstveno raziskovanje, teledelo ter računalniško znanje različnih programov. Tuji kader posameznemu podjetju prispeva svoja globalna znanja in izkušnje, ki podjetju pomaga pri prodoru na globalni trg. S tem olajša vzpostavljanje poslovnih stikov s tujino ter podjetju prinese nova znanja, energijo, nove načine razmišljanja ter metode reševanja težav, drugačne pristope vodenja in motiviranja sodelavcev. Na splošno vključitev tuje delovne sile podjetju poveča dodano vrednost zaposlenih. V Sloveniji trenutno zaposlujejo tujo delovno silo le slovenska podjetja v tuji ali mešani lasti ali podjetja vezana na mednarodno poslovanje. Le-ta podjetja se zavedajo pomembnosti zaposlovanja dobrih kadrov, ne glede na nacionalne, verske, kulturne in ostale ovire, saj se z izkušnjami na globalnem trgu zavedajo, da na globalnem trgu dela in delovne sile poteka neprestan boj za preživetje, obstoj, razvoj in uspeh podjetja. S tem se povečujejo neto imigracije v Slovenijo, enako velja tudi za druge države članice EU, kar pa posledično vpliva na celotno gospodarsko rast, delovanje notranjega trga in konkurenčnost podjetij v EU. EURES zagotavlja skupen portal za oglaševanje prostih delovnih mest v 31 državah, kjer ciljajo na kandidate na prosta delovna mesta za katere obstaja povpraševanje delodajalcev, ker jih iz nacionalne demografije ni mogoče zagotoviti in potrebujejo uvoz (predvsem strokovnjakov) ter za tista kratkotrajna sezonska dela, ki predstavljajo delavcem iz revnejših držav situacijsko primerno rešitev - hiter zaslužek. To opravljeno delo Evropo na splošno bogati, saj se povečuje BDP. Strokovnjaki ob vrnitvi (ko se pojavi priložnost čez nekaj let) prinašajo v svoje domače 13

19 okolje mentaliteto večkulturnega sodelovanja (in prihranke) ter tako povečujejo blagostanje za zdaj revnejših držav. Primer za to so Irska, Španija in Portugalska EURES svetovalci EURES je mreža strokovnjakov evropskih javnih zavodov za zaposlovanje. Več kot 800 EURES svetovalcev po celotni Evropi vsakodnevno pomaga ustvarjati boljšo komunikacijo med iskalci zaposlitve in delodajalci znotraj držav ter med njimi. EURES zagotavlja konsistentne informacije o nacionalnem trgu dela, življenjskih in delovnih pogojih, povezave do partnerskih ustanov in izpostav drugih evropskih ustanov, predvsem pa širi sveže in praktične informacije, ki jih potrebujejo iskalci zaposlitve in delodajalci. V mreži EURES v Sloveniji trenutno dela 6 svetovalcev. Ti so vsakodnevno v stiku z iskalci zaposlitve in delodajalci iz celotne Evrope v trdni povezavi z nacionalnimi službami za zaposlovanje in zaposlitveno svetovanje. Njihovo specializirano strokovno znanje obsega praktične, pravne in administrativne zadeve v zvezi z geografsko in zaposlitveno mobilnostjo. Svetovalci imajo dostop do številnih informacijskih orodij in si za lastne potrebe ustvarjajo bazo znanja in predstavitve. To so med drugim podrobni podatki o življenjskih in delovnih razmerah v posameznih državah članicah, podatki o trgih delovne sile, nastanitvenih možnostih, izobraževanju, življenjskih stroških, zdravstvu, socialni zakonodaji, obdavčenju, možnostih usposabljanja, primerljivosti izobrazbe itd. Z uporabo storitev EURES lahko iskalci zaposlitve in delodajalci sprejmejo tehtnejše in ekonomsko smiselne odločitve o načrtovani mobilnosti. Čezmejni svetovalci EURES pomagajo poiskati praktične rešitve za težave glede mobilnosti in svoje storitve prilagajajo potrebam regionalnih končnih uporabnikov. EURES si prizadeva izboljšati preglednost lokalnih trgov delovne sile z izmenjavo lokalnih prostih delovnih mest preko meja med širjenjem informacij o možnosti poklicnega usposabljanja. Trenutno obstaja več kot 20 primerov čezmejnega sodelovanja, razporejenih po vsej mreži EURES (Priloga 1). Komisija podpira prizadevanja, da se vzpostavi novo čezmejno sodelovanje, ki bi zajelo vsa primerna obmejna območja, na katerih je potrebna pomoč glede zaposlitvene mobilnosti Portal EURES Portal za zaposlitveno mobilnost EURES je ena najpogosteje uporabljenih spletnih strani na strežniku Europa, ki je portal EU. Portal EURES deluje kot enotna vstopna točka do vseh informacij v zvezi z zaposlitveno mobilnostjo. Vsak uporabnik ima prost dostop do zbirke podatkov o življenjskih in delovnih razmerah ter do zbirke podatkov o potrebah po delavcih na vseh regionalnih trgih delovne sile EGP. Posodobljeni portal za zaposlitveno mobilnost vsebuje tudi povezave do drugih uporabnih informacij Evropske komisije in držav članic o vprašanjih mobilnosti. V prilogi 2 so predstavljeni logotipi Zavoda in mreže EURES. 14

20 Portal EURES, dosegljiv iz rubrike EURES na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje ali na naslovu vam omogoča vse dni v tednu v slovenskem jeziku in jezikih držav članic EURES: informacije o nacionalnih trgih dela, delovnih in življenjskih pogojih, možnostih izobraževanja, postopkih priznavanja kvalifikacij in vrednotenju izobrazbe in znanj; napotke o posebnostih postopka zaposlovanja novih delavcev iz drugih držav; z registracijo v»moj EURES«tudi vpogled v največjo evropsko bazo življenjepisov (CV) iskalcev zaposlitve, ki so pripravljeni sprejeti zaposlitev v drugi državi in možnost navezave stikov z zanimivimi kandidati; povezavo na rubriko»e-storitve«, ki vam omogoča izpolniti obveznost prijave prostega delovnega mesta; kontaktne podatke o slovenskih in več kot 800 evropskih EURES svetovalcih, da jih lahko pokličete ali jim pošljete elektronsko sporočilo; pregled napovednih zaposlitvenih sejmov in drugih dogodkov z vabilom k sodelovanju. Vsi delodajalci znotraj EGP lahko svoja prosta delovna mesta oglašujejo v zbirki podatkov o ponudbi zaposlitev EURES na nacionalno predpisan način. Predhodno jim omogoča dostop do podatkov v bazi iskalcev zaposlitve iz katere koli izmed 31 držav članic. Delodajalci imajo dostop do zbirke podatkov za zaposlovanje in lahko neposredno, brez posrednika in brezplačno navežejo stike s primerno usposobljenimi kandidati. Lokalnega svetovalca EURES lahko na portalu EURES najdete tako, da uporabite rubriko iskanja svetovalcev. Že zgoraj sem omenila, da si lahko uporabniki storitev EURES ustvarijo svoj spletni življenjepis, ki delodajalcem omogoča podporo procesu sodelovanja pri izbiri in napotitvi ali obveščanju kandidatov z možnostjo zagotovitve delodajalcu več podatkov o kandidatu, ter hitre povratne informacije delodajalca. Ta spletni življenjepis se imenuje EUROPASS (Priloga 3) in je standardiziran v vseh evropskih jezikih. S standardnim okvirom je marsikomu olajšan proces pisanja življenjepisa, ki mnogim povzroča nemalo težav, saj do sedaj, zaradi rednih in dolgoletnih služb, niso potrebovali tega znanja. Iskanje zaposlitve EURES preko spletnih strani Zavoda poteka v petih korakih. Najprej je potrebno odpreti osnovno spletno stran Zavoda, kjer so podani različni zavihki, eden izmed njih je tudi zavihek "EURES". S klikom na ta zavihek vstopimo na predstavitveno stran EURES, ki pa je še vedno na portalu Zavoda. S klikom Evropski portal za zaposlitveno mobilnost se nam odpre osnovna stran EURES, kjer izberemo državo, npr. Slovenija. Z vstopom na slovensko uradno stran EURES so nam na voljo vsi podatki o tej državi, o iskalcih zaposlitve, delodajalcih, življenju in delu ter izobraževanju. Na zavihku "Iskalci zaposlitve" vidimo tudi povezavo za iskanje zaposlitve, ki končno odpre stran, kjer lahko začnemo z iskanjem željene zaposlitve. Ta postopek je dolg in zamuden, cilj Zavoda je skrajšati pot do storitev EURES. 2.3 MOBILNOST SLOVENSKIH ISKALCEV ZAPOSLITVE Evropska statistika kaže, da se v Sloveniji za delo v tujini ne zanimajo toliko brezposelni, ampak predvsem študentje, ki končujejo šolanje, in osebe, ki imajo že izkušnje z študentskih izmenjav. 15

21 Zato je ta ciljna skupina zanimiva predvsem za EURES, prav tako pa tudi zame, saj sem tržnokomunikacijski načrt, ki je predstavljen v nadaljevanju, pripravila predvsem za mlade, stare do 30 let. Na sliki 2 lahko vidimo, da je le 3% slovenskega prebivalstva pripravljeno oditi na delo v tujino. To postavlja Slovenijo na vodilno mesto po nemobilnosti prebivalstva v Evropi v zadnjih 10-ih letih. Le-ti so se za boljše življenje pripravljeni odpovedati načinu življenja v Sloveniji, nekateri začasno, drugi dolgoročno, kar bom potrdila tudi z raziskavo, ki je prikazana v nadaljevanju. Slika 2: Nemobilnost slovenskih iskalcev zaposlitve v zadnjih 10-ih letih Vir: Interno gradivo Zavoda RS za zaposlovanje, Slika 3 nam prikazuje odstotek brezposelnih oseb po posameznih krajih Slovenije, katere iščejo zaposlitev tudi zunaj naših meja. Zanimivo je, da največ takšnih prihaja iz Celja (13%), sledijo prebivalci Maribora (12%), Velenja (11%), Trbovelj in Kranja (oba po 7%). Iz tega lahko vidimo, da je Štajerki del Slovenije bolj nagnjen k selitvam, saj je v omenjenem delu Slovenije prisotna višja stopnja brezposelnosti, manjše jezikovne razlike, slabše življenjske razmere... Slika 3: Brezposelne osebe, ki iščejo zaposlitev tudi izven Slovenije Celje Koper Kranj Ljubljana Maribor Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto Ptuj Sevnica Trbovlje Velenje Vir: Interno gradivo EURES, Evropska statistika potrjuje dejstvo, da je največje zanimanje Slovencev na področju družboslovnih poklicev. Ostali najbolj iskani poklici pa so (Interno gradivo Zavoda, 2008) sistemski/e inženirji/ke in programerji/ke, kuharji/ice, vodje strežbe, natakarji/ice, mešalci/ke pijač, strojni inžerji/ke in tehniki/ce, varilci/ke in rezkalci/ke, prodajalci/ke ter računalniški/e strokovnjaki/nje. 16

22 2.4 TRŽNO KOMUNICIRANJE STORITEV EURES V SLOVENIJI Usmeritve in priporočila tržnega komuniciranja storitev EURES v Sloveniji predlaga Evropska komisija in se nanaša na celotno EU. Glede na čas recesije, se poskuša EURES usmeriti predvsem na spletni portal, saj je enostaven za uporabo, poceni, hiter pri dosegu ciljne skupine, hkrati pa tudi najbolj uporaben, saj v današnjem času zelo veliko ljudi uporablja spletne storitve. Kljub temu pa le spletna stran EURES še ne zagotavlja dovolj velike prepoznavnosti. Zato EURES skrbi, da ima vsako leto dobro pripravljen celovit tržnokomunikacijski načrt, v katerega so poleg že omenjenih spletnih strani vključeni tudi drugi načini sporočanja javnosti. Zavod se zaveda, da je predstavitev svoje dejavnosti in s tem tudi storitev EURES na različnih prireditvah zelo pomembna. Prireditve vključujejo od zaposlitvenih sejmov do seminarjev, strokovnih in informativnih srečanj. Ne glede na to, kakšne so potrebe po zaposlitvi ali iskanju nove službe, teh priložnosti za ohranjanje svoje zaposljivosti ne bi smel zamuditi nihče. Zaposlitveni sejem je namreč priložnost za iskalce zaposlitve, delodajalce in druge partnerje na trgu dela. Omogoča, da se iskalci zaposlitve in delodajalci srečajo in odkrijejo nove priložnosti, prisotni pa so seveda tudi strokovni EURES svetovalci, ki jim z veseljem svetujejo, pomagajo in jih usmerjajo. EURES redno predstavlja svoje dejavnosti na različnih radijskih oddajah, skrbi za redno promocijo preko letakov, oglasov v časopisih in na spletnih straneh. Svojo punudbo predstavlja tudi na plakatih na različnih fakultetah. Že sedaj izhaja EURES elektronski bilten»eures in vi«za naročnike uporabnike spletnih storitev v vseh jezikih, ki izhaja štirikrat letno, poleg tega šestkrat letno izhaja tudi interni bilten za uporabnike Extraneta v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. V bazi podatkov so na voljo članki in kontakti z mediji ter zgodbe o uspehu delavcev (med njimi bo v mesecu aprilu objavljena tudi moja Priloga 4), ki so se odločili za zaposlitev preko EURES. Na voljo so tudi že publikacije EURES z aplikacijo za naročanje. To so tri manjše, lepše brošure namenjene delodajalcem, iskalcem zaposlitve in javnosti o portalu in storitvah EURES. V ogled je tudi koledar dogodkov, ki je dokaz, da EURES v celotni Evropi dejansko deluje zelo aktivno in uspešno. Uspešnost storitev se statistično obdeluje šestkrat letno, tako da se napredek in prepoznavnost resnično natančno analizira v pozameznih obdobjih leta. V nadaljevanju diplomske naloge bom predstavila analizo raziskave o spletnih straneh Zavoda ter tržnokomunikacijski načrt za storitve EURES v Sloveniji, ki bo začel veljati z letnim proračunom, 1. aprila 2009, katerega sem pripravila s pomočjo Zavoda, EURES svetovalcev in prednostnih usmeritev Evropske komisije za obdobje RAZISKAVA O SPLETNIH STRANEH ZAVODA V času priprave diplomskega dela so se na Zavodu odločili, da bodo izvedli raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov spletnih strani, saj so v današnjem svetu spletne strani eden izmed 17

