DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA EVRO KOT MEDNARODNA VALUTA Kandidatka: Danijela Puh Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska usmeritev: Poslovna ekonomija- BVS Mentor: mag. Silvo Dajčman Študijsko leto: 2008/09 Maribor, september 2009

2 1 KAZALO 1 UVOD Opredelitev problema Namen in cilji diplomskega seminarja Namen Cilji Predpostavke in omejitve Predvidene uporabljene metode raziskovanja PREDHODNO ENOTENJE VALUT Evropske nacionalne valute KORENINE EVRA Sistem Bretton Woods Začetek sodelovanja v Evropi ( ) Začetek gospodarske rasti ( ) Prva širitev ( ) Sprememba strukture ( ) Evropa brez meja ( ) Desetletje nadaljnje širitve (2000- danes) Pretekla uporaba evra UČINKI SVETOVNE VALUTE Prednosti...13 I.»Privilegij«za prebivalce v državi...13 II. Več posla za državne banke in druge finančne institucije...13 III. Seignorage...13 IV. Politična moč in prestiž...13 V. Vlade prihranijo denar...13 VI. Nizka inflacija ugodno vpliva na socialno kohezijo...14 VII. Obstaja večja odpornost proti zunanjim šokom...14 VIII. Večje finančne integracije Slabosti...14 I. Večja nihanja v povpraševanju po valuti...14

3 2 II. Breme odgovornosti Prednosti in slabosti uvedbe evra za Slovenijo Kdaj so koristi večje od slabosti Gospodarska rast Inflacija EVRO PREHITEVA DOLAR KOT PREVLADUJOČA VALUTA Dejstva iz zgodovinskih dogodkov Prihodnost evra kot mednarodne valute Relativna vrednost evra kot mednarodne valute VPLIV UVEDBE EVRA NA RAZLIČNE TRGE Državljan in evro Čezmejna plačila v evrih Zmanjševanje stroškov ter čezmejna plačila lažja za državljane V smeri nadaljnjega povezovanja trga kapitala Dejstva o evru Domači in mednarodni trg dolga VP izražen v evrih Vloga evra na mednarodnem trgu posojil Vloga evra na mednarodnih depozitnih trgih Devizni trgi Evro in podjetja EVRO VALUTA PRIHODNOSTI Skepticizem glede evroobmočja Globalna vloga evra se stabilizira Pomen evra v svetu SKLEP POVZETEK...33 VIRI:...35 LITERATURA:...36

4 3 KAZALO TABEL Tabela 1: Seznam držav, ki so sprejele evro...11 Tabela 2: Ključni podatki o uporabi evra...22 Tabela 3: Dolžniški vrednostni papirji izdani v evru, glede na izdajatelja in imetnika..24 KAZALO SLIK IN GRAFOV Slika 1: Območje evra, dejstva in številke..31 Graf 1: Mednarodni depozitni trgi: vse čezmejne vloge po valuti.25 Graf 2: Medbančni spot deviznih transakcij (Interbank spot foreign exchange transactions).. 26

5 4 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Diplomsko delo bo posegalo na različna področja, ki smo jih obravnavali tekom študija pa tudi na področja, ki mi niso najbolj poznana in moram znanje še pridobiti. Problem, ki ga bom v delu diplomskega seminarja obravnavala je ta, kako se je evro kot rezervna valuta razvijal, kako je pridobival na pomenu in predstavitev, kakšna je predvidena prihodnost evra kot svetovne valute. Skozi celotno delo se bo ustvarila poglobljena slika o učinkih evra kot svetovne valute, ki jih ima na podjetja in posameznike. Zgodovinsko gledano je dosedanji razvoj enotne valute dejansko rezultat političnih odločitev članic Evropske unije (EU), toda hkrati politična zveza držav še vedno nima lastnosti zvezne države. Evropska unija se je začela razvijati po 2. svetovni vojni, s tem pa je evro kot tak, začel pridobivati na pomenu. Delež evra na mednarodnih trgih je v povprečju še vedno precej manjši od tistega v dolarjih, problem pa nastaja v tem, ker je območje evra še vedno razdrobljen na bančnem področju in kapitalskih trgih, kar otežuje izkoriščanje ekonomije obsega ter področje njegove uporabe. Ker pa so podjetja in posamezniki pomemben del različnih trgov, bom prikazala tudi vpliv evra na trge (denarne, trge kapitala, ), prednosti in slabost ter kakšni so evrski deleži po posameznih trgih. Vse več držav, ki so se EU priključevale (in se še bodo), evro združuje, hkrati pa deli Evropsko unija na dva dela, saj malo manj kot polovica članic še vedno ni prevzela skupne valute. Države članice so ob vstopu v Evropsko unijo pričakovale vrsto pozitivnih posledic, ki naj bi jih evro kot močna in stabilna valuta prinesel, zato je bil prevzem in uvedba nove nacionalne valute pomemben projekt tako za gospodarstvo samo, kot tudi za podjetja in posameznike. Različni ekonomisti radi poudarjajo predvsem prednosti skupne valute, kljub temu da imajo določene države še vedno velik predsodek glede evra. Zato je pomembno, da se opiše tudi razvoj od Evropske unije do evra, saj lahko tako tudi sami presojamo na podlagi jasnih podatkov in analiz Namen in cilji diplomskega seminarja Namen Namen diplomskega seminarja je, da na osnovi poglobljene študije o zgodovini Evropske unije, vplivu, razvoju in prihodnosti evra, ustvarim nazoren pregled kaj sploh evro je, kakšen pomen ima v gospodarstvu in ali se uveljavlja kot svetovna valuta Cilji Ustvariti želim jasno sliko razvijanja evra in poudariti njegove bistvene lastnosti, predvsem pa prednosti, ki jih kot valuta prinaša.

6 5 1.3 Predpostavke in omejitve S pomočjo ustrezne literature in virov bom ustvarila pregled nad preteklim in bodočim razvojem evra. Vendar pa se razmere v gospodarstvu zelo hitro spreminjajo, zato ne morem zagotoviti, da bodo dejanska slika prihodnosti popolnoma enaka moji, ki jo bom ustvarila skozi diplomski seminar. Omejitve s katerimi se bom srečevala, bodo predvsem teoretične narave, saj se mnenja, članki in predvidevanja nekoliko spreminjajo in lahko pride do situacije, da je realno stanje popolnoma drugačno od moje navedbe. Zato bom vso skrb namenila čim večjemu primerjanju literature med različnimi avtorji in navajala bom tiste stvari, ki se najpogosteje pojavljajo med njimi in med katerimi je najmanj odstopanj. 1.4 Predvidene uporabljene metode raziskovanja Metode, ki ji bom uporabljala bodo knjižni in internetni viri, različni članki ter publikacije.

7 6 2 PREDHODNO ENOTENJE VALUT Evro ni prvi poskus pri uresničevanju Evropske monetarne unije. Eden izmed prvih poizkusov združevanja v unijo se je zgodil leta 1863, ko je bila Latinska monetarna unija (LMU) ustanovljena med Francijo, Belgijo, Švico in Italijo. Bolgarija in Grčija sta se pridružili štiri leta pozneje. Sistem je utrpel neuspeh leta 1876, ko je mednarodna konferenca nazadovala v prid zlatemu standardu kot sredstvo za stabiliziranje mednarodne valute. LMU je še vedno aktivno nadaljeval do leta Nadalje leta 1872 so Danska, Norveška in Švedska ustanovile Skandinavsko monetarno unijo, kot valuto pa so uporabljale enotno skandinavsko krono. Švedska je zapustila unijo leta 1905, ko se je ločila od Norveške in kmalu zatem, leta 1914, je unija doživela konec. Eden izmed zadnjih poizkusov pa je bila Anglo-Irska monetarna unija, ustanovljena leta 1921, svoj konec je doživela leta 1979, ko se je Irska pridružila Evropskemu mehanizmu deviznih tečajev (SPIC-e 2002, 2). 2.1 Evropske nacionalne valute Evro je nadomestil nacionalne valute, ki imajo za seboj bogato zgodovino. Najstarejša je grška drahma, ki so jo uporabljali že pred 2500 leti. Rimski voditelji so za sporočanje zmag uporabljali kovance, rimski denarius- današnji denar (bil je rimski srebrnik težak 4,5 grama iz leta 269 pred našim štetjem) in aureus sta bili veljavni valuti na območju, ki je segalo od britanskih otokov do Turčije. Ti kovanci so bili prva vseevropska valuta (Evropska skupnost, 2008). Kovanci so bili običajno poimenovani po merskih enotah, npr. italijanska lira (izhajajoč iz besede libra, ki označuje tehtnico) in finska marka, to pa zato, ker so na začetku vsebovali določeno količino zlata in srebra. Zlati frank (izvira iz napisa francorum rex na prvih kovancih, kar pomeni»kralj frankov«) je bil prvič izdelan leta 1360 v počastitev kralja Janeza II, ki so ga Angleži imeli v ujetništvu. Kovanec»thaler«je bil prvič skovan leta 1519 na Češkem.»Thaler«ali» daler«se je v Evropi uporabljal dolga leta, danes pa ga poznamo po imenu dolar. Prve kovance, v današnjem pomenu besede, pripisujejo lidijskemu kralju Krezu iz 6. stoletja pred našim štetjem. Kovati jih je dal iz elektrona, naravne zlitine zlata in srebra. Kovanci so bili obdelani samo z ene strani. Kasneje so se na kovancih pojavljale razne mitološke podobe in pomembni dogodki (Guštin, 2006). Šele rimski cesar Julij Cezar, ki je živel v letih med 100 in 44 pred našim štetjem, je dal na kovanec vkovati svoj portret, kar je kasneje postala vsesplošna navada. S propadom rimskega cesarstva se je začel srednji vek, ko so denar kovali različni izdajatelji, od vladarjev, papežev in plemičev, pa vse do mest. Vse do odkritja prekomorskih dežel je bilo v kovancih vedno manj žlahtnih kovin. Od takrat dalje pa so ponovno kovali boljši denar. V Benetkah»dukate«, v Firencah»florinte«, malteški vitezi pa»cekine«.

