KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI

Transcription

1 KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI Matej Brelih Alenka Repovž Banka Slovenije POVZETEK Namen prispevka je predstaviti podatke o dolgu za Slovenijo v skladu s študijo Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences (McKinsey Global Institute, January 2), kar omogoča primerjavo Slovenije z nekaterimi drugimi državami (Velika Britanija, Španija, Južna Koreja, Francija, Italija, Švica, ZDA, Nemčija in Kanada). Analiza je narejena za obdobje od 21 do 29 in vključuje grafične prikaze kazalnikov zadolženosti za gospodinjstva, nefinančne in finančne družbe, za sektor države ter za celotno gospodarstvo Slovenije. Osnovni viri podatkov za izračun kazalnikov zadolženosti v Sloveniji so podatki Banke Slovenije (podatki statistike finančnih računov in denarne statistike), podatki Ajpes-a (letna poročila) in podatki Statističnega Urada Republike Slovenije. Iz kazalnikov je razvidno, da se je celoten dolg v BDP v zgoraj omenjenih državah povečeval z zelo različno dinamiko, proces razdolževanja pa se v letu 29 v večini držav še ni pričel. V Sloveniji je celoten dolg v BDP v primerjavi z zgoraj omenjenimi državami nizek, njegovo povečanje v zadnjih osmih letih pa veliko. Ključne besede: dolg, nefinančne družbe, finančne družbe, gospodinjstva, država, finančna sredstva, obveznosti, BDP, kapital, dohodek DEBT INDICATORS ABSTRACT The purpose of the contribution is to present data on Slovenian debt in accordance with the study Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences (McKinsey Global Institute, January 2), which enables the comparison of Slovenia with some other countries (United Kingdom, Spain, South Korea, France, Italy, Switzerland, United States, Germany and Canada). The analysis is made for the period from 21 to 29 and encompasses graphic presentations of indicators for households, non-financial and financial corporations, for general government and for the whole economy of Slovenia. Primary data sources for calculation of debt indicators in Slovenia are data from Bank of Slovenia (financial accounts statistics data and monetary statistics data), data from Ajpes (annual reports) and data from the Statistical office of the Republic of Slovenia. From the indicators it is evident that the total debt to GDP in above mentioned countries has increased with very different dynamic, but the process of deleveraging in majority of countries in 29 has not started yet. The total debt to GDP in Slovenia is low in comparison with above mentioned countries, but shows great increase in the last eight years. 1

2 Key words: debt, non-financial corporations, financial corporations, households, general government, financial assets, liabilities, GDP, capital, income 1. UVOD V prispevku so predstavljeni podatki o dolgu za Slovenijo v skladu s študijo Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences (McKinsey Global Institute, January 2), kar omogoča primerjavo Slovenije z nekaterimi drugimi državami (Velika Britanija, Španija, Južna Koreja, Francija, Italija, Švica, ZDA, Nemčija in Kanada). 2. ZADOLŽENOST SLOVENIJE Delež dolga v BDP je bil v Sloveniji v obdobju od 21 do 28 na najnižji ravni v primerjavi z deleži obravnavanih držav. Leta 21 je delež znašal 122% in se je vsako leto povečal, tako je leta 28 dosegel 2% ter leta %. Največji porast deleža je bil leta 29, in sicer za 37 odstotnih točk (o.t.), v celotnem obdobju pa se je povečal za 115 o.t., kar predstavlja skoraj največ med obravnavanimi državami. Med temi državami je imela največji porast deleža Velika Britanija, in sicer se je v obdobju od 2 do 28 povečal za 157 o.t. (na raven 469%), sledila ji je Španija (porast deleža za 15 o.t.). Države z najmanjšim porastom deleža v tem obdobju so bile Nemčija (za 7 o.t.), Švica (za 17 o.t.) in Japonska (za 19 o.t.). Slika 1: Dolg Slovenije % v BDP McKinsey Global Institute, slika 5 Delež dolga v BDP je bil v Sloveniji v obdobju od 26q4 do 29q2 na najnižji ravni v primerjavi z deleži obravnavanih držav. Konec zadnjega četrtletja 26 je delež znašal 171%, konec drugega četrtletja %, konec četrtega četrtletja 29 pa 236%. V obravnavanem obdobju 26q4 do 29q2 se je povečal za 46 o.t. Delež se je v Sloveniji največ povečal v tretjem četrtletju 29 (za 18 o.t.). V obravnavanem obdobju sta imeli med proučevanimi državami najvišji delež dolga glede na BDP Japonska in Velika Britanija, najnižji pa Kanada in Nemčija. Slika 2: Dolg Slovenije 2