23 najpomembnejših virov pridobivanja informacij. Ker se je po svetu in v Evropi pričela gospodarsko-finančna kriza, se je Zavod pričel intenzivno pripravljati na posledice te recesije. Pričakovana je višja brezposelnost ter s tem vse večje potrebe po storitvah Zavoda. Zato je pomembno, da Zavod v najkrajšem možnem času izpolni svoj poslovni cilj - modernizacijo Zavoda s spremembo svojih spletnih strani v tehnološko sodobno spletno mesto. To bo omogočilo hitro, učinkovito, neprekinjeno in natančno izpolnjevanje vseh zahtev novih in starih uporabnikov ter medsebojno komuniciranje. Zavod mi je zaupal pomembno nalogo, ki je predstavljala načrtovanje, oblikovanje, testiranje in analiziranje anketnega vprašalnika (Priloga 5). Vprašalnik je glede na potrebe Zavoda zasnovan bolj na široko, saj so bili ciljna skupina vsi uporabniki spletnih strani Zavoda in ne samo tisti, ki se zanimajo za delo v tujini. Ker pa raziskava vključuje tudi mojo ciljno skupino, sem se odločila, da to raziskavo vključim v diplomsko delo. V delu analize sem se osebno še bolj poglobila v preučevanje tistih, ki so svoje znanje in izkušnje pripravljeni deliti in dopolniti v tujini. 3.1 RAZISKOVALNE HIPOTEZE Na podlagi analize trenutnega stanja na trgu dela, številnih pogovorov z ostalimi sodelavci strokovnjaki ter po prebrani in natančno preučeni literaturi sem se odločila, da preverim naslednje hipoteze: 1. Vsaj 75% anketirancev je za spletne strani Zavoda izvedelo na uradih za delo in pri svojih svetovalcih. 2. Za več kot polovico anketirancev so prosta delovna mesta najbolj zanimivo področje. 3. Več kot polovica anketirancev je naročena na prejemanje e- novic o prostih delovnih mestih. 4. Vsaj 30% uporabnikov spletnih strani Zavoda se zanima za delo v tujini preko mreže EURES. 5. Najpogostejši uporabniki spletnih strani so mladi (stari do 30 let), z vsaj višješolsko strokovno izobrazbo. 6. Anketiranci menijo, da lahko na spletnih straneh pridobijo vse željene informacije. 7. V povprečju se uporabniki strinjajo, da so spletne strani Zavoda napisane razumljivo, da so enostavne za uporabo in posodobljene z najnovejšimi informacijami. 3.2 OPIS IN TESTIRANJE VPRAŠALNIKA Kot sem že navedla v zgornjem delu, je vprašalnik zasnovan na široko, saj zajema vse spletne uporabnike storitev Zavoda in ne le tiste, kateri se zanimajo za delo v tujini. Vprašalnik vsebuje devet kratkih in enostavnih vprašanj različnih tipov, ki za izpolnjevanje anketirancem niso vzeli več kot 5 minut dragocenega časa. V vprašalniku so vključena dihotomna vprašanja, vprašanja z več možnimi odgovori, eno odprto vprašanje z uporabljeno Likertovo lestvico. Začela sem z enostavnimi, splošnimi vprašanji o dostopnosti in pogostosti uporabe spletnih strani, nadaljevala z vsebinskimi ter zaključila z vprašanji o demografskih značilnostih anketirancev. 18

24 Vprašalnik sem oblikovala tako, da je bil zanimiv in privlačen že na prvi pogled, predvsem pa se mi je zdelo pomembno, da vsebuje lahka in kratka vprašanja, saj bi lahko v nasprotnem primeru, zaradi svoje dolžine in zahtevnosti, odvrnila uporabnike od izpolnjevanja. Preverila sem ali je vprašalnik pregleden, smiselno oblikovan in če so navodila za izpolnjevanje posameznih vprašanj jasno podana. Namestila sem tudi odštevno kazalo, ki je porabnika po vsakem zaključenem odgovoru obveščalo o še preostalem številu vprašanj. Zaradi preverjanja optimalnosti vprašalnika sem konec avgusta 2008 spletno testirala 20 prijateljev in znancev. S testiranjem sem ugotavljala razumljivost vprašalnika in morebitno dvoumnost oziroma nejasnost posameznih vprašanj. Glede na rezultate testiranja sem popravila le nekaj podrobnosti, bolj smiselno oblikovala vrstni red vprašanj in dodala nekatere predlagane vrednosti pričakovanih odgovorov. Ker sem ugotovila, da je vprašalnik sicer razumljiv in da so vprašanja dovolj jasno zastavljena, da bom z njim lahko dobila relevantne in točne podatke, ga v večji meri nisem spreminjala, saj se mi je zdel povsem ustrezen za potrebe raziskave. Vprašalnik je razdeljen na štiri smiselne sklope, ki si sledijo po zaporedju. Prvi sklop zajema Splošne informacije o uporabi spletnih strani Zavoda in zajema tri vprašanja: 1. Kako ali kje ste izvedeli za spletno mesto Zavoda RS za zaposlovanje? 2. Od kje najpogosteje dostopate do spletnega mesta Zavoda? 3. Kako pogosto obiščete spletno mesto Zavoda? Drugi sklop zajema tri pomembna vprašanja za analizo, saj se nanašajo na Dejavnosti in storitve Zavoda. V tem delu sem želela ugotoviti, katere dejavnosti Zavoda so najzanimivejše za uporabnike in kaj so razlogi za obisk. Vprašanja so naslednja: 4. Ali ste naročeni na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih prek RSS? 5. Katere rubrike največkrat obiščete? 6. Označite najpogostejše razloge za obisk spletnega mesta Zavoda oziroma katere vsebine ali storitve vas zanimajo. V tretjem sklopu vprašalnika me je zanimalo Zadovoljstvo uporabnikov s spletnimi stranmi Zavoda. Ker želi Zavod spletne strani spremeniti v spletno mesto, so ta vprašanja podala pomembne predloge. Tukaj sta vključeni 2 vprašanji: 7. Ali informacije in storitve na spletnem mestu Zavoda izpolnjujejo vaša pričakovanja? 8. Označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi lastnostmi spletnega mesta Zavoda? V zadnjem sklopu pa sem uporabnike povprašala še o Demografskih značilnostih anketirancev, kjer sem v enem vprašanju povprašala anketirance o: 9. Statusu, izobrazbi, spolu, starosti in območju bivanja. 3.3 OPIS POSTOPKA VZORČENJA V okviru postopka vzorčenja je bila primarna naloga določitev populacije, ki predstavlja vse uporabnike spletnih storitev Zavoda. Kot metodo vzorčenja sem izbrala neverjetnostno vzorčenje 19

25 in v okviru tega namenski vzorec, saj se mi je ta metoda zdela najprimernejša. Velikost vzorca za to raziskavo je bila 250 enot. Anketiranje na 250 uporabnikih storitev Zavoda sem izvedla v mesecu septembru 2008 in je potekalo na spletnih straneh Zavoda. Glede na to, da so spletne strani dnevno množično obiskane, sem do željene številke izpolnjenih anket prišla v enem tednu. 3.4 ZNAČILNOSTI VZORCA IN REZULTATI PO VPRAŠANJIH Na podlagi vzorčnih podatkov sem ugotovila, da je vprašalnik izpolnilo 78,8 % žensk in 20,8 % moških, en uporabnik pa se glede spola ni opredelil (0,4 %). Iz omenjenih podatkov lahko razberem, da je vprašalnik izpolnilo veliko več žensk, čemur je lahko vzrok večja pripravljenost odgovarjanja. Uporabnike sem povprašala o njihovi starosti, vendar sem zaradi občutljivosti vprašanja odločila za oblikovanje starostnih razredov. Največji odziv na vprašalnik je bil v drugem starostnem razredu, kamor spadajo vsi tisti, ki so stari od 20 do 30 let, kar predstavlja 45,2 % vseh anketiranih, sledijo jim vsi tisti, ki so stari od 31 do 40 let, takšnih je 33,6 % ter vsi tisti, ki so stari od 41 do 50 let, takšnih je 14,4 %. Na koncu sledijo še starejši od 51 let, katerih je 4,4 % ter mlajši od 19 let, katerih je 2,4 %. Ugotavljala sem tudi status vprašanih, kjer sem ugotovila, da je največ uporabnikov, ki so izpolnili vprašalnik, brezposelih, in sicer kar 39,6 %, sledijo jim zaposleni, takšnih je kar 38,8 %, 7,6 % je iskalcev zaposlitve, 6 % je študentov, prav toliko je tudi delodajalcev, 2 % vprašanih pa je vključenih v izobraževalne programe. Po izobrazbi sem na podlagi vzorčnih podatkov ugotovila, da ima največ anketiranih oseb končano višjo ali visoko strokovno šolo, takšnih je 31,6 %, sledijo pa jim tisti, ki imajo zaključeno 4-letno srednjo šolo, takšnih je 29, 6 %. 17,6 % ima univerzitetno diplomo, 14,8 % ima zaključeno 2 ali 3-letno poklicno šolo, 3,2 % ima dokončano le osnovno šolo ali manj, 2,8 % pa je takšnih, ki imajo zaključen magisterij ali doktorat. Pri tem vprašanju se en anketiranec ni opredelil, kar predstavlja 0,4 % vseh vprašanih. Glede na vprašanje o območju bivanja anketirancev, je bil najpogosteje zasleden odgovor iz ljubljanske območne službe, in sicer kar 18,8 %, iz mariborskega območja jih prihaja 15,6 %, iz območne službe Murska Sobota prihaja 11,6 % vprašanih, iz celjskega 8,4 %, iz kranjskega pa 7,6 %. Anketiranci iz trbovljske območne službe predstavljajo 7,2 %, enako tudi iz Velenja, iz koperskega 6 %, iz Nove Gorice 4,8 %, Novega mesta 4,4 %, Ptuja 4 %, enako tudi iz Sevnice. Iz tujine prihaja le en uporabnik, kar predstavlja 0,4 % vprašanih. Na podlagi zgornjih podatkov lahko vidim, da prihajajo anketiranci iz vse Slovenije (samo eden od 250-ih iz tujine) Splošne informacije o uporabnosti spletnih strani Zavoda 1. vprašanje: Kako ali kje ste izvedeli za spletne strani Zavoda RS za zaposlovanje? 20