8 7 Na naših tleh so najprej kovali denar Iliri in Kelti že v 4. stoletju pred našim štetjem po vzoru grških»drahem«. Ko so naše kraje zasedli Rimljani, je bil v obtoku rimski denar, ki ga je vse polno po naših muzejih, pa tudi v zasebnih zbirkah. V času preseljevanja narodov so, predvsem Vzhodni Goti, kovali malo vredne bakrene novčiče. V srednjem veku so se tukaj križali najrazličnejši denarni tokovi, od bizantinskih do nemških. Veliko denarja so kovali tudi na naših tleh, že v 12. stoletju breške novce. Celjski grofje so kovali denar po vzorcu dunajskih»pfenigov«. Od 15. stoletja dalje je bil v obtoku»krajcer«, potem»florint«, ki so mu pravili tudi»rajnis«, za njim pa avstrijski»tolar«. V primorskih krajih je bil že od 13. stoletja razširjen predvsem beneški»groš«in kasneje»dukat«, imenovan tudi»cekin«, v času Italije pa»lira«.

9 8 3 KORENINE EVRA 3.1 Sistem Bretton Woods Bretton Woods je majhno mesto na severozahodu ZDA, kjer je bil leta 1944 podpisan sporazum, ki so ga določala tri temeljna načela: konvertibilnost (t.j. zamenljivost) valute, uravnotežena plačilna bilanca in ohranjanje fiksnih paritet v razmerju do zlata. Ker je bila cena zlata v razmerju do nacionalnih valut podcenjena, so mednarodne transakcije praviloma opravljali v ameriških dolarjih. To je ZDA omogočilo, da so denarno politiko podredile lastnim političnim in gospodarskim ciljem. Američani so kupovali izdelke evropskih držav tako, da so preprosto natisnili ogromne količine denarja, kar jim je skupaj s plačilnobilančnim primanjkljajem omogočilo vzdrževanje velikega vojaškega aparata in zavezniških vlad po svetu (Ferlinc, Ješovnik 2002, 8). Na drugi strani je kronična nekonvertibilnost evropskih valut resno omejevala svetovno trgovino. Ko je uvoz ameriškega blaga v Evropo močno presegel izvoz Evrope v ZDA, je prišlo do t.i. dolarskega padca, ki je povzročil plačilnobilančno krizo v evropskih državah. Petnajst članic Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC - ang. Organisation for an Europan Economic Corporation) je zato ustanovilo Evropsko plačilno unijo leta 1950, katere posledice so bile zmanjšan dolarski padec in omogočanje konvertibilnost mnogih valut, s tem pa je unija dokazala, da imata sodelovanje in gospodarsko zbliževanje v Evropi mnoge pozitivne posledice in da Evropa potrebuje lasten denarni sistem. 3.2 Začetek sodelovanja v Evropi ( ) Po navedbah portala EUROPA, sega zgodovinski nastanek Evropske unije v drugo svetovno vojno (EUROPA ). Kmalu po vojni se je Evropa razdelila na vzhod in zahod, in s tem se je začelo 40-letno obdobje hladne vojne. Zahodnoevropski narodi so leta 1949 ustanovili Svet Evrope 1. To je bil prvi korak k sodelovanju med njimi, a šest držav (Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska) je želelo še več. Na podlagi Schumanovega načrta so leta 1951 te države podpisale pogodbo o vodenju njihove težke industrije premoga in jekla pod skupnim upravljanjem. Na ta način ni mogla nobena izmed njih na lastno pest izdelovati orožja za vojno proti drugi kot v preteklosti. Na podlagi uspeha Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ta pogodba je potekla ), je šest držav razširilo sodelovanje še na druge gospodarske sektorje. Podpisale so Rimsko pogodbo in ustanovile Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) ali «skupni trg«. 1 Svet Evrope je mednarodna organizacija, ki jo sestavlja 47 držav iz evropske regije. Ustanovljena je bila 5. maja 1949 z Londonskim sporazumom. Članica Sveta Evrope lahko postane vsaka evropska država pod pogojem, da sprejema načelo vladavine prava in jamči človekove pravice in temeljne svoboščine vsakomur, ki je pod njeno oblastjo (Wikipedia).

10 9 Namen te pogodbe je bilo omogočiti prost pretok oseb, blaga in storitev prek meja. Ta pogodba ni vsebovala določil o oblikovanju monetarne unije, saj je bilo obdobje po drugi svetovni vojni zaznamovano z mednarodno monetarno stabilnostjo in prevlado ameriškega dolarja (Banka Slovenije, 2006). Tečaji valut so bili vezani na ameriški dolar. Stabilnost v razmerju do ameriškega dolarja je pomenila tudi medsebojno stabilnost valut tedanjih držav članic EGS. 3.3 Začetek gospodarske rasti ( ) Širitev se je nadaljevala v šestdesetih letih ( ), ko je Evropska unija uvedla»skupno kmetijsko politiko«, ki je državam omogočala skupni nadzor nad živilsko proizvodnjo. Kmetje so prejemali enako plačilo za svoj pridelek. Evropska unija je pridelala dovolj hrane za svoje potrebe in kmetje so dobro zaslužili. Nezaželeni stranski učinek je bila prekomerna proizvodnja z velikimi presežki pridelkov. Prednostni nalogi od 90-ih let dalje sta bili zmanjšanje presežkov in izboljšanje kakovosti živil. Evropska unija je prav tako podpisala prvi pomemben mednarodni sporazum dogovor o pomoči 18 bivšim kolonijam v Afriki in s tem je postala največja donatorka razvojne pomoči revnejšim državam po svetu. Šesterica zgoraj omenjenih držav je umaknila carino na blago, ki ga je uvažala iz ene države v drugo, in prvič je omogočila prosto čezmejno trgovino. Prav tako se je začela uporabljati ista carinska stopnja za uvoz iz drugih držav. Izoblikovala se največja trgovinska skupina. Trgovina znotraj šesterice ter med EU in drugimi državami je hitro naraščala, vendar pa je s tem postala medsebojna stabilnost valut ogrožena. 3.4 Prva širitev ( ) V sedemdesetih letih se je skupnost še naprej širila, saj se ji je pridružilo še veliko držav. Oktobra leta 1970 je nastalo Wernerjevo poročilo, ki je vsebovalo tristopenjski načrt oblikovanja ekonomske in monetarne unije v naslednjih desetih letih. Predlagane stopnje so bile sledeče (Banka Slovenije, 2006): zmanjšanje mej nihanja tečajev valut držav članic, integracija finančnih trgov za oblikovanje prostega pretoka kapitala, progresivna odprava nihanj deviznih tečajev, nepreklicno fiksiranje tečajev valut, konvergenca ekonomskih politik in ustanovitev sistema centralnih bank na ravni Skupnosti. Avgusta 1971 je bila odpravljena zamenljivost ameriškega dolarja za zlato, ki je predstavljala osnovo takratne monetarne stabilnosti. Prišlo je do razširitve razpona nihanja deviznih tečajev do ameriškega dolarja. S tem se je končalo obdobje fiksnih deviznih tečajev in sprožil se je val nestabilnosti tečajev valut. Da bi ohranile monetarno stabilnost, članice Evropske unije sklenejo, da se sme medsebojno razmerje vrednosti njihovih valut gibati v ozkih mejah. Ta mehanizem deviznih tečajev je bil vzpostavljen leta 1972 in je bil prvi korak k uvedbi evra 30 let pozneje. Šesterica držav tudi kmalu postala deveterica, ko so se jim pridružile še Združeno kraljestvo, Danska in Irska. Da bi izrazili svojo solidarnost, so voditelji EU leta 1974 ustanovili Evropski sklad za regionalni razvoj, katerega namen je bil prenos denarja iz bogatih regij v revne, izboljšanje cestnih in komunikacijskih povezav, pritegnitev naložb in ustvarjanje delovnih mest. Ta vrsta dejavnosti je

11 10 pozneje znašala eno tretjino celotne porabe EU. Leta 1978 se je oblikoval Evropski monetarni sistem (EMS), ki je temeljil na mehanizmu deviznih tečajev (ERM - ang. Exchange Rate Mechanism), skupni evropski denarni enoti (ECU - ang. European Currency Unit) umetna valuta, ki jo predstavlja košarica vseh valut držav članic Evropske unije in kreditnemu mehanizmu. ERM je predstavljal sistem fiksnih, vendar prilagodljivih deviznih tečajev. V okviru ERM je bilo omejeno nihanje med tečaji sodelujočih valut držav članic in sicer je lahko medsebojno nihanje tečajev valut odstopalo največ za +/- 2,25 odstotka od bilateralnega tečaja, z izjemo Italije (6 odstotkov). V ERM so bile vključene valute vseh tedanjih držav članic z izjemo Velike Britanije. Leta 1993 je bil razpon nihanja razširjen na +/- 15 odstotkov. Z uvedbo evra 1. januarja 1999 je bil ERM nekoliko spremenjen in danes govorimo o ERM II. 3.5 Sprememba strukture ( ) V osemdesetih začne Evropa spreminjati svoj videz. EU se pridruži še Grčija leta 1981, pet let kasneje pa še Portugalska in Španija (skupno število članic je sedaj 12). Kljub temu, da je bila carina v šestdesetih ukinjena, trgovina ni potekala prav pogosto prek meja EU, kajti glavne ovire so bile v nacionalnih predpisih. Za študente pa se je leta 1987 uvedel Erasmus program, ki financira največ enoletni univerzitetni študij v drugi evropski državi. 3.6 Evropa brez meja ( )»Evropa brez meja«pa je obdobje devetdesetih, kjer se kar vrstijo prelomni dogodki. V Maastrichtu so podpisali Pogodbo o Evropski uniji (t.i. Maastrichtska pogodba), ki je oblikovanje Evropske monetarne unije postavljala kot formalni cilj. Maastrichtska pogodba se je ustanovila EU na treh stebrih: 1. steber Evropske skupnosti, 2. steber skupne zunanje in varnostne politike ter 3. steber za tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev (Levine et al 1999). S to pogodbo je naziv»evropska unija«uradno nadomestila stari izraz»evropska skupnost«. Nekatere od ključnih določb Maastrichtske pogodbe so: uvedba enotne valute, ustanovitev Evropskega sistema centralnih bank, vzpostavitev Evropske centralne banke (ECB), in stimulacija kohezivne evropske enotnosti z ustvarjanjem zadružnih prizadevanj, ki se nanašajo na pravosodje in notranje zadeve ter vzpostavitev skupne zunanje in varnostne politike.