3 % v BDP q4 7q1 7q2 7q3 7q4 8q1 8q2 8q3 8q4 9q1 9q2 9q3 9q4 McKinsey Global Institute, slika 21 Za preučevane evropske države je značilen visok delež dolga do tujine (med 29% in 56%), v ostalih državah se je delež gibal od 7% do 21%. V Sloveniji se je delež dolga do tujine začel povečevati z vstopom v EU in je konec leta 28 znašal 32%, kar je primerljivo z Veliko Britanijo. Slika 3: Struktura dolga Slovenije % 9% 8% 7% 6% 5% 4% 3% 2% % % Dolg do domačih sektorjev Dolg do tujine McKinsey Global Institute, slika 8 Celoten dolg domačih sektorjev je konec leta 29 znašal 83,5 mrd EUR. V obdobju od 21 do 29 se je povečal za 58,5 mrd EUR oz. za 233%. K temu povečanju so največ prispevale nefinančne družbe, in sicer 24,3 mrd EUR oz. 42%, sledile so finančne družbe z 28%, država z 18% in gospodinjstva z 12%. Dolg se je v letu 29 povečal za 9,2 mrd EUR, od tega je 6,7 mrd EUR oz. 73% prispevala država. Slika 4: Rast dolga po sektorjih, v mrd EUR,5 16,7 83,5 24,3 25,1 7, Dolg, 21 Rast dolga S.14 Rast dolga S.11 Rast dolga S.13 Rast dolga S.12 Dolg, 29 Realno gospodarstvo McKinsey Global Institute, slika 9 3

4 Celoten dolg v BDP se je v Sloveniji v obdobju od 21 do 28 povečal za 78 o.t. (v letu 29 še dodatno za 37 o.t.), kar je primerljivo s povečanjem v Franciji, med ostalimi preučevanimi državami se je dolg v BDP najbolj povečal v Veliki Britaniji (za 157 o.t.), najmanj pa na Kitajskem (za 2 o.t.) in v Nemčiji (za 7 o.t.). V Sloveniji so k povečanju največ prispevale nefinančne (42 o.t.) in finančne družbe (29 o.t.), kar je značilno tudi za Francijo, Italijo in Španijo. Relativno se je dolg finančnih družb v obdobju od 21 do 28 povečal za %, več le še v Španiji in Indiji, ter dolg nefinančnih družb za 86%, kar prav tako predstavlja eno večjih povečanj (več samo v Španiji in Rusiji). Dolg gospodinjstev se je povečal relativno za 67%, kar je primerljivo z ostalimi evropskimi državami (povečanje od 47% do 93%), razen s Švico (porast le 4%) in Nemčijo (zmanjšanje za 15%). Dolg države se je relativno zmanjšal za 9%, v letu 29 pa povečal za 79%. Največji dolg države v BDP je konec leta 28 imela Japonska (188%), Slovenija se s 26% BDP uvršča na predzadnje mesto, nižji dolg v BDP je imela samo še Rusija (5%). Slika 5: Dolg Slovenije po sektorjih % v BDP Država Nefinančne družbe Gospodinjstva Finančne družbe McKinsey Global Institute, slika Zadolženost gospodinjstev Slovenska gospodinjstva so med obravnavanimi državami najmanj zadolžena. Dolg v BDP je konec leta 29 dosegel 29%, v ostalih državah pa je znašal od 4% do 12% BDP (v državah EMU med 4% in 85%). V obdobju od 21 do 29 se je dolg slovenskih gospodinjstev povečal za 14 o.t. (primerljivo s Francijo in Italijo), pri čemer se je hitrejša rast pričela po letu 24. Večina gospodinjstev v obravnavanih državah je dosegla najvišjo zadolženost v zadnjih letih, izjema so bila gospodinjstva v Nemčiji in na Japonskem, katerim se je dolg glede na BDP zmanjšal. Slika 6: Dolg gospodinjstev % v BDP McKinsey Global Institute, slika 11 4