26 Na podlagi analize ugotavljam, da je kar 54,8 % anketirancev za spletno stran Zavoda izvedelo prek spletnih iskalnikov. 17,2 % anketirancev je za spletne strani izvedelo od svetovalcev zaposlitve, 16,0 % pa na uradih za delo. Sledijo anketiranci, ki so spletne strani našli naključno in se ne spomnijo kako, takšnih je 14,0 %, sledijo pa jim tisti, ki so naslov spletnega mesta našli v zloženki oziroma na drugem informativnem gradivu Zavoda, takšnih je 13,6 %. 12,8 % anketirancem so za spletno mesto povedali znanci, 4,4 % pa je našlo povezavo na drugem spletnem mestu. Slika 4: Poizvedba o spletnih straneh Zavoda 60 54,8 Našel/-a sem ga s spletnim iskalnikom (Google, Najdi.si, Matkurja, Yahoo.com ali katerim drugim) Nanj me je napotil svetovalec zaposlitve % anketirancev , ,6 12,8 4,4 Zanj so mi povedali na uradu za delo Nakljucno, ne spomnim se tocno kako Naslov spletnega mesta sem prebral/-a v zloženki oz. drugem informativnem gradivu Zavoda RS za zaposlovanje Zanj so mi povedali znanci 0 1 Našel/-a sem povezavo na drugem spletnem mestu 2. vprašanje: Od kje najpogosteje dostopate do spletnega mesta Zavoda? Na podlagi analize ugotovljam, da kar 73,6 % anketirancev dostopa do spletnega mesta Zavoda od doma, 20,0 % iz šole, fakultete, službe ali knjižnice, 3,2 % anketirancem je dostop omogočen pri sorodnikih in prijateljih, 2,4 % pa dostopa na to povezavo z info točk različnih ustanov. Noben anketiranec ne prosi drugih, da zanj poiščejo informacije oziroma za dostop ne uporablja drugega načina. 3. vprašanje: Kako pogosto obiščete spletno mesto Zavoda? Na podlagi izsledkov sem ugotovila, da kar 38 % anketirancev obišče spletno mesto skoraj vsak dan, 31,2 % pa vsaj 2 do 5-krat tedensko. 13,2 % pregleda strani 2 do 5-krat mesečno, 9,2 % enkrat mesečno, 5,2 % pa redkeje, 3,2 % anketirancev je ob času izpolnjevanja ankete prvič obiskalo spletno mesto Dejavnosti in storitve Zavoda 4. vprašanje: Ali ste naročeni na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih? Pri četrtem vprašanju sem izvedela, da večina, kar 90 % ne prejema obvestil o prostih delovnih mestih, le 10 % pa je to vprašanje obkrožilo z odgovorom da. 5. vprašanje: Katere rubrike največkrat obiščete? 21

27 Iz slike 7 je razvidno, da je najbolj obiskana rubrika "iskanje dela", saj jo obišče kar 80,0 % anketirancev. Druga najbolj obiskana rubrika je rubrika "aktualno", obišče jo 30,0 % anketirancev, sledijo ji "e-storitve" z 18,8 % anketirancev in rubrika "dejavnost" s 13,6 % anketirancev. Rubriko "novo" obišče 11,6 % anketirancev, "ESS (Evropski socialni sklad)" in "EURES" pa si delita šesto mesto s 5,6 % anketirancev. 3,6 % anketirancev zanima predstavitev, na zadnjem mestu pa je z 2,4 % "NCIPS (Nacionalni center za informiranje in poklicno svetovanje)". Slika 5: Odstotek anketirancev po rubrikah spletnih strani Zavoda 13,6 18,8 11,6 5,6 5,6 3,6 2,4 Iskanje dela Aktualno estoritve 80 Dejavnost Novo ESS EURES Predstavitev 30 NCIPS 6. vprašanje: Označite najpogostejše razloge za obisk spletnega mesta Zavoda oziroma katere vsebine ali storitve vas zanimajo. Šesto vprašanje je bilo eno izmed ključnih vprašanj, saj je podalo jasnejšo sliko o vzrokih za obisk spletnega mesta. Na podlagi raziskave sem ugotovila, da so kar 83,2 % anketirancev vzrok temu prosta delovna mesta, sledijo pa jim informacije o uradnih urah, kontaktih, delovnem času in ostalih splošnih informacijah (25,2 %). Na tretjem mestu so možnosti za izobraževanje (20,4 %), sledijo pa jim elektronske storitve (19,2 %), pravice in obveznosti brezposelnih oseb (17,6 %) in prijave na Zavod (14,4 %). Naslednje po vrstnem redu so prijave prostega delovnega mesta (14,0 %) ter ugodnosti za delodajalce pri zaposlovanju oseb (10,8 %), naslednje mesto pa si delita načrtovanje poklicne poti in informacije o postopkih pri iskanju zaposlitve (9,6 %). Za zaposlovanje tujcev se zanima 8,8 % anketirancev, enako tudi za možnosti zaposlovanja v EU. Bazo iskalcev zaposlitve pregleduje 8,4 % anketirancev, štipendije 6,4 %, delovanje Zavoda pa 6,0 %. Dva anketiranca (0,8 %) sta obkrožila drugo. 22

28 Slika 6: Razlogi za obisk spletnega mesta % anketirancev ,2 25,2 20,4 19,2 17,6 14,414 10,8 9,69,68,88,88,4 6,4 6 0,8 Prosta delovna mesta Uradne ure, kontakti, delovni cas in druge splosne informacije Moznosti za izobrazevanje Elektronske storitve Pravice in obveznosti brezposelnih oseb Prijava na Zavod Prijava prostega delovnega mesta Ugodnosti za delodajalce pri zaposlovanju oseb Nacrtovanje poklicne poti (kariere) Informacije o postopkih pri iskanju zaposlitve Zaposlovanje tujcev Možnosti zaposlovanja v EU Baza iskalcev zaposlitve Štipendije 1 Drugo Delovanje Zavoda Zadovoljstvo uporabnikov 7. vprašanje: Ali informacije in storitve na spletnem mestu Zavoda izpolnjujejo vaša pričakovanja? Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljam, da je 81,2 % anketiranih zadovoljnih s spletnim mestom Zavoda, medtem ko 18,0 % ne. Pri tem vprašanju je bilo anketirancem ponujena možnost navedbe vzrokov nezadovoljstva, saj bi lahko tako Zavod izboljšal izgled ter ponudbo spletnega mesta. Le 0,8 % anketirancev, ki niso zadovoljni s spletnimi stranmi, odgovora ni navedlo. Najpogosteje podani vzroki za neizponjevanje pričakovanj so slaba preglednost informacij, pomanjkanje elektronskega in mobilnega obveščanja o prostih delovnih mestih ter pomanjkanje natančnejših navodil za odhod v tujino. 8. vprašanje: Označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi lastnostmi spletnih strani Zavoda? Pri vsaki trditvi lahko obkrožite le eno stopnjo strinjanja, in sicer ocena 1 pomeni, da se s trditvijo močno ne strinjate, ocena 5 pa pomeni, da se s trditvijo močno strinjate. Na podlagi izsledkov, prikazanih v tabeli 1, lahko razberemo, da se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo o preprostosti uporabe spletnega mesta, saj znaša aritmetična sredina 3,80. Uporabniki se strinjajo tudi s trditvijo o razumljivo in dobro zapisanih vsebinah, saj znaša aritmetična sredina 3,72. Pri zadnji trditvi o redni osvežitvi spletnega mesta pa se več kot polovica strinja s trditvijo, saj znaša aritmetična sredina 3,51. Na splošno lahko torej povzamem, da so uporabniki zadovoljni s spletnim mestom Zavoda. 23

29 Tabela 1: Prikaz povprečne ocene in standardnega odklona trditev, vezanih na zadovoljstvo uporabnikov s spletnimi stranmi Zavoda TRDITVE ARITMETIČNA SREDINA STANDARDNI ODKLON Spletno mesto je preprosto za uporabo. 3,80 1,100 Vsebine so razumljive in dobro zapisane. 3, Spletno mesto je redno osveženo z aktualnimi informacijami. 3,51 1, PREVERJANJE RAZISKOVALNIH HIPOTEZ S statistično analizo sem preverjala tudi raziskovalne hipoteze, ki so navedene pod točko 3.1. in pri tem dobila naslednje rezultate: 1. Vsaj 75% anketirancev je za spletne strani Zavoda izvedelo na uradih za delo in pri svojih svetovalcih. Na podlagi analize ugotavljam, da je le 33,2 % anketiranih izvedelo za spletne strani Zavoda na uradih za delo ali pri svojih svetovalcih. Na podlagi vzorčnih podatkov torej ne morem trditi da je vsaj 75 % anketirancev izvedelo za spletne strani Zavoda na uradih za delo ali pri svojih svetovalcih. 2. Za več kot polovico anketirancev so prosta delovna mesta najbolj zanimivo področje. Iz vzorčnih podatkov lahko razberem, da so prosta delovna mesta za kar 83,2 % anketirancev najpomembnejši vzrok za obisk spletnih strani. Tako lahko zavrnem ničelno hipotezo ter sprejmem sklep, da so prosta delovna mesta najbolj zanimivo področje za več kot polovico anketiranih. 3. Več kot polovica anketirancev je naročena na prejemanje novic o prostih delovnih mestih. Iz vzorčnih podatkov lahko razberem, da je le 10,0 % anketirancev naročenih na prejemanje novic o prostih delovnih mestih, ostalih 90,0 % pa ne. Raziskovalne hipoteze tako ne morem potrditi. 4. Vsaj 30% anketirancev se zanima za delo v tujini preko EURES-a. Na podlagi vzorčnih podatkov lahko razberem, da se le 14 % anketirancev zanima za delo v tujini. Tako raziskovalne hipoteze ne morem potrditi. 5. Najpogostejši uporabniki spletnih strani so mladi (stari do 30 let), z vsaj višje-šolsko strokovno izobrazbo. Na podlagi rezultatov SPSS analize sem ugotovila, da so najpogostejši uporabniki spletnih strani Zavoda mladi, stari do 30 let, saj je takšnih kar 47,6 % anketiranih. Prav tako sem ugotovila, da ima kar 52,0 % anketiranih zaključeno vsaj višjo strokovno šolo. Tako lahko raziskovalno 24

30 hipotezo delno potrdim, saj se strinjam, da je večina uporabnikov mladih, z dokaj visokim odstotkom tistih, ki imajo vsaj višješolsko strokovno izobrazbo. 6. Anketiranci menijo, da lahko na spletnih straneh pridobijo vse željene informacije. Za to trditev v raziskavi ni neposrednega vprašanja. Trditev je izvedena. Na podlagi vzorčnih podatkov ugotavljam, da je kar 81,2 % anketiranih zadovoljnih s spletnim mestom Zavoda, iz česar lahko sklepam, da lahko na spletnih straneh zasledijo vse željene informacije. Tako lahko raziskovalno hiptezo potrdim. 7. V povrečju se uporabniki strinjajo, da so spletne strani Zavoda napisane razumljivo, da so enostavne za uporabo in posodobljene z najnovejšimi informacijami. T-test (Priloga 6) je pri zanemarljivi stopnji značilnosti pokazal, da lahko zavrnem ničelno domnevo in sprejmem sklep, da se anketiranci strinjajo, da so spletne strani Zavoda napisane razumljivo, da so enostavne za uporabo in posodobljene z najnovejšimi informacijami. 3.6 OMEJITVE RAZISKAVE Raziskava je potekala na spletnih straneh Zavoda in izbranih je bilo 250 pravilno izpolnjenih spletnih vprašalnikov. Glede na to, da je vzorec precej majhen in da je šlo za neverjetnostno vzorčenje, ugotovitev ne morem posploševati na celotno populacijo uporabnikov spletnih storitev Zavoda. Kljub omenjenim omejitvam je spletni vprašalnik dosegel ciljno občinstvo, ki uporablja spletne storitve za iskanje informacij in storitev. Od tega jih je kar 45,2 % starih med 20 in 30 let, ki vsekakor spadajo tudi v mojo ciljno skupino, saj predvidevam, da se predvsem mladi in izobraženi odločajo za iskanje boljšega življenja v tujini. 3.7 SKLEPI IN PRIPOROČILA Razultati raziskave so me kar malo presenetili, saj sem pričakovala, da je večina uporabnikov izvedela za spletne strani na uradih za delo ali pri njihovih svetovalcih, vendar temu ni tako. Spletni brskalniki so s 54,8 % najpogostejši način za poizvedbo o spletnih straneh, kar pomeni, da bo v prihodnje potrebna veliko večja spodbuda uporabe spletnih strani s strani uradov za delo in osebnih svetovalcev zaposlitve. To bo hkrati prineslo tudi mnogo drugih prednosti, saj se bo ob povečanem številu brezposelnih oseb skrajšalo čakanje na posvet o delu, izobraževanju oziroma drugih možnostih, ki so na voljo brezposelnim. Olajšano bo delo svetovalcev Zavoda, saj bodo svoje stranke lahko usmerili na informacije in storitve, ki so samopostrežno na voljo na za to predvidenem spletnem mestu. Predvsem bo za uporabo spletnih strani potrebno vzpodbuditi starejše in manj izobražene uporabnike storitev Zavoda, saj je raziskava pokazala, da spletne strani v večini uporabljajo mladi, stari do 30 let (47,6 %) z vsaj višješolsko strokovno izobrazbo. Potrebna bo individualna asistenca ter prilagoditev aplikacij in informacij vsakemu posamezniku. 25