12 11 Pogodba posebej poudarja tri faze prehoda iz Evropske skupnosti (ES) v Evropsko monetarno unijo (EMU): I. V prvi fazi so bile sklenjene spremembe z ratifikacijo pogodbe, ki so potrebne za vzpostavitev gospodarske in denarne unije ter zahteva, da vseh 12 držav članic sodelujejo v programu evropskega menjalnega tečaja. Program določi meje za znesek, za katerega se menjalni tečaji lahko razlikujejo glede na kakršne koli dve valute. Poleg tega se v pogodbi odpravijo vse omejitve pretoka kapitala med državami članicami ter med državami članicami in tretjimi državami. (Ta cilj ni bil dosežen.) II. Druga faza se je začela 1. januarja 1994 z ustanovitvijo Evropskega monetarnega inštituta (EMI), da se podpre razvoj ECU-ja in ustanovi ECB. Iz ugotovljenega je bilo upati, da bi ECB sčasoma opravljala funkcije kot: Izvajanje skupne monetarne politike, opravljanje deviznih poslov, spodbujanje nemotenega plačilnega mehanizma EU, in držati rezerve držav članic Evropske unije. III. Tretja in končna faza Maastrichtske pogodbe se je začela 1. januarja 1999, z uvedbo evra kot uradne valute v EMU. Z uvedbo evra v teh državah je negotovinsko poslovanje na finančnem trgu potekalo že v novi valuti. Gotovinsko poslovanje pa se je začelo z izdajo bankovcev in kovancev 1. januarja Tabela 1: Seznam držav, ki so sprejele evro 1999 Belgija, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska 2001 Grčija 2007 Slovenija 2008 Ciper, Malta 2009 Slovaška Vir: lasten. Leta 1993 je bil vzpostavljen enotni trg in njegove štiri svoboščine: prosti pretok blaga, storitev, oseb in denarja je postal resničnost. Od leta 1986 je bilo sprejetih več kot 200 zakonov, ki urejajo davčno politiko, trgovinske predpise, poklicno usposobljenost in druge ovire, ki preprečujejo odpiranje meja. Prosti pretok nekaterih storitev je bil odložen. Leta 1995 so se Evropski uniji pridružile še Avstrija, Finska in Švedska, istega leta pa se je uveljavil Schengenski sporazum v sedmih državah (Belgiji, Franciji, Luksemburgu, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in v Španiji), kjer so lahko potniki vseh nacionalnosti med temi državami potovali brez kontrole potih listov. Leta 1998 so bili tečaji pri zamenjavi valut držav članic, ki so uvedle evro, z evrom nepreklicno določeni in so se uporabljali za vse preračune iz nacionalnih valut v evro. Evro je nadomestil ECU v razmerju 1:1, leto kasneje pa postane evro za več kot 300 milijonov Evropejcev skupna valuta.

13 Desetletje nadaljnje širitve (2000- danes) V začetku dvajsetega stoletja pridejo v obtok evro bankovci in kovanci, podpisala se je pogodba o Ustavi za Evropo, katere namen je poenostavitev demokratičnega odločanja in upravljanja z sedaj več kot 25 državami (leta 2004 se je EU pridružilo še 10 članic, med njimi tudi Slovenija). Konec leta 2007 se je podpisala Lizbonska pogodba, ki je spremenila prejšnje pogodbe in katere namen je bil narediti EU bolj demokratično, učinkovito in pregledno ter s tem bolj sposobno reševanja globalnih izzivov. Danes šteje Evropska unija 27 članic, vendar pa je med njimi zaenkrat samo 16 držav, ki evro uporabljajo kot nacionalno valuto. Med njimi je tudi Slovenija. 3.8 Pretekla uporaba evra Kmalu po uveljavitvi evra je ta prešel v splošno širšo uporabo. Znotraj Evrope je prišlo do nadpovprečnega porasta izdaje podjetniških obveznic, ki so bile denominirane v evrih, skupaj s hitro povezavo denarnega trga, trga državnih obveznic, trg lastniških vrednostnih papirjev in bančništva. Pospešeno izdajanje obveznic in vrednostnih papirjev naj bi bilo povezano z uveljavitvijo evra, kar pa ni ustrezalo sami definiciji»mednarodna uporaba valuta«, saj se je njihova izdaja odvijala zgolj znotraj držav članic monetarne unije. Prav tako je bil evro uspešen tudi zunaj Evrope. Ob preučevanju uveljavitve evra v prvem letu njegovega delovanja sta Chinn in Frankel (2008,5) ugotovila, da je ponudba izdaj vrednostnih papirjev izraženih v evrih izven Evrope večja, kot pa je bil porast povpraševanje znotraj Evrope. Z uvedbo evra so se povečevale evrske devizne rezerve tujih centralnih bank, ki so v letu 2003 dosegle že 19,7 odstotni delež in se še naprej povečevale. Mednarodna uporaba evra je po drugih merilih rasla dobro. Približno polovica poslovanja z evri znotraj evroobmočja je bila opravljani s strani prebivalcev zunaj evroobmočja. Izsledki raziskav so namigovali, da gotovinska menjava v evru po svetu narašča, s tem pa se zmanjšuje uporaba dolarja. Na kratko, evro je postal druga valuta v mednarodnem merilu in je hitro pridobival na sprejemljivosti, ampak še vedno zaostaja za dolarjem, ki ostaja na vrhu lestvice mednarodnih valut (prav tam 2008,5).

14 13 4 UČINKI SVETOVNE VALUTE Skupna valuta prinaša veliko pozitivnih posledic za državo in gospodarstvo evropskega območja: 4.1 Prednosti I.»Privilegij«za prebivalce v državi To je gotovo bolj udobno za države izvoznice, uvoznice, posojilojemalce in posojilodajalce, da se lahko obravnavajo v svoji nacionalni valuti, kot tujih valutah. Globalna uporaba evra, kot tudi globalna uporaba angleškega jezika je naravna prednost, ki jo evropski poslovneži ponavadi imajo za nekaj samoumevnega. II. Več posla za državne banke in druge finančne institucije Obstaja potreba biti trdno povezan med valuto, v kateri se opravljajo bančni posli in med»državljanstvom«bank. Čeprav domače banke po zakonu niso v nikakršni prednosti pri poslovanju v domači valuti pred tujimi je logično, da primerjalno gledano imajo prednost pri poslovanju z domačo valuto. Tako imajo banke v evroobmočju prednost pri poslovanju z evri. III. Seignorage To je morda najpomembnejša prednost držav, ki imajo svojo valuto. Seignorage v najožji definiciji ni nujno velik, ko se upošteva nizkoobrestna posojila tujim bankam, ki svoje rezerve hranijo v dolarjih, evrih ali v drugi valuti. Vendar je veliko bolj pomembno, če to splošno opredelimo kot nacionalni "pretiran privilegij", da si lahko izposodite v tujini velike zneske v svoji nacionalni valuti, hkrati pa zaslužite veliko višje donose od neposrednih tujih naložb in drugih naložb v drugih državah. Tu je leta 1960 tičalo nezadovoljstvo evropskih držav glede deficita ZDA, ki so ga enostavno financirale z dolarji. Evropske države so torej dolarje pridobivale z večjim izvozom kot uvozom iz ZDA, hkrati pa se je ta presežek nabiral v ameriških dolarjih, ki so se v dobršnem delu vrnili v ZDA kot različne oblike investicij. IV. Politična moč in prestiž Postopna izguba ključnih valut, hkrati pomeni postopna izguba političnega ugleda in vojaške moči. Načeloma to pomeni, da država s svetovno valuto hkrati dirigira svetovno politiko oziroma ima močan vpliv na dogajanje po svetu (Chinn, Jeffrey 2005, 6-9). V. Vlade prihranijo denar Nizka in stabilna inflacija pomeni, da so vladna posojila cenejša kot v preteklosti. Nižja plačila obresti za državni dolg sprostijo denar, ki ga vlade porabijo za javne storitve ali za znižanje davkov.

