2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo

Transcription

1 Andragoški center Slovenije 2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo Socioekonomske značilnosti prebivalstva Sredi leta 2008 ( ) je v Sloveniji živelo prebivalcev, in sicer moških in žensk. Število prebivalcev je v drugem četrtletju leta 2008 naraslo za 0,5 %, in sicer predvsem zaradi selitvenega prirasta tujcev. Naravni prirast prebivalstva v drugem četrtletju leta 2008 pozitiven že peto leto zapored Začasni podatki kažejo, da se je v pomladnih mesecih, tj. od marca do junija 2008, rodilo 662 oseb več, kot jih je umrlo. Pozitiven naravni prirast se v drugem četrtletju pojavlja od leta 2004, vendar v teh štirih letih še nikoli ni bil tako visok kot letos (1,3 osebe na prebivalcev). V letošnjem drugem četrtletju se je rodilo 219 živorojenih otrok več, umrlo pa 383 oseb manj kot v prvem četrtletju letošnjega leta. Število državljanov Slovenije naraslo Število državljanov RS, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini, je v drugem četrtletju leta 2008 po polletnem upadanju znova naraslo, in sicer za moških in 960 žensk. Nekoliko je naraslo tudi število vseh državljanov Slovenije. Skupni prirast prebivalstva v 2. četrtletju 2008 Skupni prirast prebivalstva je bil v drugem četrtletju 2008 visoko pozitiven, in sicer se je število prebivalstva Slovenije povečalo kar za K njegovi pozitivni vrednosti je manjši del prispeval naravni prirast, glavni del pa tudi tokrat selitveni prirast tujcev (ta je znašal ). Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil v drugem četrtletju 2008 negativen ( 155 oseb). Ženske še vedno številnejše kot moški Čeprav se je število moških precej povečalo (zlasti zaradi tujih državljanov z začasnim prebivališčem v Sloveniji), je 30. junija 2008 v Sloveniji še vedno živelo manj moških kot žensk. Ženske so namreč predstavljale 50,4 % prebivalstva Slovenije. Tabela 1: Prebivalstvo po skupinah in spolu, Slovenija, 30. junij 2008 Prebivalstvo Slovenije Skupaj moški ženske Državljani Republike Slovenije, brez tistih, ki začasno prebivajo v tujini Skupaj moški ženske

2 Tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji Skupaj moški ženske Tujci z začasnim prebivališčem v Sloveniji Skupaj moški ženske Državljani Republike Slovenije Skupaj moški ženske Vir: SURS ( Ministrstvo za notranje zadeve Centralni register prebivalstva in Register tujcev V prvi polovici leta 2008 je v Sloveniji živelo prebivalcev, starih 15 let in več. Največ prebivalcev, starih 15 let in več, je živelo v Osrednjeslovenski regiji ( oz. 25 %), od tega (18,8 %) prebivalcev starih 65 let ali več. Najmanj prebivalcev starih 15 let in več je živelo v Zasavski regiji (2,3 %), od tega skoraj 20 % starejših, starih 65 let ali več. Tabela: 2: Prebivalstvo po starostnih skupinah, statistične regije, Slovenija, polletno Skupaj SLOVENIJA Gorenjska Goriška Jugovzhodna Slovenija Koroška Notranjsko-kraška Obalno-kraška Osrednjeslovenska Podravska Pomurska Savinjska Spodnjeposavska Zasavska Vir: SURS ( E8ne+regije%2C+Slovenija%2C+polletno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_sta r_spol/&lang=2)

3 Graf 1: Prebivalstvo v Sloveniji, staro 15 let in več po statističnih regijah, polletno Število prebivalcev starih 15 let in več Osrednjeslovenska Podravska Savinjska Gorenjska Jugovzhodna Slovenija Pomurska Goriška Obalno-kraška Koroška Spodnjeposavska Notranjsko-kraška Zasavska Regija Projekcija prebivalstva za Slovenijo do leta 2050 V demografiji ima projekcija prebivalstva pomembno vlogo. Ukvarja se s predvidevanjem in napovedovanjem prihodnjega obnavljanja prebivalstva in njegovih sestavnih delov. Izraz projekcija prebivalstva pomeni izračun verjetnega prihodnjega števila in sestave prebivalstva določenega območja po različnih znakih, ki je zasnovan na hipotezah o bodočem razvoju rodnosti, smrtnosti in selitvenosti. Eurostat, Statistični urad Evropskih skupnosti, je za države članice Evropske unije izdelal projekcije prebivalstva za vse države članice EU, in sicer v več variantah za obdobje Število prebivalcev se bo po podatkih Eurostatovih projekcij v Evropski uniji do leta 2025 povečevalo, potem pa upadlo. Največji upad števila prebivalstva pričakujejo v državah, ki so zadnje postale članice Evropske unije. Po osnovni varianti teh projekcij bo število prebivalstva Slovenije naraslo iz sedanjih 1,99 milijona na skoraj 2,02 milijona do leta 2014, nato pa počasi, a vztrajno upadalo in se znižalo na 1,89 milijona do leta Tako gibanje bo posledica stalnega povečevanja pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, rodnosti in selitev. Za moške se bo pričakovana starost povečala iz 72,6 let na 79,8 let v letu 2050, za ženske pa iz 80,2 na 85,2 let. Za rodnost je do leta 2027 predviden rahel porast. Vrednost rodnosti bo iz sedanje vrednosti 1,18 narasla na 1,5 otroka in ostala nespremenjena do leta Število prebivalcev v starosti, ko se upokojijo, se bo povečevalo, število mladih pa zmanjševalo. Selitveni prirast Slovenije s tujino bo po ocenah do leta 2050 okrog oseb letno, z rahlim upadom okrog leta Število prebivalcev v starosti 15 let in več bo rahlo naraščalo iz sedanjih na približno prebivalcev leta 2025, potem pa bo hitro upadalo. Število starih se bo povečevalo, število mladih pa zmanjševalo.