31 Ugotovila sem tudi, da so prosta delovna mesta s 83,2 % najbolj pogosto obiskano področje na spletnih straneh, vendar je kljub temu le 10 % anketiranih naročenih na prejemanje novic o prostih delovnih mestih. Potrebno bo pospešiti in razširiti obveščanje o novostih preko e-storitev, saj nam današnja tehnologija omogoča olajšano e-komuniciranje. Pri tem ne smemo pozabiti na pospeševanje uporabe EUROPASS življenjepisa. Da je le 14 % anketiranih zainteresiranih za informacije in aplikacije storitev EURES, pa je le potrditev moje trditve, da Slovenci nismo selitveni narod in da se najbolje počutimo v domačem okolju. Potrebno bo nadaljno pospeševanje mobilnosti na osnovi velike ponudbe prostih delovnih mest in jasnih pogojev ter postopkov za kandidiranje oziroma sklepanje zaposlitvenih pogodb, saj prost pretok dela ponuja veliko več kot le delo in zaslužek v tujini. Potrebno bo spremeniti prepričanje Slovencev, da je skupni notranji trg, ki prinaša prosto gibanje delavcev, velika priložnost tako za vsakega posameznika, kot za prispevek k rasti družbene blaginje v državah članicah. Zelo pomembna informacija pa je ta, da so uporabniki zadovoljni s spletnimi stranmi, kjer lahko poiščejo vse potrebne informacije, ki so napisane razumljivo in tudi redno posodobljene. Podanih je bilo tudi nekaj dobrih predlogov, ki bodo pomagali Zavodu pri spremembi spletne strani v spletno mesto. S spletnimi aplikacijami, sodobnimi iskalniki in komunikacijami bodo uporabniki prišli do željenih informacij kadarkoli, kjerkoli, enostavno in na najkrajši možni način. Raziskava je potrdila pravo usmerjenost dela pri tej prenovi. 4 TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA STORITVE EURES V SLOVENIJI Zaradi recesije in posledičnega povišanja stopnje brezposelnosti bodo aktivnosti EURES v naslednjem časovnem obdobju potekale nekoliko drugače kot v preteklosti. Na Zavodu v letu 2009 pričakujejo 16,2-odstotno povečanje brezposelnosti, število brezposelnih pa naj bi se zvišalo za dobrih 13 odstotkov. Skupno število registriranih brezposelnih pa naj bi se povečalo s , kolikor jih je bilo konec leta 2008, na okoli ob koncu leta 2009 (Interno gradivo Zavoda RS za zaposlovanje, 2009). Kljub temu pa trenutno stanje na slovenskem trgu kaže na to, da bo število brezposelnih preseglo omenjeno številko. Poseben poudarek bo tako na storitvah za novo prijavljene brezposelne osebe, katerim bo ponujena dodatna pomoč, različna izobraževanja (vključno z jezikovnim) in motiviranje, saj so le ti potencialni kandidati za odhod na delo v tujino. Z dobrim tržnokomunikacijskim načrtom storitev EURES bom ciljni skupini poskušala predstaviti dejstvo, da je lahko sedanja recesija izhodišče za novo, drugačno življenje doma ali v tujini. Zavedam se, da je trenutna situacija težka tudi v tujini, vendar je trg dela vseeno veliko večji ter s tem tudi ponudba del. 26

32 Mreža EURES v letu 2009 praznuje tudi 15. letnico uspešnega delovanja, čemur bo, poleg vseh drugih dogodkov, posvečene kar nekaj pozornosti. 4.1 PREGLED TRŽENJSKEGA NAČRTA Celovito tržno komuniciranje je koncept trženjskega komuniciranja (v nadaljevanju TK), ki upošteva dodano vrednost celovitega načrta. Tak načrt oceni strateško vlogo različnih komunikacijskih pristopov na primer splošnega oglaševanja, neposrednega odziva, pospeševanje prodaje in odnosov z javnostmi in jih poveže tako, da s povezano celoto posamičnih sporočil doseže jasen, skladen in čim močnejši komunikacijski učinek (Kotler, 2004, str. 583). V tržnokomunikacijski načrt ni zajeto zgolj oglaševanje, saj so zelo pomembna tudi ostala trženjska orodja, kot so pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, neposredno trženje Pregled celotnega trženjskega načrta in ciljev Slovenci že od nekdaj veljamo za neselitven narod, kar pomeni, da v večini prisegamo na delo na domačem trgu dela, saj se na njem počutimo dobro in varno. Ker pa je prost pretok delovne sile v Slovenijo privabil kar nekaj tujcev, boj za delovna mesta postaja vse močnejši, ponudile pa so se tudi nove možnosti zaposlovanja v tujini. EURES tako pod okriljem Zavoda že nekaj let skrbi za pomoč pri iskanju zaposlitve v tujini, njihov cilj pa je znanje Slovencev, predvsem mladih in izobraženih, širiti v Evropo, kateri se čez nekaj let vrnejo v Slovenijo in tako izobrazbeno in izkušenjsko obogatijo naš narod. Z dobrim tržnokomunikacijskim načrtom želim v sodelovanju z mrežo EURES spodbuditi predvsem mlade Slovence, da preizkusijo novo, nepozabno življensko izkušnjo. Večina usmeritev v tržnokomunikacijskem načrtu prihaja s strani Evropske komisije, ki spodbuja uresničitev enotne planske strategije v vseh 31 članicah skupnega prostora. Glavni cilj tržnokomunikacijskega načrta je, da bi prejemnik sporočila (mladi uporabnik storitev EURES) naredil določeno aktivnost, npr. izkoristil storitev, ki mu je na voljo. Da bi podjetje doseglo ta cilj, mora sprožiti odzivni proces, skozi katerega gre prejemnik, preden sprejme odločitev za določeno aktivnost (Potočnik, 2004, str. 306). Tako torej skušamo pri ciljnem občinstvu doseči spoznavni, čustveni ali vedenjski odziv. Cilji načrta morajo biti merljivi, realni in morajo določiti kako in kdaj morajo biti izvedeni. Torej je potrebno v naprej določiti, kaj je namen načrta in kaj želim doseči. Glede na to, da EURES storitve niso nova storitev na slovenskem trgu, je glavni cilj predvsem povečati ozaveščanje mladih o življenju in delu v tujini, povečati zanimanje za to ter v končni fazi prepričati ciljno skupino, da se odpravi na pot. Tržnokomunikacijski načrt bo predstavil privabljanje pozornosti na podlagi različnih orodij. Predvsem se bom osredotočila na spletne strani, klasično medijsko oglaševanje, pospeševanje 27

33 prodaje preko različnih dogodkov in aktivnosti, odnosov z javnostmi in neposredno spletno oglaševanje preko e-pošte. Omenjene dejavnosti se bodo v prihodnjem obdobju izvajale neprekinjeno in se hkrati dopolnjevale Vloga trženjskega komuniciranja Namen TK je pri porabnikih doseči večje zavedanje o prednostih prostega pretoka dela in storitvah, ki jih ponuja EURES. Za dosego tega cilja bom v tržnokomunikacijskem načrtu uporabila različna orodja trženjskega komuniciranja, s katerimi bom poskušala prepričati ciljno skupino do sprejetja ideje in posledičnega ukrepanja v tej smeri. 4.2 ANALIZA KONKURENCE Zavod je na območju Slovenije edina javna ustanova, ki preko mreže EURES posreduje delo in zaposlitev na območju EU ter zagotavlja celovite informacije o vsem, kar je povezano z življenjem in delom v tujini. Seveda pa ne smemo pozabiti na zasebne agencije, ki imajo z Zavodom sklenjene sporazume o sodelovanju, k čimer jih zavezuje Zakon o delovnih razmerjih. Zakon zavezuje agencije, da jim Zavod posreduje prosta delovna mesta, ki jih nato ustrezno oglašujejo in posredujejo kandidatom iz svojih evidenc. Nekaj takšnih agencij je npr. zaposlitev.net, mojedelo.com, Adecco, Manpower, Trenkwalder Z zgoraj naštetimi agencijami ima Zavod in s tem tudi EURES sklenjene dogovore o posredovanju brezposelnih, katerim Zavod celo plača določeno vsoto denarja v primeru zaposlitve dolgotrajno brezposelne osebe, vendar le za zaposlitev pri slovenskih delodajalcih. Stroške za naročene storitve, ki jih agencije opravijo zaradi dodatnih potreb in zahtev tujih iskalcev zaposlitve, krijejo delodajalci sami. Zavod izvaja pripravo in preverja njihovo usposobljenost z izvajanjem strokovnih izpitov. Tako je poznavanje storitev EURES pogoj za sodelovanje. Kljub številni konkurenci pa Zavod in mreža EURES v primerjavi s konkurenco zadržujeta vodilni položaj v Sloveniji, saj imata največjo bazo kakršnih koli podatkov, brezplačno posredovanje vseh informacij in storitev ter kakovostno svetovanje. 4.3 ANALIZA STANJA Natančna analiza stanja pomaga vodstvu podjetja osredotočiti se na ključne kompetence podjetja in na največje priložnosti. Podjetje mora temeljito razumeti tako zunanje kot tudi notranje dejavnike in trende, ki lahko vplivajo na trenutno zaposlene v smislu uspešnega planiranja za prihodnost Analiza notranjih dejavnikov Analize notranjih dejavnikov pomaga ugotoviti trenutni položaj podjetja. Zavedanje o prednostih in slabostih omogoča sprejem ustreznih ukrepov v sedanjosti in prihodnosti. V tem delu bom predstavila organiziranost trženja storitev EURES ter ovrednotila njegovo podobo. 28

34 Organiziranost trženja EURES storitev Mreža EURES v Sloveniji nima ločenega oddelka za trženje, saj v celotni mreži sodeluje le 6 svetovalk, ki delujejo na različnih lokacijah območnih služb. Tako vsaka izmed njih prispeva del znanja, kreativnih zamisli in različnih pogledov na trženje in jih koordinira z delovnimi načrti območnih služb, za katere so pristojne, kar skupaj tvori uspešno celoto. Vodja mreže EURES v Sloveniji je ga. Valerija Okorn, ki s svojim znanjem in izkušnjami, v sodelovanju s službo za odnose z javnostmi ter z ostalimi svetovalkami, oblikuje končne rezultate. Kot sem omenila že zgoraj, so EURES storitve tesno povezane z rednimi dejavnostmi Zavoda, tako da to velja tudi za trženje. Zavod ima ločen oddelek za odnose z javnostmi (Priloga 7), katerega vodja je ga. Tanja Zec-Podobnik, s katerim sodeluje tudi EURES. Vse usmeritve za delovanje mreže EURES v Sloveniji prihajajo iz direktorata za zaposlovanje Evropske Komisije in so osnova za planiranje in izzvajanje nalog EURES svetovalk v Sloveniji. Na osnovi spremljanja in ugotavljanja učinkov je zagotovljen tudi finančni vir. Usmeritve Evropske Komisije za leto 2009 so (Interno gradivo EURES, 2008): 1. Dejaven prispevek k uresničevanju strategije za rast in zaposlovanje; 2. Pospeševanje integracije storitev EURES v javne službe za zaposlovanje; 3. Krepitev sinergij in izboljšanje položaja mreže EURES; 4. Povečanje prepoznavnosti storitev 5. Izboljšanje zbiranja podatkov, ocena rezultatov, redno spremljanje dejavnosti EURES; 6. Vzpostavitev sistematičnih stikov s ciljnimi skupinami; 7. Transparentnost pri zagotavljanju informacij, skladnost mednarodnih posredovanj z delovnimi standardi; 8. Izboljšanje kakovosti informacij; 9. Ugotavljanje primanjkljajev delavcev, širitev informacij na delavce izven EU; 10. Krepitev čezmejnih dejavnosti in partnerstev. V prilogi 8 je podano poročilo o vseh nalogah, ki so jih opravile EURES svetovalke v letu Objava priloge je dovoljena s strani mreže EURES. V poročilu je razvidno, da so svetovalke na področju trženja zelo aktivne skozi celo leto in podobne aktivnosti se bodo izvajale tudi v letu Ovrednotenje podobe mreže EURES Mreža EURES je edina organizacija na slovenskem trgu, ki prinaša prosta delovna mesta v 31 evropskih državah, življenjepise zainteresiranih kandidatov in vse, kar je potrebno vedeti o življenju in delu v tujini. Zaradi kakovostnih storitev, kar je ena izmed najpomembnejših prednosti mreže EURES, se vse večje število uporabnikov odloča za uporabo le-teh. Ime EURES na slovenskem trgu dela še ni prepoznavno, zato bo za boljšo prepoznavnost potrebno vložiti še kar nekaj časa in moči. Slabost mreže EURES v Sloveniji je nekoordiniranost med svetovalkami, saj je dela veliko. Včasih se zgodi, da svetovalka ne ve natančno, kaj je njena naloga. Zato v tem 29