5 Dolg gospodinjstev glede na finančna sredstva se je v obdobju od 21 do 29 povečal iz 19% na 26%. Pri tem je do leta 24 celo padal, od leta 24 do 28 se je povečal iz 17% na 26% in ostal na tej ravni tudi v letu 29. Slika 7: Dolg gospodinjstev glede na finančna sredstva % Dolg gospodinjstev glede na razpoložljiv dohodek je najmanjši med obravnavanimi državami. Konec leta 28 je znašal 45%, v ostalih državah pa med 6% in 18% (v državah EMU med 6% in 13%). V obdobju od 21 do 28 se je povečal za 2 o.t., kar spada med manjša povečanja med obravnavanimi državami. Relativno pa se je povečal za 77%, kar predstavlja eno izmed večjih povečanj (večji porast le Španija z 88%). V večini obravnavanih držav se je zadolženost gospodinjstev močno povečala, pri čemer sta izjemi Nemčija in Japonska, kjer se je zadolženost zmanjšala. Slika 8: Dolg gospodinjstev glede na razpoložljiv dohodek % McKinsey Global Institute, slika Zadolženost nefinančnih družb V obdobju od 21 do 28 so bile najbolj zadolžene nefinančne družbe v Španiji in Italiji, med najmanj zadolžene pa so spadale nefinančne družbe v Švici in Kanadi. Nefinančne družbe v Sloveniji so bile na začetku obravnavanega obdobja najmanj zadolžene, v letu 27 in 28 pa so se že uvrstile med bolj zadolžene. Kazalnik je leta 21 znašal,44, leta 28 je dosegel,96, medtem ko je leta 29 ostal na ravni iz leta 28. 5

6 Slika 9: Dolg nefinančnih družb glede na knjigovodsko vrednost kapitala 1,2 1,,8,6,4,2, McKinsey Global Institute, slika 14a V obdobju od 21 do 28 je imela Slovenija najvišji kazalnik glede na obravnavane države, kar pomeni večjo sposobnost servisiranja dolga slovenskih nefinančnih družb v primerjavi z nefinančnimi družbami drugih držav. Leta 21 je kazalnik znašal,5, medtem ko je leta 28 dosegel 8,1, leta 29 pa je ostal na ravni z leta 28. Med obravnavanimi državami sta imeli najvišji kazalnik Švica in Japonska, medtem ko so druge države imele nižjo vrednost kazalnika (vrednost okoli 5). Slika : Razmerje EBITA glede na odhodke za obresti 15 5 McKinsey Global Institute, slika 14b 2.3. Zadolženost finančnih družb Rast dolga slovenskih finančnih družb glede na BDP je bila v primerjavi z drugimi državami med najhitrejšimi (35 o.t. v obdobju od 21 do 29). V obdobju od 21 do 28 je bila rast podobna kot v Franciji (29 o.t.) in Italiji (27 o.t.) in je znašala 29 o.t., veliko večjo rast pa beležita Velika Britanija (77 o.t.) in Španija (64 o.t.). Najbolj je razvidna rast dolga glede na BDP v 22, 25 in od 27 dalje. Še v letu 21 so bile slovenske finančne družbe med manj zadolženimi, v 28 pa se je zadolženost približala povprečju držav. Dolg slovenskih finančnih družb glede na BDP je bil leta 28 57%, dolg drugih držav pa med 4 in 12%, odstopa le Velika Britanija z 2%. 6