15 14 VI. Nizka inflacija ugodno vpliva na socialno kohezijo Visoke in spremenljive obrestne mere v preteklosti so povečale razlike med bogatimi in revnimi skupinami in regijami. Zdaj, ko je inflacija stabilna in nizka, so manj bogati bolje zaščiteni pred izgubo svojega imetja in padcem kupne moči. VII. Obstaja večja odpornost proti zunanjim šokom Velikost in moč gospodarstva na območju evra omogočata večjo odpornost proti gospodarskim šokom kot v preteklosti, ko so nepričakovana povišanja cen energije ali turbulenca na globalnih deviznih trgih slabili nacionalna gospodarstva. VIII. Večje finančne integracije Enotna valuta omogoča precej lažji prenos naložb kapitala na območju evra tja, kjer se lahko najbolj učinkovito porabijo. Velikost finančnega trga območja evra ustvarja več razpoložljivega kapitala za naložbe in vlagateljem omogoča, da širše razpršijo tveganje. Za državljane so se stroški pošiljanja denarja v drugo državo območja znižali za kar 90 % (Evropska komisija, 2007) 4.2 Slabosti V glavnem lahko vidimo dve pomanjkljivosti z vidika države, ki ima svetovno valuto. Zaradi tega Japonska in Nemčija v preteklosti nista bili naklonjeni širši uporabi njihovih valut, prav tako pa Japonsko skrbi internacionalizacija njihove valute: (Chinn, Jeffrey 2005, 6-9). I. Večja nihanja v povpraševanju po valuti Ta nihanja niso vzrok večjih udeležencev po svetu, ki držijo valuto samo po sebi. Spremenljivost povpraševanja gre pripisati na račun povečanju stopnje kapitalske mobilnosti. To se kaže v menjalnem tečaju, ki se odraža glede na jakost povpraševanja na finančnih trgih. Centralne banke včasih skrbi, da bodo zaradi internacionalizacije izgubile nadzor nad zalogo denarja. Od tod izvirajo tudi skrbi Kitajske. II. Breme odgovornosti Monetarne oblasti v državi vodilnih mednarodnih valut, niso popolnoma proste pri določanju monetarne politike glede na domače gospodarstvo. ZDA so znižale obrestne mere za več kot običajno v drugi polovici leta 1982 in spet konec leta 1998, v odgovor na mednarodne dolžniške težave v Latinski Ameriki in drugje.

16 Prednosti in slabosti uvedbe evra za Slovenijo Uvedba evra prinaša predvsem prednosti tako za celotno gospodarstvo kot tudi za potrošnike. Preden smo začeli uporabljati evro kot svojo nacionalno valuto, je bilo napisanega ogromno glede prednosti, ki nam jih bo prinesel. Evro naj bi v Sloveniji nedvomno pripomogel k večji konkurenčnosti kot posledici primerljivejših cen v območju evra in oblikovanju stabilnejšega okolja za celotno gospodarstvo, ker enotna valuta odpravlja tečajna tveganja in stroške menjave denarja. Zaradi izpolnjevanja konvergenčnih meril, ki so pogoj za uvedbo evra (k njihovemu izpolnjevanju pa mora biti naravnana gospodarska politika posamezne države članice tudi po prevzemu enotne valute), bi lahko dolgoročno pričakovali nižje obrestne mere in stabilnost cen, kar bi ugodno vplivalo na naložbe in gospodarsko rast. Uvedba evra nadalje pripomore k razvoju likvidnega in integriranega kapitalskega trga med državami članicami območja evra. Uvedba evra v Sloveniji ima določene prednosti tudi za potrošnike, saj bo pripomogla k večji preglednosti cen in možnosti primerjave z državami, ki prav tako uporabljajo evro (Uvedba evra v Sloveniji, 2007). Kot se je izkazalo tudi ob uvedbi evra v drugih državah, podjetja ne ohranjajo različnih cen v posameznih državah, kar še posebej velja za obmejne regije. Poleg tega je potrošnikom na voljo večja izbira različnih oblik varčevanja in lažje najemanje posojil na večjem in likvidnejšem finančnem trgu, prednost pa nedvomno predstavljala tudi odprava stroškov zaradi menjave denarja in težav z iskanjem menjalnic pred potovanji. Ker so morala podjetja in trgovine v evre prevesti vse cenike, seveda je tudi ob uvedbi evra v Sloveniji obstajal bojazen prikritega dvigovanja cen zaradi preračunavanja iz nacionalne valute v evro in zaokroževanja navzgor. Z dvojnim označevanjem cen naj bi preprečili takšne podražitve, ljudje pa naj bi se v času dvojnega označevanja cen privadili na novo merilo vrednosti. Nadzor nad pravilnim zaokroževanjem in preračunavanjem poleg inšpekcijskih služb opravlja tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Menjava tolarja z evrom je podjetjem sicer kratkoročno povzročila stroške, ki so bili povezani predvsem s prilagoditvijo informacijske tehnologije, izdelave finančnih izkazov in dodatnim izobraževanjem zaposlenih, vendar mikroekonomski razlogi vključevanja v enotno valutno območje temeljijo na predpostavki, da bodo prihranki zaradi uporabe skupne valute večji od enkratnih stroškov prehoda na skupno valuto. Kot slabost uvedbe evra nekateri navajajo tudi prenos dela pristojnosti monetarne politike na Evropsko centralno banko in dejstvo, da država ne vodi več svoje politike deviznega tečaja. Vendar pa to ne pomeni, da Slovenija ne bo aktivno sodelovala pri oblikovanju evropske monetarne in ekonomske politike, saj bo v vseh pomembnejših finančnih institucijah EU (tudi v Evropski centralni banki) zastopana s svojimi predstavniki (prav tam 2007).

17 Kdaj so koristi večje od slabosti Gospodarska rast Učinek povečanja investicij mora biti večji kot učinek zmanjšanja izvoza (neto izvoza), kar se odraža na večji gospodarski rasti. Pozitivni učinek seignoraga (glej poglavje 4.1) mora biti večji od negativnega učinka. Pri tej temi je bil omenjen sedanji strah Kitajske pri internacionalizaciji svoje valute yuan. Pri desetodstotni gospodarski rasti, kot jo Kitajska izkazuje v zadnjem obdobju in ki gre na račun izvoza, seveda obstaja realna podlaga negativnega učinka na gospodarsko rast preko internacionalizacije valute. Učinek na izvoz bi bil torej večji kot bi bila rast naložb iz tujine na Kitajskem Inflacija Pomembna je relacija med indeksoma rasti cen dveh držav, ob tem je na eni strani država z dominantno svetovno valuto. Literatura ta proces imenuje izvoz inflacije čeprav se je v javnosti po sprejemu Kitajske v WTO 2001 in ob desetletje trajajoči recesiji in deflaciji na Japonskem bistveno bolj govorilo o uvozu deflacije. Svet so namreč preplavili poceni izdelki iz Kitajske, kjer so bili proizvodnja in stroški dela pretežno zaradi nizkega tečaja yuana cenejši kot v večini ostalih držav po svetu (Willard, Feyzioglu 2006, 31). Pri proučevanju trditev glede širjenja deflacije in inflacije je skupna ugotovitev vseh predstavljenih modelov ta, da se inflacija širi iz ZDA na Kitajsko in ne obratno in da se inflacija lahko med državami širi le, ko je devizni tečaj med njima fiksno določen in da prenos inflacije poteka v smeri iz države z rezervno (svetovno) valuto na državo z nerezervno valuto.

18 17 5 EVRO PREHITEVA DOLAR KOT PREVLADUJOČA VALUTA Kot sem že v prvem poglavju napisala, se je že kar nekaj držav trudilo k združitvi in k prizadevanju k enotni valuti. Vse pa so žal doživele neuspeh in nobena valuta ni bila sposobna, da postane vodilna ali prevladujoča mednarodna valuta v svetovni zgodovini. Deleži evra na mednarodnih trgih so v povprečju še vedno precej manjši od tistih v dolarjih, z manjšimi izjemami. Vendar pa je stopnja rasti deleža evra še vseeno dovolj visoka, da bi lahko izrinil dolar v nekaj desetletjih. Delež evra na svetovnih finančnih trgih bi lahko bil močna spodbuda, če bi Velika Britanija sprejela evro kot svojo valuto, glede nato, da je London vodilni finančni trg (de la Dehesa 2008, 2). V vsakem primeru, območje evra se širi vsako leto z novimi članicami in potencialnimi kandidati, ki se bodo še pridružili v prihodnosti. V srednjeročnem obdobju, ko lahko v ZDA nastopi tveganje visoke inflacije, se lahko pospešijo razlike med dolarjem in evrom, preko centralnih bank in državnih premoženjskih skladov. Kljub temu je območje evra še vedno razdrobljeno na bančnem področju in kapitalskih trgih, kar otežuje izkoriščanje ekonomije obsega ter področje njegove uporabe. 5.1 Dejstva iz zgodovinskih dogodkov Zgodovinski izkušnje so pokazale, da je zelo malo valut bilo sposobnih, da prevzamejo prevladujoč položaj v svetovni zgodovini. Nizozemski gulden je bil prevladujoča valuta v 17. in 18. stoletju, ko sta imeli Španija in Francija prevladujočo politično in vojaško moč. Nizozemski gulden sicer izhaja še iz časov cesarja Karla V., ko je ta 1514 leta naročil kovanje srebrnikov- Karolus guldnov- in njihovo uporabo utrdil v severni in južni nizozemski provinci, ki sta bili takrat pod špansko nadvlado. Z ustanovitvijo samostojne kraljevine Nizozemske 1814 pa je gulden postal uradna denarna valuta Nizozemske (24ur,STA ). Šele po prvi Industrijski revoluciji je britanski funt spodrinil Nizozemski gulden kot prevladujočo valuto. Funt je ohranil vodilni položaj med»zlatim standardom«do 2. svetovne vojne, čeprav so ZDA prehitele Veliko Britanijo v smislu celotnega BDP-ja. Ameriška finančna premoč v 21. stoletju spominja na položaj, ki ga je pred stoletjem v svetovnih financah imela Velika Britanija. Pred izbruhom prve svetovne vojne avgusta 1914 je bila, tako kot je danes dolar, najbolj priljubljena valuta za mednarodne transakcije britanski funt. Z namenom ohranitve verodostojnosti funta kot mednarodnega menjalnega sredstva je Velika Britanija njegovo zamenljivost za zlato ohranila tudi ob izbruhu prve svetovne vojne. To, da se je Velika Britanija med prvo svetovno vojno spremenila iz mednarodne upnice v mednarodno dolžnico, je dalo dolarju nov zagon v tekmi s funtom (Silber 2007). Britanci so bili aprila 1919 prisiljeni opustiti zlato konvertibilnost - taktičen umik, ki naj bi odprl pot britanski vrnitvi na nekdanji tečaj 4,8665 dolarja za funt. Šest let pozneje, aprila 1925, je Velika Britanija vnovič potrdila svojo denarno verodostojnost in se vrnila k zlatemu standardu. Vendar je funt že utrpel nepopravljivo škodo.