35 delu predlagam ustanovitev oddelka za trženje storitev EURES, saj je trženje pomemben del poslovanja, kateremu je potrebno posvetiti veliko časa in energije. Predvsem pa je pomemben tudi nenehen poudarek najpomembnejše konkurenčne prednosti mreže EURES, ki je sposobnost hitrega prilagajanja na spremembe na trgu dela. V tem delu bi rada omenila tudi eno izmed slabosti, ki je izjemnega pomena za vse tujce, ki želijo delati v Sloveniji. Vse ponudbe prostih del so trenutno na voljo le v slovenskem jeziku, zato tujcu, ki ne govori slovensko, ni lahko najti dela. Vsekakor bo potrebna uvedba programa, ki bo vse ponudbe prostih mest neposredno prevedel v angleški jezik in s tem olajšal iskanje dela marsikateremu iskalcu zaposlitve. Glede na to, da večina Slovencev oddide v tujino le na začasno delo, torej za nekaj let, bi predlagala, da se na spletnem portalu uvede nova rubrika Vrnitev domov, kjer bi bile na voljo vse informacije o tem, kaj je potrebno storiti ob prihodu v matično državo. Tukaj bi poudarila predvsem informacije o priznavanju kvalifikacij, delovne dobe, socialnega varstva, pokojnin...velikokrat se namreč zgodi, da oseba, ki se vrača v domovino, ne zna poiskati pomoči za pravično dodelitev priznanj in pravic Analiza zunanjih dejavnikov V okviru zunanje analize dejavnikov bom predstavila priložnosti in nevarnosti storitev EURES. Semkaj zagotovo sodi vedenje uporabnikov ter ostali dejavniki, ki pozitivno in negativno vplivajo na delovanje mreže EURES. Vedenje uporabnikov Vsak posameznik ima različen razlog za odhod na delo v tujino. Nekateri se za to odločijo na podlagi osebnih razlogov, kot so npr. nova izkušnja, drugačno življenje, boljši zaslužek, drugi pa zaradi drugih razlogov, kot je npr. nezmožnost zaposlitve v Sloveniji. V letošnjem letu se tako Slovenija, kot tudi celotna EU spopada z recesijo. Posledice so že vidne v povečani stopnji brezposelnosti, kar uporabnikom, predvsem mladim, prinaša nove in drugačne priložnosti za zaposlovanje. Ker se vsi zavedamo pomembnosti zaslužka za preživetje, bodo brezposelni kmalu prisiljeni sprejeti kakršno koli delo, četudi v tujini, saj notranji trg nudi večjo možnost in raznolikost zaposlitve. Pomembno je, da EURES motivira brezposelne, predvsem mlade, za dodatna izobraževanja, usposabljanja ter učenja tujih jezikov, s katerimi jim bo omogočeno lažje zagotavljanje delovnih mest. Enako velja tudi za delodajalce, katerim bo EURES namenil kar nekaj izobraževalnih seminarjev. Leto 2008 je bilo za storitve EURES v primerjavi s prejšnjimi leti veliko uspešnejše, saj se je zaznalo znatno povišanje povpraševanja po delu v tujini ter tudi dejanskih napotitev. Natančni podatki so podani v tabeli 2. 30

36 Tabela 2 : Stiki z EURES glede na vrsto aktivnosti in ciljne skupine ter ostale dejavnosti v letu 2008 ISKALCI VRSTA AKTIVNOSTI DELODAJALCI ZAPOSLITVE DRUGO SKUPAJ Splošne informacije / svetovanje Iskanje zaposlitve / posredovanje Informacije / nasveti v zvezi z zakonodajo Promocija storitev EURESA Število posredovanih informacij Skupaj Število prejetih EURES potreb po delavcih iz Slovenije: 586 Število prejetih potreb po delavcih, ki so jih EURES svetovalke prejele iz drugih držav: 406 Število napotitev slovenskih iskalcev na prosta del.mesta drugih članic: 909 Število napotitev iskalcev iz drugih članic na potrebe po delavcih iz Slovenije 399 Vir: Interni viri EURES, Sezonski vplivi na odločitev uporabnikov Na podlagi tabele 2 vidimo, da je bilo v letu 2008 napotenih na delo v tujino 909 oseb. Interni podatki mreže EURES poudarjajo sezonski vpliv na napotitve na delo v tujino, saj so kratkotrajna, sezonska dela zelo zanimiva za vse tiste, ki si želijo hitrega zaslužka v drugi državi. Tu lahko izpostavim Španijo, Francijo in Veliko Britanijo, kjer se obira sadje, olive, sladkorno peso, torej s poudarkom na kmetijstvu ter Avstrijo in sredozemske države za potrebe v turizmu v času njihove turistične sezone. Na ta način ima vsak posameznik priložnost hitrega izpopolnjenja znanja tujih jezikov, spoznanja različnih kultur, dobrega zaslužka in vrnitve v domače okolje že po nekaj mesecih dela. 4.4 ANALIZA KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA V tem delu bom predstavila ciljno skupino, glavno sporočilo, katerega želim skupaj z mrežo EURES širiti med predvsem vse mlade ter komunikacijske cilje, katere želi EURES doseči v naslednjem letu Analiza ciljnega občinstva Pred samim začetkom izdelave tržnokomunikacijskega načrta je pomembno, da si tržni sporočevalec izoblikuje jasno sliko ciljnega občinstva. To so lahko možni uporabniki storitev njegovega podjetja, obstoječi uporabniki, ločevalci ali vplivneži. Občinstvo lahko sestavljajo posamezniki, skupine, posamezni deli prebivalstva ali vsi skupaj. Občinstvo bistveno vpliva na odločitve o tem kaj, kako, kje in komu bo sporočevalec sporočal (Kotler, 2004, str. 599). 31

37 Tržnokomunikacijski načrt je namenjen predstavitvi prednosti prostega pretoka v EU, kar pomeni, da želim vplivati na celotno aktivno prebivalstvo v Sloveniji. 31. decembra 2008 je bilo po podatkih Statističnega urada RS takšnih (Aktivno prebivalstvo Slovenije, 2009). Ker pa je zelo težko vplivati na tako veliko število, se bom osredotočila predvsem na vse tiste, kateri želijo svoje znanje in izkušnje deliti z drugimi narodi po EU in se tako zanimajo za delo v tujini, s poudarkom na mladih in izobraženih, saj predvidevam, da se lažje odločijo za odhod v tujino. Hkrati pa ne smem pozabiti na vse delodajalce, ki so pripravljeni sprejeti tujce v svoje okolje. Na podlagi analize raziskave je zainteresiranih Slovencev za delo v tujini 14 %. Ker smo Slovenci znani kot zapečkarski narod, bi rada spodbudila vse tiste mlade, katerim slovenski trg ne prinaša službe, zadovoljstva ali priložnosti za uresničitev poklicnih želja, da poskusijo svoje znanje predstaviti v katerikoli drugi državi EU, morda celo v sosedstvu. Tabela 3: Aktivno prebivalstvo Slovenije 2008 Aktivno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Skupaj Delovno aktivno prebivalstvo Registrirane brezposelne osebe Zaposlene Samozaposlene osebe osebe Skupaj Moški Ženske Analiza sporočila Vir: Statistični urad RS, Struktura sporočila je zelo pomemben dejavnik v oglaševalski strategiji, saj mora prepričati uporabnike, da je izdelek oglaševalca najboljši. Sporočilo mora biti jasno, točno, predvsem pa zanimivo za uporabnike, saj bodo le tako upoštevali naše sporočilo. Oglaševanje je lahko učinkovito le takrat, ko gre za korist uporabnika (De Pelsmacker, Geuens & Berg, 2007, str ). Pomembno je, da je komunikacijsko sporočilo namenjeno tako tistim, ki EURES storitve že poznajo in jih morebitno uporabljajo, kot tudi ostalim, ki se zanimajo za življenje in delo v tujini, vendar ne poznajo pomoči mreže EURES. Ne smemo pozabiti tudi na tujce, ki želijo delo v Sloveniji in na vse tiste delavce in delodajalce na območjih z čezmejnim sodelovanjem. Vse naštete moramo predvsem prepričati, da je življenje in delo v tujini privlačno in zanimivo, ki prinaša veliko možnosti za dobro in uspešno življenje. Seveda ne smemo pozabiti tudi na to, da ni vedno vse enostavno in lepo, tako da mora biti vsak uporabnik teh storitev trdno prepričan kaj hoče in mora verjeti vase. Le s trdno voljo lahko človek doseže, kar si resnično želi. Ključno sporočilo našega oglaševanja se bo torej še naprej glasilo: EURES & VI. 32

38 4.4.3 Določitev komunikacijskih ciljev S tržnokomunikacijskim načrtom bi rada pomagala razširiti prepoznavnost storitev EURES med sedanje in bodoče uporabnike. Tudi sama sem preizkusila njihove storitve, zato lahko na podlagi lastnih izkušenj potrdim kakovostno delo mreže EURES. EURES želi v letu 2009 obdržati vodilni položaj na področju zaposlovanja Slovencev v tujini in tujcev v Sloveniji ter hkrati še izboljšati svoje poslovanje. Njihova razvojna strategija jasno napoveduje močnejše tržno komuniciranje, s čimer bodo storitve EURES postale še bolj poznane med uporabniki, predvsem pa še bolj uporabljene. želi EURES doseči naslednje komunikacijske cilje: 1. Do 31. marca 2010 ustvariti zavedanje o prednostih in priložnostih prostega pretoka dela med 80 % ciljne skupine. 2. Do 31. marca 2010 povečati zanimanje za življenje in delo v tujini med 30 % ciljne skupine. 3. V istem obdobju zabeležiti 5 % posredovanj ciljne skupine na delo v tujino. 4.5 DOLOČITEV PRORAČUNA Določitev proračuna za tržnokomunikacijski načrt je odvisna od večih dejavnikov, najpomembnejši dejavnik pa so zagotovo zastavljeni komunikacijski cilji. Glede na to, da storitve EURES niso nove storitve na trgu dela, bom poskušala le pospešili tržno komuniciranje, ki se sicer izvaja v okviru dejavnosti Zavoda. Najpomembnejše so spletne strani, katere pa ne predstavljajo največjega stroška. Zaradi 15. obletnice obstoja mreže EURES bo nekaj več sredstev namenjenih tudi temu, vendar se bodo sredstva namenjena TK, zaradi recesije vseeno malo zmanjšala v primerjavi s predhodnimi leti. Pomemben bo tudi poudarek na izobraževanju delodajalcev in agencij za zaposlovanje. Tako sem na podlagi načrta ocenila skupni proračun za tržno komuniciranje storitev EURES, ki pa je le okvirni načrt proračuna, saj sem že zgoraj omenila, da je komuniciranje storitev EURES tesno povezano z Zavodom, kateremu je namenjeno veliko več sredstev. Za obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010 proračun storitev EURES znaša približno evrov (Priloga 9). V tabeli 4 je predstavljena odstotna razdelitev proračuna. Tabela 4: Odstotna razdelitev proračuna za obdobje od do Orodja TK Odstotek proračuna TK POSPEŠEVANJE PRODAJE 39,2 ODNOSI Z JAVNOSTMI 28,0 OGLAŠEVANJE 24,0 NEPOSREDNO TRŽENJE 0,9 KONTROLA TK NAČRTA 7,9 33

39 SKUPAJ 100,0. Največ sredstev je namenjenih pospeševanju prodaje, saj so sejmi in izobraževanje svetovalcev eden izmed pomembnejših dejavnikov v tržnem komuniciranju storitev EURES. Predvidevam, da je obiskanost le-teh s strani ciljne skupine visoka. Zaradi že omenjenih sejmov bo v tem časovnem obdobju nekaj več sredstev namenjenih odnosom z javnostmi, nekoliko manj pa oglaševanju. Neposredno trženje ne predstavlja velikega stroška in se izvaja koordinirano z izvajanjem temeljne dejavnosti. Seveda na koncu ne smem pozabiti na strošek kontrole TK načrta. 4.6 OBLIKOVANJE IN IZVEDBA CELOTNEGA TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA NAČRTA Tržnokomunikacijski načrt storitev EURES sem pripravila za eno leto, in sicer za obdobje od in vse do , potekalo bo brez prekinitev ter z različnimi komunikacijskimi orodji. Opozoriti moram, da je EURES tesno povezan z dejavnostmi in hkrati s proračunom Zavoda, ki je namenjen za tržno komuniciranje, zato bo včasih težko točno določiti načrtovani znesek. Glede na raziskavo sem ugotovila, da se za delo v tujini zanimajo predvsem mladi, študentje ali brezposelni, zato bom poudarek tržnokomunikacijskega načrta namenila prav njim. Seveda pa zraven ne smem pozabiti na delodajalce, ki iščejo strokovnjake ali navadne delavce iz tujine, na vse tiste, ki so pripravljeni oditi v tujino na sezonsko delo, prav tako pa tudi na EURES svetovalke, ki potrebujejo nenehna usposabljenja, saj se stvari po Evropi spreminjajo dnevno Oglaševanje Oglaševanje je plačana oblika neosebne komunikacije o podjetju, storitvah ali ideji, ki je namenjena znanemu naročniku. Je ena izmed najstarejših in najpomembnješih metod tržnokomunikacijskega spleta. Na splošno poznamo dva načina oglaševanja glede na ciljno občinstvo, in sicer sta to oglaševanje končnim porabnikom in oglaševanje na medorganizacijskih trgih. Storitve EURES sodijo v prvo skupino oglaševanja, tako da bom vse sile našega oglaševanja usmerila v ciljno skupino. Poznamo veliko različnih orodij za oglaševanje, vendar se bom v načrtu najbolj posvetila spletnemu oglaševanju, saj je cilj Zavoda spremeniti spletne strani v spletno mesto. Seveda sočasno ne bom pozabila na ostale vrste orodij oglaševanja. SPLETNA STRAN ( Spletna stran mreže EURES je zagotovo najpomembnejši del promocije aktivnosti, saj so tu predstavljene vse storitve in informacije, ki so potrebne za ciljno skupino. V letu 2009 bo potrebno nadaljno posodabljanje strani, novic in informacij, saj EURES pričakuje vse večje zanimanje za storitve, ki jih nudi. Kot sem ugotovila na podlagi analize raziskave, sta Zavod in EURES na dobri poti k uresničevanju njihovega glavnega cilja, ki je modernizacija Zavoda ter s tem sprememba spletnih strani v spletno mesto, kar je zelo pomembno za vse uporabnike. V tem delu bi rada omenila tudi namestitev programa, ki bo neposredno prevajal ponudbe del v 34