7 Slika 11: Dolg finančnih družb % v BDP McKinsey Global Institute, slika 16 V obdobju od 22 do 27 je rast finančnih sredstev slovenskih finančnih družb glede na kapital razvidna le pri S.122 (8%), medtem ko S.123 in S.125 izkazujeta padec (-25% in -19%), kakor tudi celoten sektor finančnih družb (-19%). Med evropskimi državami podoben padec izkazuje Italija (- 15%), medtem ko Španija izkazuje največjo rast (33%). V nasprotju z gibanjem pri nas S.122 iz ZDA beleži padec (3%), finančne družbe v celoti pa rast (7%). Slika 12: Sprememba finančnih sredstev glede na kapital finančnih družb, % 5% % -5% -% -15% S.12 S.122 S.123 S.125-2% -25% -3% McKinsey Global Institute, slika 17 V primerjavi z drugimi državami so finančna sredstva slovenskih finančnih družb glede na kapital nizka in se kazalnik v obdobju od 21 do 29 giblje med 5 in 8, medtem ko v večini drugih držav med 15 in 35. V obdobju od 21 do 29 ni izrazitih odstopanj v gibanju finančnih sredstev glede na kapital. Slika 13: Finančna sredstva glede na kapital finančnih družb McKinsey Global Institute, slika 18a 7

8 V sektorju S.122 je v obdobju 26 do 29 vrednost sredstev naraščala s podobno stopnjo kot vrednost kapitala, kar se odraža v majhni volatilnosti kazalnika celotnih sredstev glede na celotni kapital. Vidnejše zmanjšanje vrednosti kazalnika je zabeleženo zgolj med letoma 25 in 26, ko se je kapital povečal za 32%, medtem ko so se sredstva zgolj za 16%. Slika 14: Sredstva glede na kapital za S McKinsey Global Institute, slika 18b Zaradi majhnega deleža neopredmetenih sredstev in kapitala v strukturi celotnih sredstev in kapitala je dinamika kazalnika TA/TCE podobna dinamiki celotnih sredstev glede na celotni kapital. Slika 15: Opredmetena sredstva glede na opredmeten navaden kapital za S McKinsey Global Institute, slika Zadolženost sektorja država Sektor države v Sloveniji spada med najmanj zadolžene med obravnavanimi državami. Konec leta 28 je dolg znašal 26% BDP, najvišji dolg je imela Japonska 188%, najnižjega pa Južna Koreja 28%. V letu 29 pa se je povečal za 2 o.t., od tega se je obveznost do tujine povečala za 9 o.t. Za plačilo obresti je sektor države leta 28 namenil 3% davčnih prihodkov (3,6% v letu 29), v Veliki Britaniji 6% (dolg v BDP 52%) in v Italiji celo 11% (dolg v BDP 1%). Leta 28 je znašal dolg države do tujine % BDP in je bil med najnižjimi v primerjavi z obravnavanimi državami, manjši je bil le v Kanadi in v Južni Koreji. Obveznost do tujine je konec 28 znašala 38% dolga (leta 29 41%), kar je primerljivo z ZDA, v državah EMU se je delež gibal med 49% in 57%. 8