19 18 Šele ob koncu 19. stoletja, je bil dosežen večji obseg trgovanja in dolar je bil edina valuta zamenljiva za zlato po fiksni ceni v začetku 20. stoletja (glej poglavje 3.2). Ameriški dolar je prevzel vodilni položaj tik po koncu 2. svetovne vojne vse do danes. Obstaja nekaj pomembnih naukov iz pretekle izkušnje (de la Dehesa 2008,3): 1. Običajno uradna (t.j. prevladujoča) valuta veliko desetletij sobiva z izzvano valuto preden prevzame vlogo vodilne valute. Gulden in funt sta skoraj stoletje prehitevala en drugega, in več kot pet desetletij sobivala kot dve glavni valuti, vse dokler ni dolar prevzel vodilnega mesta. Nemške marke in jeni so bili sočasno z dolarjem kot sekundarne valute nekaj desetletij, kot tudi uvedba evra, ki je pred dobrimi desetimi leti postal nov izzivalec. 2. Samo tiste države, ki so razvile velike trgovinske in finančne centre, in ki so bolj aktivne v mednarodni trgovini z blagom, storitvami in kapitalom, lahko dosežejo, da njihova valuta prevzame vodilno vlogo, ne glede na to, katera država je v tistem trenutku vojaško in politično najmočnejša. Tako je Španija postala največja vojaška moč v svetu za več kot stoletje, saj je osvojila dele Francije, Italije in države nižje ter velike dele Amerike, v istem času pa je imela Nizozemska največjo trgovinsko in finančno moč, Amsterdam pa je bil svetovno finančno središče in gulden je bila prevladujoča valuta. ZDA je imela prevladujočo vojaško moč, še preden je njihova valuta postala vodilna, saj je Anglija bila še vedno vodilna gospodarska in finančna moč, London pa je edini večji finančni center 2, saj skrbi za 30% vseh deviznih poslov v Evropi. 3. Čeprav se v vsaki državi uporablja valuta, ki ima polno zagotovilo države, se pa postavlja vprašanje, ali je to zadosten pogoj za želeno uporabo na mednarodnem trgu. Zasebni gospodarski subjekti so tisti, ki se kot zadnji odločijo, katero valuto bodo uporabljali v mednarodnem poslovanju. Obstaja nekaj kriterijev, na podlagi katerih se gospodarski subjekti odločijo, katera valuta je primerna za uporabo. Eden izmed takšnih je ta, da mora biti gospodarstvo močno, odprto in konkurenčno, in mora imeti sam po sebi velik delež svetovne trgovine in finančnih transakcij, po drugi strani pa mora imeti država zelo velik in učinkovit finančni sistem, dobro razvite in urejene transakcije, ki omogočajo gospodarskim subjektom, da financirajo svoje posle s konkurenčnimi stroški pri veliki hitrosti. Velik obseg in nizki transakcijski stroški sta ključna gonila za zasebne gospodarske subjekte. To pomeni, da valute, ki dosežejo visoko raven mednarodne uporabe, težijo k temu, da postanejo monopolist (de la Dehesa 2008, 8). Zato je vrednost prevladujoče valute odvisna od številnih preteklih zmogljivosti in glede na njeno sorazmerno stopnjo uporabnosti. Deluje na podoben način kot mednarodni jezik, ki pokaže svojo omrežno zunanjo uporabnost. Danes prevladujoč jezik na svetu je angleščina, pa ne zato, ker je resnično boljša od drugih jezikov, ampak, ker se z večjo uporabnostjo nagiba k temu, da jo uporabljajo tudi drugi. Ena oseba, ki govori angleški jezik kot drugi jezik, ve, da bo preko tega jezika dobila več znanja in informacij, kot drugi. In to pritegne tudi ostale posameznike. 2 Na splošno velja neko mesto za finančni center, če ima borzo, sedeže v večjih finančnih institucijah, znanega nadzornika in/ali centralno banko ter ima pomembno število odvetniških pisarn in več svetovalnih podjetij (razgledi.net).

20 Prihodnost evra kot mednarodne valute V letu 2009 je nekaj časopisov in člankov poskušalo dokazati, da bo evro kmalu prehitel dolar. Oprli so se na zgodovinske dokaze, kako je dolar počasi prehitel funt med letoma 1897 in 1945 (glej zgoraj 5.1 ) in predvideli, da se sedaj lahko isto zgodi med evrom in dolarjem. Avtor (de la Dehesa 2008, 9) po povzetih podatkih navaja, da lahko evro prehiti dolar v naslednjih dveh desetletjih, zato vidi evro kot resno grožnjo dolarju kot katerakoli druga prejšnja valuta. Postati vodilna in enotna mednarodna valuta prinaša veliko ugodnosti, pa tudi veliko odgovornosti. Prvič bo območje evra lahko povečalo svojo realno kupno moč, ker bo lahko izdalo več bilijonov bankovcev po 200 in 500 evrov kot jih izdaja sedaj, drugič pa bo prevzelo vlogo dolarja v bančništvu v smislu, da bo sposoben sprejemati kratkoročne depozite z nizkimi obrestmi v zameno za dolgoročne naložbe z visokimi stopnjami donosa. Tretjič, kot posledica vsega tega, bo dosegel tudi privilegij, da lahko dolgoročno financira veliki primanjkljaj tekočega računa, kot so ZDA počele mnogo let 3 (prav tam 2008, 10). Še ena pomembna odgovornost pa je ta, če bo območje evra prevzelo vlogo enotne mednarodne valute, bo načeloma moralo prav tako prevzeti od ZDA vlogo političnega in vojaškega voditelja. Na žalost bo to zelo težko in negotovo, kajti politično vladanje, ki temelji na 27 nacionalnih vladah, je povsem v nasprotju z eno zvezno vlado, ki je v ZDA. ECB bo poskušal narediti evro najbolj stabilno in privlačno mednarodno valuto z ohranjanjem dolgoročne stabilnosti cen. To je dovolj težka naloga za ECB. Vzrok je v mednarodni vlogi evra kot posledica tržne usmerjenosti in ne kot rezultat vmešavanja centralnih bank in političnih oblasti (prav tam, 11). Če je cilj gospodarstva v evroobmočju doseči, da bi evro postal enotna valuta za vse države članice Evropske unije, se bo evropsko gospodarstvo moralo osredotočiti na vključevanje bančništva in kapitalskih trgov za dosego večje konkurenčnosti, da bi pritegnilo več vlagateljev in izdajateljev iz ostalega sveta. Končno pa, da bi valuta dosegla vodilno pozicijo, ne potrebuje samo, da je močna, ampak mora imeti dokazano stabilnost. Ta dva pojma je potrebno razlikovati. Seveda je za prevladujočo valuto optimalno, da doseže obe značilnosti, toda v realnosti to ni vedno tako, včasih je ena valuta lahko zelo stabilna, toda izgublja na vrednosti in obratno. Vsekakor pa na dolgi rok investitorji dajejo prednost stabilnosti pred začasno močjo. Uvozniki in izvozniki stvari in uslug, dolgoročni varčevalci in finančni investitorji ponavadi dajejo večjo prednost stabilnosti valute, kajti velika večina njih niso kratkoročni špekulanti in ne želijo prevzeti tveganja. Edino bolj oportunistični investitorji dajejo prednost kratkoročni vrednosti pred dolgoročno stabilnostjo. Resnični dokaz za dominantno valuto je, kadar nastopi velika finančna kriza in je tveganje najvišje. Takrat ni resnična dominantna valuta zmožna doseči statusa» varnih nebes«. V času 3 ZDA si lahko sposojajo sredstva v svoji valuti in s tem financirajo primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance.

21 20 finančnih pretresov, nestanovitnosti in tveganj, investitorji stremijo za, na eni strani sproščene posle in vrnitev domov, na drugi strani pa iščejo varna nebesa. Če je država, izdajateljica vodilne valute, zelo velika, potem ta domači učinek naredi valuto zelo cenjeno v primerjavi z drugimi valutami v času tveganja, vendar to ne pomeni, da je dosegla tudi status varnih nebes (prav tam, 12). Moje mnenje je, da če območje evra ne doseže politično vladanje in vojaško moč, enako ameriški, bo zelo težko ohraniti evru trajni status enotne vodilne mednarodne valute. V primeru, da bo sposoben prevzeti to vlogo v naslednjih dveh desetletjih, je evro daleč najboljši kandidat za zamenjavo dolarja v tej vlogi glede na to, da stopnja njegove rasti dohiteva dolarski delež na večjih mednarodnih trgih hitreje in hitreje vsako leto (glej poglavje 6.2). 5.3 Relativna vrednost evra kot mednarodne valute Najboljši način za merjenje vloge evra kot mednarodne valute je njegova relativna prisotnost na treh različnih trgih: trg mednarodnih dolgov, trg mednarodnega čistega premoženja in tuje menjalno tržišče (to so transakcije v tuji valuti). Mednarodna vrednost valute je določena z ravnovesjem med zahtevami po čistem premoženju in dolgovi, nominiranim v tej valuti. Od uvedbe evra je na mednarodnih trgih posojil zelo velik porast ponudbe vrednostnih papirjev v evrih. Njegova relativna vrednost na stalnih trgih prihodkov je še vedno veliko bolj pomembna kot na trgu lastniškega kapitala. Vzrok za to asimetrijo je obstoj nacionalnih, strukturnih in institucionalnih ovir za doseganje vse-evropskega okvirja kapitalskega trgovanja. Kot posledica tega zelo počasnega procesa integracije evropskega lastniškega kapitala ostaja področje evra manjše od ameriških ali angleških protipostavk, celo takrat, če upoštevamo relativno velikost njihovega gospodarstva. Istočasno pa so trgovinske dejavnosti manjše in stroški transakcij višji (de la Dehesa 2008, 6) Zato traja dlje časa, kot je bilo pričakovati, da bi dosegli dovolj veliko relativno velikost za tekmovanje z ameriškim tržiščem. Če bi se VB pridružila območju evra, bi obseg lastniškega kapitala poskočil navzgor in se približal ameriškemu. Kljub vsemu pa je stopnja rasti kapitala v evrskem območju veliko hitrejša, čeprav izhaja iz manjših številk. Celotni delež mednarodnih neporavnanih dolžniških vrednostih papirjev se lahko meri na tri različne načine: prvo, merjeno na»ozek«način (to je- brez izdajanja domače valute), drugo, merjeno na splošno (to je- vključno z izdajo v domači državi ) in tretje je globalno merjenje (to je- izdani še nedospeli vrednostni papirji v evrih). Naslednja zanimiva avtorjeva ugotovitev je porazdelitev deležev po regijah. Ne-evrske države EU (VB, Danska in Švedska) predstavljajo 42%, Severna Amerika 22% in ostale države 11% celotnih neporavnanih zadolžnic in obveznic, izraženih v evrih, medtem ko je ta delež v evrskih državah, ne-evrskih državah EU in ostalih državah, izražen v dolarjih, spoštljivih 24%, 18% in 20% (prav tam 2008, 7).