40 angleški jezik, saj je trenutno iskanje dela za tujca, ki ne govori slovensko, dejansko nemogoče. Tako bodo vsi opisi prostih delovnih mest na voljo v slovenskem in angleškem jeziku. Hkrati predlagam tudi uvedbo uporabe sodobnih orodij, kot sta blog in forum, kjer lahko uporabniki izrazijo osebna mnenja, želje, zgodbe S tem bo marsikateremu uporabniku olajšano odločanje o njegovi prihodnosti, saj bo na enostaven in hiter način prišel do željenih informacij. Predlagam tudi izvedbo kratkih anket in nagradnih iger, ki bi spletno mesto naredile še bolj privlačno. Že omenjena rubrika Vrnitev domov je trenutno še med predlogi izboljšanja storitev pri Evropski Komisiji. OGLAŠEVANJE NA TV TV SLO predvaja kar nekaj zanimivih oddaj o Evropi, zato predlagam, da se predstavniki mreže EURES vsaj 4-krat letno udeležijo predstavitev na javni televiziji. Odločila sem se, da bo ena izmed prvih aktivnosti v mojem tržnokomunikacijskem načrtu udeležitev predstavnice EURES Slovenije v oddaji Dobro jutro, in sicer v tednu od aprila 2009, saj menim, da je naslov oddaje več kot primeren za prebuditev Slovencev o delu v tujini. Predvidevam, da je stopnja gledanosti oddaje dokaj visoka, saj je moj poudarek na brezposelnih osebah, predvsem mladih, ki so v jutranjih urah doma ter imajo čas za spremljanje te oddaje. 9. maja praznujemo uradni Dan Evrope zato predlagam, da se nekaj dni prej v oddaji Dosje predstavi življenje in delo Slovencev v tujini, saj je v februarju 2009 potekalo snemanje omenjene oddaje. Predstavitev storitev EURES v oddaji EUtrinki, ki je na sporedu vsak petek, ob koncu dnevno informativne oddaje, predlagam dvakrat, in sicer po poletnih počitnicah, 4. septembra 2009 ter 11. decembra 2009, saj se bo koledarsko leto bližalo koncu, z novim letom pa bodo prišle nove priložnosti, nove odločitve in novi izzivi. Mogoče bo pa prav to pika na i, da se bo nekaj ljudi odločilo za odhod v tujino. V vseh omenjenih oddajah se bodo predstavile storitve EURES, možnosti za zaposlitev v tujini ter potrebna dokumentacija za odhod. OGLAŠEVANJE NA RADIU Naslednji zelo pomemben način oglaševanja so radijske postaje, saj veliko mladih vsakodnevno med vožnjo, doma ali kje drugje, redno spremlja različna dogajanja in novosti po Sloveniji in svetu. Na različnih radijskih postajah po celotni Sloveniji bo EURES v sodelovanju z Zavodom predvsem vabil mlade, delodajalce ter vse uporabnike na sejemske dogodke, predstavljal svoje storitve ter s tem širil svojo prepoznavnost. Celoten terminski načrt oglaševanja preko radijskih postaj je predstavljen v prilogi 10. OGLAŠEVANJE V TISKANIH MEDIJIH Tudi klasično oglaševanje v tiskanih medijih je eden izmed pomembnih načinov komuniciranja mreže EURES s svojo ciljno skupino. Pomembno se mi zdi predvsem to, da ima bralec čas razmisliti o tem, kar bere. Torej ima čas za razmislek o priložnostih in prednostih dela in življenja v tujini. V prilogi 11 je predstavljen terminski načrt komuniciranja mreže EURES s ciljno skupino preko revij Žurnal, Študent in Mladine ter časopisov Dnevnik in Primorske novice. Letošnja sredstva za oglaševanje v tiskanih medijih so nekoliko manjša. 35

41 PLAKATI IN LETAKI Študentje in dijaki so vsekakor potencialni bodoči uporabniki EURES storitev, zato predlagam, da se do konca meseca aprila natisnejo plakati o storitvah EURES, katere bo 10 študentov po celotni Sloveniji razobesilo po srednjih šolah, fakultetah ter univerzah. Enako velja tudi za letake, ki bodo razdeljeni sočasno s strani istih študentov. Geslo na plakatih in letakih bo Prestopite meje in si s storitvami EURES poiščite delo v Evropi!. PREDSTAVITVENI VIDEO NA DVD Evropska Komisija je podala predlog, da vsak država članica EURES izda lastni predstavitveni video na DVD, ki bo v celotni predstavil storitve EURES v lastnem jeziku. Trenutno je v uporabi skupni evropski video, vendar bo za nas vsekakor bolj zanimiva predstavitev v slovenskem jeziku. Ta video se predstavlja na sejemskih dogodkih, različnih sestankih in seminarjih, okroglih mizah ter tudi na spletnih straneh. Vsekakor je dobra podlaga tudi za oglaševanje na televiziji ali radiu. Video bo v prvem tednu maja pripravljen v slovenskem jeziku Pospeševanje prodaje Pospeševanje prodaje je zelo pomemben del tržnokomunikacijskega načrta, saj omogoča široko prepoznavnost proizvodov. S tem orodjem se neposredno spodbuja izbrane storitve, ki povečujejo osnovno vrednost storitve za določen čas in spodbuja takojšnjo privrženost ciljne skupine. Pri pospeševanju prodaje EURES storitev sem se odločila za uporabo naslednjih orodij: INFORMATIVNO SREČANJE Informativno srečanje je obvezna aktivnost vsake novoprijavljene brezposelne osebe. V roku dveh mesecev po prijavi na Zavodu se je vsaka brezposelna oseba dolžna udeležiti informativnega srečanja, ki je zaradi racionalizacije izvedena kot skupinska oblika informiranja osebnih svetovalcev. Svetovalec natančno predstavi vse storitve Zavoda, pravice in dolžnosti brezposelne osebe, aktualne možnosti za zaposlitev doma in v tujini. Del vsebine predstavlja tudi motiviranje udeležencev s predstavitvijo priložnosti in prednosti dela v tujini ter s tem pa brezposelno osebo, ki je ravno zaključila šolanje ali ostala brez službe, spodbudi k razmišljanju o tej drugačni možnosti. Ko pride do napotitve na delo v tujino, je pomembno, da svetovalec predstavi tudi nevarnosti in slabosti takega dela, saj je pomembno, da je oseba dobro pripravljena na drugačno življenje. Seminar traja približno tri ure. SEJMI Zavod in mreža EURES se zavedata, da je predstavitev svoje dejavnosti na sejmih zelo pomembna. Zaposlitveni sejem je priložnost za študente, iskalce zaposlitve, delodajalce in druge partnerje na trgu dela. To je priložnost, da se iskalci zaposlitve in delodajalci srečajo in odkrijejo nove priložnosti, na vsakem sejmu pa so prisotni tudi strokovni svetovalci EURES, ki jim z veseljem svetujejo, pomagajo in jih usmerjajo. Na tri mednarodne in čezmejne sejme, ki jih bo sofinanciral EURES, bo z vabljenimi EURES svetovalci iz šestih partnerskih držav EURES, 36

42 neposredno predstavil zaposlitvene priložnosti pri njihovih delodajalcih. Sodelovali bodo predstavniki držav, v najpogostejših destinacijah naših iskalcev zaposlitve. V prilogi 12 je predstavljena tabela omenjenih sejmov, na katerih sta Zavod in EURES prisotna kot organizatorja, soorganizatorja ali kot sodelujoča v letu ZLOŽENKE IN PUBLIKACIJE EURES uporablja veliko različnih tiskanih zloženk in publikacij, saj se zaveda, da je ta način komuniciranja z uporabniki zelo pomemben. Tako že obstajajo nekatere publikacije, katere bo potrebno v letu 2009 le posodobiti ter prilagoditi sedanjim razmeram na trgu dela. Ena izmed najpomembnejših je zloženka Living and working in Slovenia, ki tujcu dejansko ponuja vse informacije, ki so potrebne za selitev in delo v Sloveniji. Posodobljena verzija zloženke bo tako 1. aprila 2009 na voljo na vseh območnih službah Zavoda z uradi za delo ter v centralni službi, kjer so uporabniki vsakodnevno v stiku s storitvami Zavoda in tako tudi EURES-a. V tem delu ne smemo pozabiti na izdaje poslovnih publikacij, ki se uvrščajo na redni seznam EURES dejavnosti. Na voljo so publikacije EURES z aplikacijo za naročanje. To so tri manjše, lepše zloženke namenjene delodajalcem, iskalcem zaposlitve in javnosti o portalu in storitvah EURES, katere bo potrebno pripraviti tudi v elektronski obliki. Te zloženke so že v uporabi, elektronka oblika pa bo na voljo 1. maja IZOBRAŽEVANJE SVETOVALCEV IN DELODAJALCEV Finančno-gospodarska kriza je Evropo popolnoma vrgla iz tira, zato lahko na trgu dela spremljamo hitre spremembe. Pomembno je, da so svetovalcem dane možnosti nenehnega dodatnega izobraževanja ter izpopolnjevanja tako v Sloveniji kot tudi v drugih EURES državah. Ena izmed najpomembnejših lastnosti EURES svetovalcev je namreč hitro prilagajanje spremembam. Tako predlagam, da se uvedejo redna srečanja in informativni sestanki slovenskih EURES svetovalk, kjer bo predstavljeno trenutno stanje na trgu dela, načrtovanje aktivnosti, izmenjave primerov dobrih praks ter načrti za prihodnost. Nekaj seminarjev bo namenjenih tudi izobraževanju in informiranju delodajalcev, ki zaposlujejo tujce ter za njihova združenja in partnerje, saj morajo biti tudi oni dobro pripravljeni na spremembe, ki jih prinaša recesija. Konec meseca novembra bo potekalo tudi dvodnevno tradicionalno srečanje EURES svetovalcev v Portorožu, kjer bo prvi dan namenjen izobraževanju, drugi pa usklajevanju plana za 2009/2010. Predviden je tudi nakup štirih novih prenosnikov, kar bo EURES svetovalkam v veliko pomoč pri vsakodnevnem delu Odnosi z javnostmi Odnosi z javnostmi so nameren, načrtovan in trajajoč napor za vzpostavitev in vzdrževanje medsebojnega razumevanja in naklonjenosti med organizacijo in njenimi javnostmi. V tem delu je pomembno omeniti odnose z notranjimi javnostmi, kjer je EURES resnično aktiven. BILTENI Že sedaj štirikrat letno (na začetku vsakega četrtletja) izhaja EURES elektronski bilten»eures in vi«za naročnike uporabnike spletnih storitev v vseh jezikih, poleg tega pa šestkrat letno (na 37

43 začetku vsakega drugega meseca) izhaja tudi interni bilten za uporabnike Extranet-a v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Članki, kontakti z mediji in zgodbe o uspehih posameznikov s pomočjo EURES storitev se in se bodo redno predstavljale v bazi podatkov. V tem primeru predlagam, da se vsak drugi mesec zadolži eno izmed svetovalk, ki tako priskrbi eno zgodbo o uspehu ali pa napiše kakšen članek za medije. OKROGLE MIZE ZA ŠTUDENTE Študenti so najpogostejši potencialni bodoči uporabniki EURES storitev, zato predlagam, da se na različnih fakultetah in univerzah pripravijo okrogle mize za študente, saj sem prepričana, da je ob trenutni situaciji nemalo študentov zainteresiranih za delo v tujini. Okrogle mize bodo potekale ob večernih urah, datumsko se bo EURES prilagodil posameznim fakultetam, priporočam pa izvedbo vsaj petih okroglih miz. Sodelovale bodo EURES svetovalke ter različni zaposleni iz Vodstva Zavoda. Glavna tema teh okroglih miz bo vsekakor delo in izobraževanje v tujini, pri čemer je potrebno zagotoviti sodelovanje nacionalnih predstavnikov ostalih evropskih mrež (EUROGUIDENCE, ERASMUS, PLOTEUS). NOVINARSKE KONFERENCE Za prepoznavnost dejavnosti je pomembno dobro sodelovanje z novinarji. Ker je v času recesije brezposelnost eden izmed najpogosteje omenjenih pojmov, mreži EURES predlagam, da pripravi v sodelovnju s službo za odnose z javnostmi dve novinarski konferenci (eno v spomladanskem času in drugo v jesenskem), kjer se bodo novinarji natančno seznanili s trenutno situacijo in možnimi rešitvami. OSVEŠČENOST ZAPOSLENIH IN STROKOVNE JAVNOSTI Za vsako podjetje je pomembno, da so zaposleni osveščeni o trenutnem dogajanju ter stanju na trgu. To velja tudi za EURES svetovalce ter zaposlene na Zavodu, saj je njihova vpletenost zelo pomembna pri izpolnjevanju poslanstva. Predlagam, da se na sestankih znotraj Zavoda v celoti predstavi 15.obletnica mreže EURES, saj bodo tako delavci Zavoda seznanjeni s tem dogodkom. V ta namen že obstaja interno glasilo EURES, kjer se vsi svetovalci redno seznanjajo z novostmi na trgu dela ter o preteklih in prihodnjih dogodkih mreže EURES. V tem glasilu so predstavljeni načrti za prihodnost ter poudarjena vizija, katero naj bi vsi dobro poznali in ji s svojim delom tudi sledili. Za komuniciranje z zaposlenimi EURES uporablja tudi intranet, elektronsko pošto in oglasno desko. V mreži EURES je pomembno sodelovanje svetovalcev, saj je pozitivno vzdušje pomembno za vsako delo. Zato mreža EURES v sodelovanju z Zavodom večkrat letno organizira različne dogodke, kot so npr. športne igre, letno srečanje, sindikalni izlet, novoletna zabava...v letu 2009 predlagam nadaljevanje izvajanja vseh teh aktivnosti. 15. OBLETNICA DELOVANJA Prireditve ob 15. obletnici EURES bodo, glede na trenutno gospodarsko situacijo, poudarjale zgodbe o dosedanjih uspehih in prihodnjih aktivnostih mreže EURES. V takšni gospodarski situaciji je dejavnost mreže EURES še bolj potrebna na evropskem trgu delovne sile. Sporočilo, ki ga želimo prenesti je:» V 15 letih delovanja je bil EURES učinkovit in tako bo tudi v 38