9 Slika 16: Sestava dolga sektorja država % v BDP Dolg do tujine Dolg do domačih sektorjev McKinsey Global Institute, slika SKLEP Od leta 2 do 28 se je celotni dolg v BDP v omenjenih državah povečeval z zelo različno dinamiko. Najhitreje se je povečal v Veliki Britaniji in Španiji (za okoli 15% o.t.), bistveno manj pa v Južni Koreji, Franciji, Italiji in ZDA (med 6 in % o.t.). To razmerje se je najmanj povečalo v Nemčiji, Švici in Kanadi. Stanje dolga v BDP je bilo v sredini leta 29 največje na Japonskem in Veliki Britaniji (preko 45% BDP), pri ostalih državah pa je znašalo med 25% BDP in 37% BDP. V Sloveniji je celotni dolg v BDP v primerjavi z omenjenimi državami nizek, njegovo povečanje v zadnjih 8 letih pa veliko. Ob koncu leta 29 je znašal celotni dolg Slovenije nekaj manj kot 24% BDP, od leta 21 do 29 pa se je povečal za 115% o.t., kar je več kot v vseh ostalih obravnavanih državah z izjemo Velike Britanije in Španije. Glede na manj razvita gospodarstva (Kitajska, Brazilija, Indija in Rusija) sta slovenski dolg in njegova dinamika bistveno večja. Dolg gospodinjstev v BDP se je v obdobju od leta 2 do 28 z izjemo Japonske, Nemčije in Švice povečeval dokaj hitro, v letu 29 pa je znašal od okoli 4% BDP (Francija, Italija) do preko % BDP (Švica, Velika Britanija, ZDA). Zaradi hitre rasti cen nepremičnin in finančnega premoženja je bil dolg glede na finančno premoženje dokaj stabilen. Dolg glede na razpoložljiv dohodek se je v večini obravnavanih držav z izjemo Japonske in Nemčije občutno povečal. V večini držav je presegal %, največji je bil v Švici in Veliki Britaniji (18%), najmanjši pa v Franciji in Italiji (okoli 6%). V Sloveniji znaša dolg gospodinjstev okoli 3% BDP, kar je manj od obravnavanih držav, njegova dinamika povečevanja pa je dokaj hitra. Hitra rast dolga je razvidna predvsem od leta 24 do 29, ko se je dolg gospodinjstev povečal iz okoli 15% BDP na 29% BDP. Dolg glede na finančno premoženje je v Sloveniji do leta 24 celo padal, od leta 24 do 28 se je povečal iz 16% na 26% in ostal na približno tej ravni tudi v letu 29. Dolg glede na razpoložljiv dohodek se je od leta 21 do 28 povečal iz 25% na 45%. Glede na ostale obravnavane države je ta kazalnik nizek, njegovo povečanje pa je med večjimi. Dolg nefinančnih družb, merjen z razmerjem dolg glede na kapital, je bil v obdobju od 1998 do 28 v obravnavanih državah dokaj stabilen oziroma je celo padal. V letu 28 je bil omenjeni kazalnik najvišji v Španiji (okoli 1,5), najnižji pa v Švici (pod,5). V Sloveniji se je ta kazalnik v 9

10 zadnjih letih hitro povečeval in je trenutno med najvišjimi v obravnavanih državah. Še v letu 21 je znašal okoli,4 in se je do leta 28 povečal na skoraj 1, kjer je ostal tudi v letu 29. Dolg finančnega sektorja v BDP se je hitro povečeval, sredstva glede na kapital pa so bila dokaj stabilna. Dolg glede na BDP je v letu 29 znašal med okoli 5% (Kanada, ZDA) do nekaj nad % (Japonska, Južna Koreja). Izjema je Velika Britanija, kjer je znašal ta kazalnik preko 2%. Povečanje je bilo največje v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Južni Koreji, Italiji in Kanadi. Sredstva glede na kapital so znašala od % do 25% in so bila dokaj stabilna. V Sloveniji je dolg finančnih družb glede na BDP nekje v povprečju ostalih držav, sredstva glede na kapital pa so med nižjimi. Dolg finančnih družb se je povečal iz okoli 3% BDP v letu 21 na okoli 6% BDP v letu 29, kar je podobno povečanje kot v ostalih obravnavanih državah. Sredstva bank glede na kapital so v zadnjih letih dokaj konstantna in konec leta 29 znašajo okoli 12%. Proces razdolževanja se je med omenjenimi državami v letu 29 začel le v treh Velika Britanija, Južna Koreja in ZDA. V Sloveniji se proces razdolževanja po kazalnikih, merjenih kot delež v BDP, v letu 29 še ni pričel, saj so vsi sektorji glede na 28 zadolženost še povečali, pri čemer se moramo zavedati, da je to predvsem posledica velikega zmanjšanja BDP. Nekateri kazalniki zadolženosti gospodinjstev (dolg glede na finančna sredstva) in nefinančnih družb (dolg glede na kapital) pa že kažejo na razdolževanje. Literatura in viri 1. Ajpes, letna poročila 2. Banka Slovenije, podatki statistike finančnih računov 3. Banka Slovenije, podatki denarne statistike 4. McKinsey Global Institute, January 2, Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences 5. SURS, podatki za BDP, razpoložljiv dohodek, plačila obresti Opombe 1. Študija Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences (McKinsey Global Institute, January 2) je dosegljiva na elektronskem naslovu: 2. Opombe pod slikami označujejo primerljivo sliko z ostalimi državami iz študije Debt and deleveraging: The global credit bubble and its economic consequences