22 21 6 VPLIV UVEDBE EVRA NA RAZLIČNE TRGE Evro predvideva številne koristi za državljane: enotna valuta za države evro območja, enake stroške, tako za nacionalne in čezmejne bančne transferje ter stabilno poslovno okolje. Proces, ki vodi do enotne valute, se je začel pred uvedbo bankovcev in kovancev v državah članicah prvega januarja Državljan in evro Čezmejna plačila v evrih Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (2560/2001) določa, da dajatve, zaračunane za plačila v evrih med bančnimi računi v različnih državah članicah, ne smejo biti višje od tistih, ki se pobirajo za plačila v evrih znotraj države članice. Transakcije z debetno kartico so prav tako zajete v uredbi Zmanjševanje stroškov ter čezmejna plačila lažja za državljane Čezmejna plačila zajemajo: čezmejna nakazila: so transakcije, ki se na zahtevo nalogodajalca izvajajo prek institucije ali njene podružnice v eni državi članici, zato da se da znesek denarja na razpolago prejemniku plačila pri instituciji ali njeni podružnici v drugi državi članici; nalogodajalec in prejemnik plačila sta lahko ena in ista oseba čezmejni elektronski plačilni promet: Čezmejni prenosi sredstev preko elektronskega način plačila ali dvigov gotovine, čezmejni čeki: papirni čeki. Institucija mora dati na voljo svoji stranke v pisni in lahko razumljivi obliki, in kadar je to primerno, z elektronskimi sredstvi, predhodne informacije o dajatvah v zvezi z: čezmejnimi plačili, transakcijami znotraj države članice, v kateri je nahaja in o zamenjavi valut. Olajšanje čezmejnih prenosov: IBAN številka in BIC koda IBAN številka: mednarodna številka bančnega računa, ki se v svetu vse bolj uveljavlja za identifikacijo bančnih računov v mednarodnem poslovanju. Banka Slovenije je marca 2003 sprejela odločitev o uporabi IBAN-a v plačilnem prometu doma in s tujino. Na podlagi mednarodnih standardov in priporočil Banke Slovenije, vse banke predlagajo, da zapis računa v obliki IBAN-a stranke uporabljajo pri vseh komunikacijah s tujimi partnerji (NLB). Od pravilne uporabe IBAN-a je odvisna hitrost in pravilnost izvršitve plačila ter končna cena, ki jo morajo stranke plačati. Z uporabo IBAN-a se bodo izognili morebitnim naknadnim stroškom tujih bank. BIC koda: BIC koda (ali SWIFT koda) je bančna identifikacijska koda, je univerzalna metoda identifikacije finančnih institucij in služi olajšanju avtomatizacije procesiranja telekomunikacijsko izmenjanih sporočil bančnih in finančnih institucij (UJP).

23 V smeri nadaljnjega povezovanja trga kapitala 1. Status tržnega povezovanja Kot piše skupina za ekonomski razvoj (ERG 2001, 16) so se po uvedbi evra vse transakcije in poravnave vrednostnih papirjev v evroobmočju izvedle v evrih in tako so bile odpravljene ovire, s katerimi je valuta povzročila ločevanje nacionalnih trgov. Vendar pa zaradi vztrajnih ovir, ki izhajajo iz razlik v pravnih, davčnih in računovodskih sistemov, kot tudi tržno prakso, sistemi poravnav še niso bili vključeni. Kot rezultat, so se medtem čezmejne, kratkoročne medbančne transakcije povečale, transakcije z vrednostnimi papirji pa niso rasle kot je bilo pričakovano, zaradi zapletenih postopkov in visokih stroškov. Tako v tem času evro še vedno ugodno vpliva na proizvodnjo, na širok trg integracije na področjih financiranja in upravljanja premoženja. 2. Vključevanje menjav V preteklosti smo bili v Evropi priče manjšim regionalnim povezovanjem in sodelovanju med evropskimi borzami (Groznik, 2001). Norex je na podlagi stockholmske tehnologije SAX združil švedsko in dansko borzo. Eurex je najprej združil nemški (Deutsche Börse) in švicarski trgovalni sistem za izvedene finančne instrumente, pozneje pa se je sprožil plaz borz, ki so želele priti pod skupen dežnik. Borzna povezovanja so sicer najmočnejša v Evropi, prav dosti pa ne zaostajajo niti v ZDA niti na drugih celinah (na primer Kitajska v Aziji). 6.2 Dejstva o evru Tabela 2: Ključni podatki o uporabi evra Konec leta 2008 Konec leta 2007 Delež evra : Na mednarodnih dolžniških trgih (»ozek Q4 2008: 32,2 % Q4 2007: 31,3 % ukrep«) Pri čezmejnih posojilih Q4 2008: 22,2 % Q4 2007: 20,7% Pri čezmejnih depozitih Q4 2008: 22,4% Q4 2007: 20,5% V deviznem trgovanju jan 2008 dec 2008 jan 2007 dec 2007 (povprečno): 41,2% (povprečno): 37,8% V svetovnih deviznih rezervah Q4 2008: 26,5% Q4 2007: 25,3% Vir: ECB, V obdobju pregleda mednarodne vloga evra je njegova vloga ostala relativno stabilna na različnih segmentih finančnega trga. Na mednarodnih dolžniških trgih, se je delež dolžniških vrednostnih papirjev v evrih skupno povečal za okoli eno odstotno točko med koncem leta 2007 in koncem leta 2008 (glej tabelo 2). Delež dolžniških vrednostnih papirjev v dolarjih pa je znašal v četrtem kvartalu leta ,6% (kar je 0,2 odstotni točki manj kot leto prej). Na trgu čezmejnih posojil je delež posojil izraženih v evrih znašal 22,2% (kar je 1,5 odstotne točke več kot leto prej), v dolarjih pa 59,3% (kar je 1,2 odstotni točki manj kot v letu 2007) in na depozitnih trgih je bil delež evra 22,4%, kar je bilo približno dve odstotni točki več kot leto prej. Delež čezmejnih posojil konec leta 2008 v dolarjih je znašal 51,6 % (to je 1,2 odstotni točki manj kot leto prej),

24 23 delež v japonskih jenih pa bil 3,2%. V deviznem trgovanju, se je delež evra v transakcijah povečal iz 37,8% leta 2007 na 41,2% v letu Nenazadnje, v globalnih menjavah deviznih rezerv, se je delež evrskih instrumentov, dvignil na 26,5% ob koncu leta 2008, od 25,3% leto prej, padec pa so zabeležili v dolarjih in sicer iz 65,9% leta 2007 na 64% leta Kakor lahko predvidevamo iz razpoložljivih podatkov, ima evro prevladujočo vlogo v mednarodnih in domačih transakcijah in v državah, ki so geografsko blizu in sicer z vidika naraščanja njegovega deleža, saj se evrski deleži povečujejo, deleži dolarja pa upadajo. Razlog za upad dolarja lahko iščemo tudi v zmanjšanju zaupanja vanj zaradi velike finančne krize (ECB, 2009). 6.3 Domači in mednarodni trg dolga VP izražen v evrih Trije vidiki mednarodne uporabe evra na trgu dolžniških vrednostnih papirjev, se lahko izmerijo po združitvi informacij o valuti in razčlenitvi portfeljskih naložb evro območja na sredstva in obveznosti s strani podatkov Banke za mednarodne poravnave (BIS- ang. Bank for International Settlements), ki obsegajo skupne izdane in še nedospele dolžniške vrednostne papirje v evrih ("globalni ukrep ), izdane dolžniške vrednostne papirje s strani nerezidentov ("ozek ukrep"- glej poglavje 5.3) ter splošen vidik (izdajanje dolžnikih vrednostnih papirjev s strani rezidentov in nerezidentov). Sledeči podatki omogočajo široko primerjavo posameznih segmentov trga v obliki absolutne in relativna višine (glej tabelo 3). Te številke kažejo, da so se sredi leta 2008, trije vidiki mednarodne uporabe evra razlikovali glede na velikost: V evru izdani dolžniški vrednostni papirji s strani rezidentov, ki jih imajo v lasti nerezidenti, predstavljajo največji delež mednarodne uporabe evra. Skupno je takšnih neporavnanih zneskov 2.1 bilijona evrov. V evru izdanih dolžniški vrednostni papirji s strani nerezidentov in v lasti rezidentov, znašajo približno 1.5 bilijona evrov. V evru dolžniški vrednostni papirji, ki so bili tako z izdajo in hranjenjem s strani nerezidentov v relativnem smislu, najmanj pomemben segment, znašajo preostali znesek 791 milijard EUR (ECB, 2009).