44 prihodnosti«. Govora bo predvsem o obeleženju namesto proslavljanju 15. obletnice delovanja mreže EURES. Na extranetu je že pripravljen poseben logotip namenjen praznovanju, ki se bo celotno leto uporabljal na vseh prireditvah. V pripravi so tudi že štiri različne verzije posterjev v vseh jezikih, ki bodo namenjeni vabljenju na prireditve. Poleg že omenjenega videa, se bo pripravil tudi paket slik, ki jih bo možno posredovati lokalnim medijem. Kot del promocijskega gradiva ob 15. obletnici Gellis pripravlja tudi 2 knjigi. Septembra in oktobra bodo potekali Evropski zaposlitveni dnevi (Job days 2009), kjer bodo različne prireditve namenjene predvsem praznovanju obletnice ter hkratni predstavitvi storitev EURES. V mesecu novembru 2009 bo potekal javni posvet na temo zaposlitvenih možnosti diplomantov v Mariboru. Na omenjeni posvet bodo povabljeni vsi diplomanti slovenskih univerz, katerim bo predstavljen trg dela v Sloveniji in EU, razvojne možnosti, potrebe ter pričakovanja delodajalcev, prilagajanje univeritetnih programov trgu dela, pričakovanja in izzivi mladih mobilnost ter vloga kariernih centrov v Sloveniji in Avstriji pri povečevanju zaposlitvenih možnosti. Predlagam tudi pripravo ostalega promocijskega gradiva npr. denarnice, majice, odsevne trakove, bombažne vrečke, obeske za ključe, ki se bodo razdeljevali skozi celotno obdobje. Zanimivo bi bilo tudi pripraviti poslovna darila za vse EURES svetovalke, saj opravljajo dobro delo Neposredno trženje V tržnokomunikacijski načrt sem vključila tudi neposredno trženje, kjer ponudnik vzpostavi neposreden stik s porabnikom njegovih storitev. S tem ga vzpodbudi, da preveri storitve, ki so mu na voljo. OBVEŠČANJE PREKO ELEKTRONSKE POŠTE in SMS SPOROČIL Ker je eden izmed ciljev pridobiti čimveč spletnih uporabnikov, bomo v sklop tržnega komuniciranja vključili tudi elektronska ter SMS sporočila, s katerimi bomo pospešili prepoznavnost EURES storitev med uporabniki. Vsakemu uporabniku bo ponujena možnost prejemanja elektronske pošte ali sms sporočil, odločitev pa bo seveda na strani vsakega posameznika. Zavod že ima sklenjeno pogodbo za sodelovanje z Mobitel d.d., saj delno obveščanje preko sms sporočil že obstaja, vendar še vedno ni dovolj razširjeno. Elektronska in sms sporočila bodo uporabnike dnevno ali tedensko obveščala o prostih delovnih mestih, novostih, dogodkih, sejmih NAPOTILA ZA NADZOR IN KONTROLA TRŽNOKOMUNIKACIJSKEGA NAČRTA Sklepna faza tržnokomunikacijskega načrta so napotila za nadzor in kontrola, ki sta ena izmed ključnih sestavin načrta, saj bomo le tako izvedeli, če so bili zastavljeni cilji doseženi ali ne. Samo nadziranje tržnokomunikacijskega programa je pomembno, ker lahko na ta način 39

45 preprečimo nastajanje morebitnih napak, ki v veliki meri povzročajo dodatne stroške in zapravljajo čas. V mesecu juliju 2009 bo potekala zunanja neodvisna 3 letna evalvacija, kjer se bo preverjalo dejanske rezultate o izvajanju načrtovanih aktivnosti in ali se izvajanje drži načrtovanega terminov, stroškov ter opravljenega dela. Za morebitna odstopanja se bodo poiskali razlogi. Zaključke in ugotovitve bo na naslednjem srečanju EURES svetovalk predstavila vodja mreže EURES, ga. Valerija Okorn. Dobra evalvacija je lahko v veliko pomoč pri utemeljevanju uspešnosti storitev, katerih rezultati so manj oprijemljivi in ne predstavljajo nekega materialnega izdelka. Predlagam tudi uvedbo kratkih anket o zadovoljstvu uporabnikov na spletnih straneh mreže EURES, s katerimi bi svetovalke dobile povratne informacije o uspešnosti poslovanja. S programom, ki preverja dnevne, tedenske, mesečne obiske spletnih strani bomo preverili stanje zanimanja za storitve EURES. V skladu s stalno obliko preverjanja zadovoljstva uporabnikov storitev Zavoda z apliciranjem vprašalnikov za udeležence skupinskih oblik informiranja, se mora ta praksa vzpostaviti v tem letu tudi pri aktivnostih EURES svetovalk. Zunanja neodvisna letna revizija poslovanja bo potekala v mesecu marcu Za financiranje aktivnosti kontrole tržnokomunikacijskega programa za prihodnje obdobje predlagam, da se nameni evrov. SKLEP Slovenci že od nekdaj veljamo za neselitven narod, kar sem potrdila tudi z analizo spletne ankete med uporabniki storitev Zavoda. Kljub temu, da se je s skupnim evropskim trgom močno olajšal proces zaposlovanja v drugih državah članicah EGP, pa Zavod ni zabeležil strmega povečanja povpraševanja po delu v tujini. Zato je glavni cilj mreže EURES v sodelovanju z Zavodom, predvsem v mladih Slovencih prebuditi misel o delu v tujini, ki lahko v času zdajšnje recesije ali kasneje marsikomu olajša in spremeni življenje. Mreža EURES je namreč eden imed glavnih spodbujevalcev pospeševanja zaposlitvene mobilnosti v Evropi. Svet se je znašel v recesiji, kakršne ne pomnimo že nekaj časa. Posledice se že kažejo predvsem v stopnji brezposelnosti, ki je v zadnjih mesecih močno narasla. Tisoče ljudi se je že in se bo še znašlo v trenutkih brezupa, negotovosti o prihodnosti in finančni stiski. Vsem tem je na voljo vsaj ena rešitev, ki je odhod na začasno ali dolgotrajno delo v tujino. Prednost skupnega trga je namreč velika in raznolika ponudba del, predvsem v deficitarnih panogah, kamor v tem trenutku sodijo gradbeništvo, obdelovanje kovin, strojništvo, elektro stroke, gostinstvo in prevoz. Seveda pa vedno obstaja možnost dela tudi v drugih panogah, saj je to edini način za uravnoteženje povpraševanja na trgu dela. V diplomski nalogi sem predstavila tržnokomunikacijski načrt storitev EURES za obdobje od 1. aprila 2009 do 31. marca 2010, saj bi rada na podlagi lastnih izkušenj širila dobro ime med vse 40

46 tiste, ki jim domače okolje ne predstavlja nujnosti za življenje. Vsi napori poslovanja storitev EURES bodo v omenjenem obdobju usmerjeni v informiranje in motiviranje brezposelnih oseb in delodajalcev o možnostih zaposlitve v tujini, izobraževanju ter usposabljanju. EURES v letu 2009 praznuje tudi 15. obletnico uspešnega delovanja, zato bo nemalo besed in časa namenjenih tudi praznovanju tega jubileja. Kljub temu, da je skupni evropski trg olajšal gibanje delavcev, pa se le-ti ob vrnitvi v matično državo še vedno spopadajo s težavami priznavanja delovne dobe, kvalifikacij, izobrazbe, pokojninskega sistema, davčnih obveznosti, socialnih pravic Zato bo skupni trg vsekakor kmalu zahteval celovito poenotenje sistemov delovanja. EURES s svojimi predlogi že spodbuja posamezne države za poenotenje nekaterih sistemov, vendar je to dolgoročen proces, ki bo trajal še kar nekaj časa. Vsekakor bo potrebno močnejše sodelovanje vseh držav članic EGP, ne glede na kulturno, versko ali drugo pripadnost. Prepričana sem, da bo EURES z nadaljnim uspešnim delom olajšal življenje marsikomu, kateremu mogoče v tem trenutku ni ravno lahko. Če jim je uspelo olajšati marikateri odhod na delo v tujino, naj bi kmalu olajšali le-tem tudi povratek v domovino, ki vsekakor ni lahko. Ideje, predlogi za prihodnost in dejanja vsekakor kažejo na to. 41

47 LITERATURA IN VIRI 1. Aktivno prebivalstvo Slovenije. Najdeno 20. marca 2009 na spletnem naslovu 2. Amsterdamska pogodba. Najdeno 25. januarja 2009 na spletnem naslovu mska.pdf. 3. Aristovnik, A. & Kešeljevič, A. (2004, 5. april). Zakaj Slovenija potrebuje tujce? Finance, str Europass življenjepis. Najdeno 10. januarja 2009 na spletnem naslovu o=j.mcvc 5. Grilc, P., Knez, R. & Ilešič, T. (2001). Pravo Evropske unije. Ljubljana: Cankarjeva založba. 6. Interno gradivo EURES, Interno gradivo Zavoda RS za zaposlovanje, Kovač, B. (2008, 11. december). Kriza naj bi trajala do sredine leta Delo. Najdeno 20. januarja 2009 na spletnem naslovu 9. Kotler, P. (2004). Management trženja. (11 th ed.) Zagreb: Mate. 10. Kumar, A. (2004). Mednarodna ekonomika. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 11. Moussis, N. (1999). Evropska unija. Ljubljana: Litera picta. 12. Pelsmacker, P., Geuens, M. & Van den Bergh, J. (2007). Marekting communications. (3 rd ed.) Harlow: Prentice Hall. 13. Potočnik, J. (2004). Evropsko pravo. Ljubljana: Primanth. 14. Potočnik, V. (2004). Trženje storitev s primeri iz prakse. Ljubljana: GV Založba. 15. Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Najdeno 20. januarja 2009 na spletnem naslovu Testen, J. (2004, 26. marec). Pravice iz sistemov socialne varnosti za državljanje EU. Finance, str Tratnik, M. (2004). Osnove prava Evropske unije. Maribor: Obzorja. 18. Turk, D. (2005, 13. april). Priznavanje poklicnih kvalifikacij v EU. Finance, str Uredba 1408/71. Najdeno 30. januarja 2009 na spletnem naslovu deve/koordinacija_sistemov_socialne_varnosti_ali_socialno_varstvene_pravice_delavcev _migrantov/uredba_140871/. 20. Uredba 1612/68. Najdeno 28. januarja 2009 na spletnem naslovu F. 21. Vršaj, E. (2004). Slovenija in evroregije. Ljubljana: Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček. 22. Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah. Najdeno 30. januarja 2009 na spletnem naslovu 42

48 23. Živeti bolje v Evropi. Najdeno 30. januarja 2009 na spletnem naslovu 43

49 PRILOGE Priloga 1: ZEMLJEVID OBMOČIJ S ČEZMEJNIM SODELOVANJEM Slika 7: Zemljevid območij s čezmejnim sodelovanjem Vir: Interno gradivo EURES, EuresChannel (BE-FR-UK) 2. Scheldemond (BE-NL) 3. EURES Rhein-Waddenzee (DE-NL) 4. EURES Maas-Rhin (BE-DE-NL) 5. P.E.D. (BE-FR-LUX) 6. Saar-Lor-Lux-Rheinland/Pfalz (DE-FR-LUX) 7. EURAZUR (FR-IT) 8. Bayern - Tschechien (DE-CZ) 9. EURES Cross Border Denmark-Germany 10. EUREGIO Rhein-Waal (DE-NL) 11. EURES-INTERALP (DE-AT) 12. Danubius (SK-HU) 13. PYREMED/PIRIME (FR-ES) 14. Northern Ireland/Ireland (IE-UK) 15. TransTirolia (IT-AT-CH) 16. ØRESUND (DK-SV) 17. Galicia/Região Norte (ES-PT) 18. Oberrhein (FR-DE-CH) 19. Tornedalen (SV-SF) 20. Bodensee (DE-AT-CH) 1