4 Tabela 3: Projekcija števila prebivalstva v Sloveniji, starega 15 let in več do leta let let let let let let let let let let let Skupaj Vir: SURS ( Graf 2: Projekcije števila prebivalstva v Sloveniji, starega 15 let in več do leta Število prebivalcev od 15 let naprej Leto Aktivno prebivalstvo Slovenije V novembru 2008 je bilo v Sloveniji aktivnih prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih (tj. starih let) 93 %, registriranih brezposelnih pa 7 %. Število aktivnih prebivalcev se je v novembru 2008 nekoliko znižalo glede na preteklo obdobje, in sicer predvsem zaradi znižanja števila zaposlenih moških.

5 Tabela 4: Aktivno prebivalstvo, Slovenija, november 2008 Aktivno prebivalstvo Delovno aktivno prebivalstvo Registrirane brezposelne osebe skupaj zaposlene osebe samozaposlene osebe Skupaj Moški Ženske Vir: SURS ( Podatki o izobrazbeni strukturi delovno aktivnega prebivalstva so na voljo za leto Konec leta 2006 je bilo v Sloveniji prebivalcev in med temi je bilo delovno sposobnih 70,1 %. Od delovno sposobnih je bila delovno aktivna dobra polovica (56,9 % oz prebivalcev). Največ (58,2 %) delovno aktivnih prebivalcev Slovenije je bilo konec leta 2006 srednješolsko izobraženih. Visokošolsko izobraženi (15,9 %) so bili številnejši kot tisti s končano osnovno šolo (15,0 %). Izobrazba delovno aktivnih prebivalcev Slovenije se pomembno razlikuje glede na državo, v kateri so bile te osebe rojene. Med delovno aktivnim prebivalstvom Slovenije je bilo visoko izobraženih 17,1 % delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, rojenih v Sloveniji; 28,7 % rojenih v neevropskih državah; 20,1 % rojenih v drugih državah EU ter 7,3 % rojenih v državah Evrope, ki niso članice EU. Konec leta 2006 je bilo med prebivalci Slovenije, ki so se v študijskem letu 2006/2007 vpisali v višješolske in visokošolske dodiplomske in podiplomske študijske programe, 96,9 % prebivalcev, ki so bili rojeni v Sloveniji, in 2,5 % prebivalcev, ki so bili rojeni v drugih evropskih državah, ki niso članice EU, med temi so bili najštevilnejši (42,4 %) tisti, ki so bili rojeni v Bosni in Hercegovini. Od delovno aktivnih, ki so se v Slovenijo priselili v 2007, so bili spet najštevilnejši tisti, ki so imeli končano osnovno šolo, in sicer jih je bilo 54,3 %, končano srednjo šolo je imelo 40,7 %, višjo šolo ali višjo od te pa 3,0 % teh oseb. Delež delovno aktivnih visokošolsko izobraženih ali več je med priseljenimi v letu 2005 znašal 6,3 %, v 2006 pa 3,7 %. Tabela 5: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji po stopnji šolske izobrazbe, državi rojstva in spolu, 2006 Dosežena izobrazba SKUPAJ Brez izobrazbe Nedokonča na osnovna Osnovna Srednja Višja strok. Visoka strok. ali več Neznano Država rojstva SKUPAJ DRŽAVE EU Slovenija Avstrija z z Nemčija Italija 399 z z z Francija z z

6 Druge članice EU DRUGE EVROPSKE DRŽAVE Bosna in Hercegovina Hrvaška Srbija in Črna gora Druge evropske države NEEVROPSKE DRŽAVE z z Neznano z 19-7 z Opomba: z podatek zaradi zaupnosti ni objavljen - ni pojava Vir: SURS ( be%2c+dr%9eavi+rojstva+in+spolu%2c+letno&path=../database/dem_soc/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/03_055 69_soc_ekon_znac/&lang=2), Ministrstvo za notranje zadeve Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Register tujcev, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva Kontaktna oseba za področje: Erika Brenk, erika.brenk@acs.si Informacijo pripravila: Erika Brenk, erika.brenk@acs.si Viri: _ekon_znac/03_05569_soc_ekon_znac.asp (december 2008) Ministrstvo za notranje zadeve Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Register tujcev, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva opnji+%9aolske+izobrazbe%2c+dr%9eavi+rojstva+in+spolu%2c+letno&path=../database/dem_so c/05_prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/03_05569_soc_ekon_znac/&lang=2 (december 2008) Ministrstvo za notranje zadeve Centralni register prebivalstva, Ministrstvo za notranje zadeve Register tujcev, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (december 2008) kcije.asp (december 2008) +in+spolu%2c+statisti%e8ne+regije%2c+slovenija%2c+polletno&path=../database/dem_soc/05_ prebivalstvo/02_05007_stev_strukt/01_05203_star_spol/&lang=2 (december 2008) (december 2008) Ministrstvo za notranje zadeve Centralni register prebivalstva in Register tujcev