25 24 Tabela 3: Dolžniški vrednostni papirji izdani v evru, glede na izdajatelja in imetnika V lasti rezidentov V lasti nerezidentov skupaj V milijardah evrov Izdani s strani 12,603 2,118 14,721 rezidentov Izdani s strani 1,456 0,791 2,247 nerezidentov skupaj 14,059 2,909 16,968 Odstotki celotnega dolga v evrih Izdani s strani 74,3 12,5 86,8 rezidentov Izdani s strani 8,5 4,7 13,2 nerezidentov Skupaj 82,8 17,2 100,0 Vir: ECB, Vloga evra na mednarodnem trgu posojil Po več letih zelo močne rasti, se je širjenje čezmejnih posojil na trgu ustavilo v letu Skupni znesek neporavnanih čezmejnih posojil, ki jih dajejo banke nefinančnim podjetjem in gospodinjstvom, se je še naprej povečeval v prvem četrtletju leta, vendar zmanjšal v naslednjih kvartalih leta V četrtem četrtletju leta 2008 so čezmejna posojila znašala 5.1 bilijona (tisoč milijard) USD ter 6,2 trilijona USD konec marca 2008 (glej graf 1, leva stran)

26 25 Graf 1: Mednarodni depozitni trgi: vse čezmejne vloge po valuti Vir: ECB, Ta upad v zneskih čezmejnih posojil - kar pomeni virtualno upadanje izdaje novih posojil - je mogoče pripisati globalni finančni krizi. Na splošno zmanjšanje širitve domačih kreditov je mogoče opaziti v najbolj naprednih in nastajajočih tržnih gospodarstvih. Pomanjkanje financiranja, splošno povečanje strahu pred tveganjem in negotovosti sodijo med glavne dejavnike upočasnitve mednarodnih domačih in kreditnih ekspanziji. Ob istem času, kriza ni imela zelo veliko vpliva na sestavo skupnih valutnih čezmejnih posojil, ki je ostal razmeroma stabilne skozi vse leto. Ob koncu leta 2008 je delež evra znašal 22,2%, to je približno za eno odstotno točko več kot na koncu leta 2007 (glej graf 1- desna stran in poglavje 6.2). 6.5 Vloga evra na mednarodnih depozitnih trgih Svetovni finančni pretresi imajo pomemben vpliv tudi na čezmejne depozitne trge v letu Ob koncu četrtega četrtletja leta 2008 je skupni preostali znesek vseh čezmejnih depozitov znašal 5,8 trilliona USD, kar je bilo 16% manj kot na vrhuncu ob koncu prvega četrtletja 2008 (glej graf 1, leva stran). Ta padec kaže, da so na čezmejne depozite negativno vplivale povečane negotovosti, ki izhajajo iz intenziviranja globalne finančne krize. Delež evra na mednarodnih depozitnih trgih - po uskladitvi z učinki vrednotenja se je povečal za približno dve odstotni točki na 22,4% decembra 2008 (ECB, 2009).

27 Devizni trgi Neprekinjenemu povečevanju trgovanja na tujih deviznih trgih smo bili priča v preteklih letih. V trgovanju je prišlo do zastoja v letu 2008, saj razpoložljivi dokazi kažejo na krčenje trgovanja proti koncu obdobja pregleda. Dnevni obseg poslov je povprečno znašal 179 milijard USD v zadnjem četrtletju leta 2008, naslednje transakcije pa so ocenjene na 226 milijard USD, v prvih treh četrtinah leta 2008 (glej graf 2). Predvsem se zdi, da so se obsegi znatno povečali z začetkom pretresov na finančnih trgih sredi leta 2007, pred krčenjem pa so bili precej vzporedno z njegovo intenzivnostjo v septembru Začetni porast trgovanja je lahko odraz povečanega delovanje proti ozadju razvijajoče napetosti na finančnih trgih, v kombinaciji s splošni trendi povečevanja deviznih tržnih obsegov. Ta razlaga je podprta zlasti s konico, ki smo ji bili priča v septembru 2008, ko je povprečni dnevni obseg narasel na 274 milijard ameriških dolarjev, od 202 milijard USD v avgustu, saj je bilo vzporedno opaziti precejšnje motnje na finančnih trgih v tem mesecu. Poznejši padci so se sprožili zaradi pomanjkanja zaupanja med trgovci v medbančnem deviznem trgu, primerljivi s tisto, ki prevladujejo na medbančnih denarnih trgih v tem času (ECB, 2009). Graf 2: Medbančni spot deviznih transakcij (Interbank spot foreign exchange transactions) Opomba: Podatki so izraženi v povprečni dnevni vrednosti; v bilijonih dolarjih Vir: ECB, Evro in podjetja Ker evro pomeni predvsem nižje stroške in večjo gotovost v poslovanju za podjetja, so navedena dejstva posebej pomembna za majhna in srednje velika podjetja, ki navadno niso imela poguma in denarja za raziskovanje in prodiranje na nova tržišča. Velika podjetja pa imajo številčnejši in bolj specializiran kader, ki hitreje in lažje ugotovi posledice uvedbe evra na gospodarsko okolje in pripravi podjetje na evro v vseh poslovnih funkcijah. (Ferlinc, Ješovnik 2002, 36).

28 27 Oviri, ki sta jih imela mala in srednja velika podjetja, sta bili dve: prvič visoki stroški poslovanja in drugič izpostavljenost tečajnemu in plačilnemu tveganju. Z uvedbo skupne valute naj bi bili ti oviri odpravljeni. Tako Brataševec (2000,43) navaja vidike, ki pozitivno vplivajo na donos podjetij: Ukinitev tveganj pri menjalnih tečajih znižuje stroške za zavarovanje tečajnih tveganj in stroške menjave tujih valut, enotni kapitalski trg daje večje možnosti za pridobitev cenejšega kapitala, države z visokimi obrestmi bo konkurenca prisilila k izenačevanju obrestnih mer na raven evra, na nižjo vrednost, uveljavitev evra kot enotne valute omogoča povečanje možnosti transakcij s tretjimi državami, poglavitne prednosti uvajanja enotne valute so v zmanjšanju oziroma celo odpravi variabilnost deviznih tečajev in z njo povezanim tveganjem v mednarodni menjavi. Poleg vsega pa po Kobalovi (2005) evro za podjetja pomeni tudi dolgoročno investiranje, sklepanje strateških partnerstev, racionalizacija proizvodnih linij in združitev tržnih znamk, možnosti za nove vire surovin in sklepanje dolgoročnih nabavnih pogodb ter hkrati prinaša nove možnosti za masovno proizvodnjo in/ali maloserijsko proizvodnjo visoko produktivnih izdelkov. Evro je v podjetja držav EMU prinesel precej sprememb, zato so potrebne prilagoditve na ključnih področjih poslovanja: prodaja in trženje (pojavljajo se zahteve po novih strateških odločitvah na področjih, kot so politika oblikovanja cen, segmentacija novega trga, oglaševalske strategije, ), finance in odnosi z bankami (prehod na evro v podjetjih vpliva na zmanjšanje obsega dela v finančnih službah, zmanjšanje računovodskih postavk, ki izhajajo iz večvalutnega vodenja), spremembe v računovodstvu (evro vpliva na davčno računovodstvo, knjigovodstvo kupcev in njihove terjatve, ), prilagajanje informacijske tehnologije (podjetja morajo oceniti sposobnost obstoječega informacijskega sistema in predvideti možnost prilagoditve), upravljanje s človeškimi viri (v podjetjih se izvajajo projekti, ki so usmerjeni v izobraževanje zaposlenih).

29 28 7 EVRO VALUTA PRIHODNOSTI Prvi januar 2007 je označil peto obletnico evra v fizični obliki. Njegova predstavitev je videna kot zgodba o uspehu. Močni in stabilni evro je postal ena od dveh vodilnih mednarodnih valut svetovne ekonomije (4journaliste 2009). Članice evroobmočja pridobivajo s tem, da so del večjega denarnega bloka. Špekulantom je težje pridobiti hitre zaslužke z menjalništvom in tako je odstranjen velik del pritiska, ki vpliva na vrednost. Poleg tega se vpliv evra širi dalje. Trgovanje zunaj evroobmočja predstavlja nekaj več kot tretjino BDP evroobmočja, a imajo devizni tečaji še vedno vpliv nanj. Močan evro škoduje izvoznikom in odvrača tuje investicije v evroobmočju, a pomaga uvoznikom in investitorjem evroobmočja drugje v svetu. Prav tako je potovanje v evroobmočju za državljane EU veliko lažje, saj ni potrebe po nadležnih menjavah valut, primerjava cen blaga in storitev je lažja, kar pripomore k boljšemu funkcioniranju notranjega trga in podpira zdravo konkurenco, od česar pridobijo potrošniki (večja konkurenca, nižje cene). Splošna ekonomska in cenovna stabilnost, ki jo je prinesel evro, je ugodna za celotno ekonomsko klimo, od družin do podjetij. Trenutne številke kažejo, da je uvedba evra pospešila trgovanje znotraj Evrope za 5-15%. Najpogostejša pritožba je nezmožnost držav članic uveljavljanja lastnih obrestnih mer. Pred kratkim se je nekaj politikov, predvsem iz Nemčije, Francije in Italije pozivalo za nižje obrestne mere, da bi s tem stimulirali rast. Ti posamezniki se niso zavedali, da je ECB s postavitvijo glavne mere na samo 2% od junija 2003 do decembra 2005 povzročila najnižje obrestne mere v državah znotraj evroobmočja v zadnjih desetletjih. Nezmožnost držav članic, da bi spremenile obrestne mere, pomeni tudi, da ne morejo enostransko nižati obrestnih mer z namenom spodbujanja investicij ali dviganja njih, da bi spodbudili varčevanje. Enotna evropska valuta pomeni tudi enotno evropsko monetarno politiko. Četudi ni enotne evropske ekonomske politike, se morajo vse države znotraj evroobmočja držati omejitev, ki jih postavlja EU. 7.1 Skepticizem glede evroobmočja Veliko ljudi (še posebej starejših), še vedno radi preračunavajo evre v svoje bivše valute, še posebno ko gre za velike vsote. Novembra 2006 je Deutsche Bundesbank objavila rezultate raziskave, ki je odkrila, da 77% nemških državljanov še vedno računa v markah, 94% jih ni vedelo, da je bankovec za 500 evrov vijolične barve, 74% ni rado videlo, da se 100 evrski bankovec preverja pod optičnim čitalcem. Še danes je v nogavicah in omarah shranjenih 14,4 milijard nemških mark (okoli 7,2 milijardi evrov). Zdi se, kot da nekateri nemški državljani ne zaupajo svoji novi valuti in da se jim nikamor ne mudi, ker lahko stare marke zamenjajo na federalnih bankah zastonj. To nakazuje splošen nivo previdnosti Evropejcev in je obenem znak nezaupanja v EU, ki ga imajo nekatere države članice.