50 Priloga 2: LOGOTIPI ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE IN MREŽE EURES Slika 8: Logotip Zavoda RS za zaposlovanje Vir: Interno gradivo Zavoda, Slika 9: Logotipi EURES Vir: Interno gradivo EURES,

51 Priloga 3: E-ŽIVLJENJEPIS EUROPASS V ANGLEŠKEM JEZIKU Personal information CURRICULUM VITAE Surname/First name HOSTNIK MOJCA Address ELMFIELD COURT 29 Mobile: CLONDALKIN, DUBLIN 22 IRELAND (s) Nationality mojcahostnik@hotmail.com SLOVENE Date of birth 16/08/1982 Desired employment / Occupational field Marketing co-ordinator, Marketing executive, Consumer products, Personnel Officer, Economists Work experience Dates Occupation or position held Main activities and responsibilities Name and address of employer Sept Present CUSTOMER SERVICE REPRESENTATIVE FOR SLOVENIAN MARKET Communicating with customers via telephone, and live chat; processing refunds, customer deposits and winning claims; educating customers in the use of the websites, systems and betting processes; creating newsletters for customers; log and store customer queries, translating English texts, preparing new promotions and marketing plans MLB Limited, Sportingbet Ireland Dublin 22, IRELAND Dates Feb 2008 Sept 2008 Occupation or position WAITRESS and COORDINATOR held Main activities and responsibilities Name and address of employer Working in a fine dining restaurant, making plans for weddings, supervising new workers RATHSALLAGH HOUSE, Dunlavin, Ireland Dates Sept 2005 July 2006 Occupation or position MASSEUSE and PROMOTOR held Main activities and responsibilities Name and address of employer Giving massages to clients, advising them about healthy food and life-style, helping my boss with paperwork and promotions, preparing marketing plans for new promotions LINIJA SPORT, Beauty saloon TRBOVLJE 3

52 Occupation or position held Main activities and responsibilities Name and address of employer Dates Dec 2003 May 2005 ACCOUNTANCY ASSISTANT Checking mails, analysing daily sales, indexing all different costs and incomes OBI d.d, Ljubljana LJUBLJANA Education Dates Title of qualification awarded Principal subjects 01/10/ Present ECONOMIST, major in Marketing Marketing, business marketing, international marketing, management, economics, accountancy, finance... Name of organisation providing education Title of qualification awarded Principal subjects Name of organisation providing education 2006/2007: International exchange student at the IESEG, School of Management, Lille, France Faculty of Economics Ljubljana, Slovenia Dates 01/09/ /09/2001 GRADUATED basic subjects Grammar school Vič, Ljubljana, Slovenia Personal skills Mother tongue(s) SLOVENIAN ENGLISH SPANISH FRENCH GERMAN Social skills and competences Computer skills Driving licence(s) -> Good abilities to work in a team, prepared to take responsibilities, good communication and problem solving skills, prepared to learn new things -> Learning foreign languages (long-term stays in USA, Croatia, Spain, France, Ireland) -> Office package: MS Word, Excel, Access, Power Point, SPSS -> Windows and Internet B driving licence (full and clean) and I have my own car Vir: Europass življenjepis,

53 Priloga 4: SUCCESS STORY THE FAMILY TOUCH When Slovenian Mojca Hostnik took part in an Erasmus programme in France, she had no idea that an international journey was about to start - with some timely advice from her EURES Adviser mother along the way... Mojca Hostnik, 26, from Slovenia, is a true European: she's lived in France, is living in Ireland and will soon move to Spain - and all with the help of the European Commission and EURES. Through Mojca-s experiences travelling during her teens she realised that she wanted to live abroad more long-term: 'In another country I can really use my skills and apply the knowledge that I have gained. As well as Slovenian, I speak fluent English and Spanish, good French and basic German, so there are many paths open to me.' A student of Economics with a major in marketing, Mojca met her Spanish boyfriend Jesus in France during her studies while on an Erasmus exchange (the European Commission's flagship education and training exchange programme). Together they decided that the next stage would be to improve their English. 'I spoke some English but Jesus did not speak any. We decided that English is important professionally so we started looking for ways to improve.' Mojca's mother, Majda Hostnik, is a Slovenian EURES Adviser - so Mojca did not have far to go to get answers to her questions. Just as for any other client, Majda provided Mojca with all the background information and help necessary to make their dreams of working in Ireland become a reality: 'I am very fortunate, my mum is great; her advice and support were wonderful.' With her mother's help Mojca searched the EURES website and quickly found two suitable jobs for her and Jesus at Rathsallagh House Country Hotel and Golf Club near Dublin. The application process was trouble-free: in just two weeks they applied for the jobs, were interviewed over the phone, bought flights and set off for Ireland. Mojca worked in the fine dining restaurant of Rathsallagh House and Jesus worked originally as a house-keeper, later moving to the restaurant with Mojca. They both enjoyed their work and found their colleagues very helpful regarding all the essential paperwork which needed completing when they first arrived. Despite their colleagues' help there were a few issues with the tax office but EURES was available to help: 'It is always complicated moving between different administrations but my mum had clearly told me all the documentation which we would need in Ireland - she even helped me when the tax office made a mistake about my employer.' Mojca and Jesus love Ireland and although they had originally planned to stay just six months, this has now been extended. They are now living in Dublin and Mojca works as a Customer Service Representative for the Slovenian market at Sportingbet.com, while Jesus is working as a mechanical engineer. 'We have decided to stay longer as the wages here are good, we have made lots of friends and in the current economic climate we appreciate the stability of our jobs.' 5

54 Ultimately Mojca and Jesus will move to Spain, where they have just bought a house. You can rest assured that when Mojca arrives EURES will be getting a call: 'EURES really helped us to start our new lives here in Ireland. To start a new life in a different country is not easy: there are no friends, no family, a totally different culture' and this is the moment when EURES becomes your best friend! I definitely recommend EURES to everybody who wants to go abroad because their help is very reliable and professional. For anyone who wants to have an adventure, just go - you won't be disappointed.' Vir: Interno gradivo,

55 Priloga 5: VPRAŠALNIK O UPORABI SPLETNIH STRANI ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Spoštovani! Vaši skrbni odgovori na vprašalnik bodo Zavodu v pomoč pri prenovi spletnega mesta in dostopa do informacij in storitev Zavoda RS za zaposlovanje na sodobnejši način. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje. Zavod RS za zaposlovanje 1. Kako ali kje ste izvedeli za spletno mesto Zavoda RS za zaposlovanje ( Možnih je več odgovorov. a) Našel/-a sem ga s spletnim iskalnikom (Google, Najdi.si, Matkurja, Yahoo.com ali katerim drugim). b) Našel/-a sem povezavo na drugem spletnem mestu. c) Zanj so mi povedali znanci. d) Nanj me je napotil svetovalec zaposlitve. e) Zanj so mi povedali na uradu za delo. f) Naslov spletnega mesta sem prebral/-a v zloženki oz. drugem informativnem gradivu Zavoda RS za zaposlovanje. g) Naključno, ne spomnim se točno kako. 2. Od kje najpogosteje dostopate do spletnega mesta Zavoda ( Možen je le en odgovor. a) Od doma. b) Iz službe/šole/fakultete/knjižnice. c) Od sorodnikov in prijateljev. d) Iz info točk različnih ustanov e) Druge prosim, da mi na njem poiščejo informacije. f) Drugo: 3. Kako pogosto obiščete spletno mesto Zavoda ( Izberete lahko le en odgovor. a) Skoraj vsak dan. b) 2- do 5-krat tedensko. c) 2- do 5-krat na mesec. d) Enkrat mesečno. e) Redkeje. f) Sedaj sem ga obiskal/-a prvič. 4. Ali ste naročeni na prejemanje obvestil o prostih delovnih mestih prek RSS? a) Da b) Ne 5. Katere rubrike največkrat obiščete (Možnih je več odgovorov)? a) Predstavitev b) Dejavnost c) Iskanje dela d) NCIPS e) EURES f) ESS g) Aktualno h) Novo i) estoritve 7

56 6. Označite najpogostejše razloge za obisk spletnega mesta Zavoda ( oziroma katere vsebine ali storitve vas zanimajo. Možnih je več odgovorov. a) Prijava na Zavod. b) Prosta delovna mesta. c) Pravice in obveznosti brezposelnih oseb. d) Možnosti za izobraževanje e) Načrtovanje poklicne poti (kariere) f) Informacije o postopkih pri iskanju zaposlitve. g) Baza iskalcev zaposlitve. h) Ugodnosti za delodajalce pri zaposlovanju oseb. i) Zaposlovanje tujcev. j) Prijava prostega delovnega mesta. k) Možnosti zaposlovanja v EU l) Štipendije. m) Delovanje Zavoda. n) Uradne ure, kontakti, delovni čas in druge splošne informacije. o) Elektronske storitve, kot so naročanje potrdil, prijava prostih delovnih mest, avtorskih in podjemnih pogodb. p) drugo: 7. Ali informacije in storitve na spletnem mestu Zavoda ( izpolnjujejo vaša pričakovanja? a) Da b) Ne Če ste odgovorili z Ne, prosimo, kratko opišite, kaj na spletnem mestu manjka ali kako bi ga lahko izboljšali: 8. Označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi lastnostmi spletnega mesta Zavoda ( 5 pomeni, da se popolnoma strinjate, 1 pa da se sploh ne strinjate. Vsebine so razumljive in dobro zapisane Spletno mesto je redno osveženo z aktualnimi informacijami Spletno mesto je preprosto za uporabo Kaj od naštetega velja za vas (možnih je več odgovorov)? a. Sem brezposeln/-na. b. Sem zaposlen/-a. c. Iščem zaposlitev. d. Vključen/-a sem v izobraževalni program. e. Imam status študenta ali dijaka. f. Sem delodajalec 8

57 Vaša izobrazba: Vaš spol Vaša starost a. osnovna šola ali manj b. 2 ali 3 letna poklicna šola c. 4-letna srednja šola d. višja in visoka strokovna šola e. univerzitetna diploma f. magisterij ali doktorat a. Ženski b. Moški a. do 19 let b. od 20 do 30 let c. od 31 do 40 let d. od 41 do 50 let e. 50 let in več Označite Območno službo Zavoda, od koder prihajate: a. Celje (Celje, Laško, Šmarje pri Jelšah, Žalec, Šentjur pri Celju, Slovenske konjice) b. Koper ( Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica) c. Kranj ( Kranj, Škofja Loka, Radovljica, Jesenice, Tržič) d. Ljubljana ( Domžale, Kamnik, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Vrhnika, Cerknica, Idrija Logatec, Ljubljana) e. Maribor (Maribor, Slovenska Bistrica, Lenart, Pesnica, Ruše) f. Murska Sobota (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota) g. Nova Gorica (Ajdovščina, Nova Gorica, Tolmin) h. Novo mesto (Trebnje, Novo mesto, Metlika, Črnomelj) i. Ptuj (Ptuj, Ormož) j. Sevnica ( Sevnica, Brežice, Krško) k. Trbovlje (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik) l. Velenje ( Mozirje, Velenje, Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj gradec, Radlje ob Dravi) m. Tujina (država:..) 9

58 Priloga 6: PREVERJANJE HIPOTEZE Hipoteza 7: V povrečju se uporabniki strinjajo, da so spletne strani Zavoda napisane razumljivo, da so enostavne za uporabo in posodobljene z najnovejšimi informacijami. H 0 = µ y 3 H1 = µ y > 3 Tabela 5: Označite, v kolikšni meri se strinjate z navedenimi lastnostmi spletnega mesta Zavoda? 5 pomeni, da se popolnoma strinjate, 1 pa da se sploh ne strinjate. One-Sample Statistics N Mean Std. Deviation Std. Error Mean Spletno mesto je preprosto za uporabo Vsebine so razumljive in dobro zapisane 250 3,80 1,100, ,72,959,061 Spletno mesto je redno osveženo z aktualnimi informacijami 250 3,51 1,054,067 Tabela 5a: T-preizkus Test Value = 3 95% Confidence Interval of the Difference t df Sig. (2-tailed) Mean Difference Lower Upper Spletno mesto je preprosto za uporabo Vsebine so razumljive in dobro zapisane Spletno mesto je redno osveženo z aktualnimi informacijami 11, ,000,804,67,94 11, ,000,716,60,84 7, ,000,508,38,64 10

59 Priloga 7: ORGANIZACIJSKA SHEMA CENTRALNE SLUŽBE ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Slika 10: Organizacijska shema centralne službe Zavoda RS za zaposlovanje Vir: Interno gradivo Zavoda RS za zaposlovanje,