30 29 Skupna evropska valuta evro skoraj po desetletju uradnega obstoja ni uspela pridobiti naklonjenosti večine državljanov članic območja z evrom, kažejo rezultati ankete, ki jo objavlja slovenski portal (24ur,STA ), po anketi ki jo je izvedel britanski dnevnik Financial Times. Več kot dve tretjini anketirancev v največjih članicah, kjer uporabljajo evro, meni, da ima skupni evropski denar negativen vpliv na razvoj domačih gospodarstev. Do evra so najbolj negativno nastrojeni na Apeninskem polotoku, saj skoraj 80 odstotkov italijanskih anketirancev meni, da skupna evropska valuta negativno vpliva na italijansko gospodarstvo. Več kot dve tretjini anketirancev se je o vplivu evra na domače gospodarstvo negativno opredelilo še v Franciji ter Španiji, medtem ko je v Nemčiji ta odstotek nekoliko nižji in ne presega 60 odstotkov. Glavni strah pred evrom je cenovna inflacija, ki je bila dodatno podžgana s poročanjem, ki je sledilo prehodu leta Povprečni državljan lahko grobo preračuna iz stare valute v evro, toda le tisti, ki si sistematično zapisujejo cene, bi lahko vedeli za spreminjajoče se cene različnih vrst blaga. Tako so posamezniki v praksi dobili vtis o spreminjajočih se cenah vsakodnevnih majhnih nakupov, denimo kave, piva, časopisa, katerih cene so si zapomnili. Porast cen je bila znatnejša pri cenejših vsakodnevnih nakupih in pri nekaterih storitvah, kot pri dražjem blagu in storitvah. Pri cenejših nakupih se zdi sprememba zaradi zaokroževanja cen, kar velja v večini držav evroobmočja, občutnejša. Zaokrožene cene olajšajo življenje trgovca in kupca (kovanca za 1 in 2 centa se na Nizozemskem in Finskem ne proizvajata več, ostajata pa še vedno zakonito plačilno sredstvo), a dajejo napačen vtis o relativni vrednosti evra. V tem kontekstu obstaja še en fenomen: Dlje časa kot je minilo od uvedbe nove valute, močnejši občutek imajo državljani, da so se cene dvignile. Razlog za to je primerjava današnjih cen v evrih s cenami iz preteklosti. Pogosto pa se zanemarja dejstvo, da bi se tudi s staro valuto blago dražilo zaradi inflacije. Nekatere nove članice razmišljajo o referendumih, na katerih bi se odločalo, ali naj se pridružijo evroobmočju po tem, ko bi izpolnile konvergenčne kriterije. Danska in Švedska sta izvedli več referendumov o prevzemu evra od leta 1999 naprej, vendar z negativnimi rezultati ob vsaki priložnosti. Evropska Komisija je izključila možnost, da bi katerakoli država evroobmočja opustila novo valuto. Evro bo ostal, saj prednosti, ki jih prinaša, odtehtajo kakršnekoli težave, tako na državni, kot na evropski ravni. 7.2 Globalna vloga evra se stabilizira Najnovejša objavljena študija Evropske centralne banke (ECB) o mednarodni vlogi evra kaže, da je mednarodna vloga evra kljub globalnim finančnim pretresom ostala stabilna. Uradu Vlade RS za komuniciranje ( ) je posredoval podatke in tako imamo še en dokaz več, da evro ohranja vlogo stabilne valute. Na mednarodnih valutnih trgih je delež trgovanja z evri kljub pretresom ostal večinoma nespremenjen. Podatki o poravnavah poslov v tujih valutah v okviru sistema bruto poravnav kažejo, da se je povprečni delež evra v dnevnih poslih zvišal s 37,8 odstotka leta 2007 na 41,2 odstotka Delež ameriškega dolarja in japonskega jena je v tem času ostal pri okoli 90 oz. 20 odstotkih (vsota deležev znese 200 odstotkov, ker sta obe valuti v poslu obračunani posamezno). Prav tako se je pri izvedenih finančnih instrumentih vloga evra nekoliko povečala.

31 30 Pri valutnih izvedenih instrumentih so aprila 2007 prevladovali dolarski instrumenti z nekaj nad 80-odstotnim deležem, medtem ko se je delež evrskih instrumentov zvišal s 37,1 na 42,1 odstotka. Na trgu obrestnih finančnih izvedenih instrumentov se je delež evra zvišal s 35,6 na 37 odstotkov, kar je bilo nekoliko nad deležem dolarja. Delež evra na trgu s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev se je ob koncu 2008 v primerjavi z letom 2006 skoraj podvojil na 58,8 odstotka, delež dolarja pa je v tem času upadel s 76 na 30 odstotkov, še posebej po začetku finančne krize v ZDA leta 2007(glej zgoraj 6.2). Delež evra kot valute obračuna ali poravnave v mednarodni trgovini po ugotovitvah ECB v večini članic območje evra narašča, deleži pa so leta 2007 segali od 39,2 odstotka v Grčiji do kar 79 odstotkov v Sloveniji. Med članicami EU izven območja evra in med državami kandidatkami za vstop v unijo pa je delež evra pri obračunu in poravnavi trgovinskih poslov najvišji v državah, ki so najbolj gospodarsko in institucionalno vezane na območje evra. Količina evrskih bankovcev v obtoku izven evrskega območja se je medtem leta 2008 še naprej zmerno povečevala in je dosegla 26,5 odstotka vsega denarja v obtoku kar je največ po letu Deleže dolarja pa je v višini 63,9 odstotka. V vsakem primeru pa menim, da kot Evropejci ne bi smeli biti ponosni na hitro in povečujočo uporabo evrskih bankovcev, ker se v glavnem uporabljajo za nepravilne in ilegalne aktivnosti v območju evra in tujini. Kljub napisanem, pa moramo vedeti, da se vsi podatki zelo hitro spreminjajo, borzni indeksi nihajo glede na ponudbo in povpraševanje iz dneva v dan In ker vemo, da se nahajamo v času gospodarske krize, je gospodarstvo še bolj podvrženo hitrim spremembam in nobenega podatka ne smemo jemati za dokončnega. Iz preteklih stanj in izkušenj vemo, da je dolar bil in ostaja prevladujoča valuta. Kljub temu, da se kazalci rasti nagibajo proti evru, ostaja delež evra daleč zadaj z izjemo trga s premoženjem zavarovanih vrednostnih papirjev, kjer se je podvojil, dolar pa padel za več kot polovico. 7.3 Pomen evra v svetu Razširjena uporaba evra v mednarodnih finančnih in monetarnih sistemih odraža njegov pomen v svetu: evro se čedalje bolj uporablja za objavljanje javnega dolga in dolga podjetij v svetu. Konec leta 2008 je delež evra na mednarodnih trgih dolgov znašal 32,2 % medtem ko je ameriški dolar znašal 44,6 % vseh dolgov, svetovne banke po svetu odobrijo znatna posojila, denominirana v evrih, evro je druga najbolj pogosta valuta, s katero se veliko trguje na deviznih trgih; uporablja se v približno 40 % dnevnih transakcij, evro se zelo veliko uporablja za izdajanje računov in plačevanje v mednarodni trgovini med evroobmočjem in tretjimi državami ter med tretjimi državami, vendar v manjši meri, evro se poleg ameriškega dolarja pogosto uporablja kot rezervna valuta za izredne monetarne razmere. Konec leta 2006 je bila več kot četrtina svetovnih deviznih rezerv hranjena v evrih, medtem ko je bilo leta 1999 takih rezerv le 18 %. Med tistimi, ki so

32 31 najbolj povečale svoje rezerve v evrih, so države v razvoju, tj. z 18 % leta 1999 na približno 30 % leta 2006, več držav svoje valute veže na evro, ki se uporablja kot rezervna ali referenčna valuta. Za izkoriščanje tega vplivnega položaja in učinkovitega prispevanja k mednarodni finančni stabilnosti nastopa evroobmočje na pomembnih gospodarskih forumih enotno, kar je posledica tesnega usklajevanja držav članic evroobmočja, Evropske centralne banke in Evropske komisije (Evropska komisija 2009). Številne tretje države in regije so še tesneje povezane z evrom. Zaradi stabilnega monetarnega sistema, na katerem temelji evro, je ta za njih še privlačnejša rezervna valuta, zlasti za tiste, ki imajo posebne institucionalne dogovore z EU, kot so preferencialni trgovinski dogovori. Evro se veliko uporablja tudi v tretjih državah in regijah, ki mejijo na evroobmočje, na primer v Jugovzhodni Evropi, medtem ko uporabljajo nekatere druge države Monako, San Marino in Vatikan evro kot svojo uradno valuto v skladu s posebnimi monetarnimi dogovori z EU. Slika 1: Območje evra: dejstva in številke Vir: Evropska komisija, 2007.