PRIMERJAVA REŠEVANJA TRGOVINSKIH SPOROV V GATT IN WTO

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA REŠEVANJA TRGOVINSKIH SPOROV V GATT IN WTO Kandidatka: Sanda Peternel Študentka rednega študija Št. Indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: mednarodna menjava Mentor: docent, dr. Klavdij Logožar Prebold, februar, 2007

2 2 PREDGOVOR Zaradi globalizacije, tako politične kot ekonomske, so se države začele povezovati z namenom bolje uspeti na mednarodnem trgu. Težnje po ekonomski integraciji so se pojavljale v tržnih in v centralno-planskih gospodarstvih, v nerazvitih in razvitih državah. Dejavniki, ki so skozi desetletja povzročali ekonomsko povezovanje, so različni: svoboden promet blaga, kapitala in delovne sile, povečanje delovne intenzivnosti in tudi mednarodni politični odnosi. Ker del gospodarske aktivnosti posamezne države zajemajo zlasti mednarodno trgovino, je prišlo do povezovanja različnih gospodarstev in medsebojnega sporazumevanja. Države so si prizadevale za liberalizacijo trgovine. Vendar pa so v času druge svetovne vojne države uvedle številne omejitve, s katerimi so regulirale svojo mednarodno menjavo. Urejanje se je nanašalo na uvoz pa tudi na izvoz, saj so zaradi pomanjkanja na domačem trgu skušale izboljšati preskrbo in založenost tudi s preprečevanjem izvoza dobrin, ki jih je doma primanjkovalo. In tako je prišlo do omejevanja liberalizacije svetovne trgovine. Potrebno je bilo širše reševanje problemov mednarodne trgovine zaradi njene liberalizacije. V takem vzdušju so posamezne države skušale najti začasno rešitev, ki bi povečala mednarodno trgovino in njeno liberalizacijo. V ta namen je 23 držav, zvečine razvitih tržnih gospodarstev, konec leta 1947 podpisalo začasni sporazum o carinah in trgovini GATT. GATT je bil uspešen pri zniževanju carinskih preprek, manj uspešen pa pri preprečevanju ponovne vzpostavitve trgovinskih pregrad in nadzorovanju trgovinskih ukrepov kot so subvencije, javna naročila, norme in standardi ter pravila in neuradne omejitve konkurence. GATT je napredoval na regionalnem področju v smislu koordinacije, harmonizacije in medsebojnega priznavanja. Medtem ko je izgubljal pristojnosti na globalni ravni. Sistem GATT so dograjevali v Urugvajskem krogu v obliki večstranskih trgovinskih pogajanj. Rezultat je bilo 28 sklenjenih sporazumov, ki urejajo trgovine z blagom, s storitvami, področje kmetijstva, trgovinskih vidikov investicijskih ukrepov ter pravic intelektualne lastnine. Končni sporazum predvideva nadaljnjo liberalizacijo svetovne trgovine. Rezultat pogajanj je nastanek Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je zamenjala dosedanji GATT in je bila ustanovljena kot institucija, ki je in bo odgovorna za vprašanja, ki zadevajo svetovno trgovino. Ustanovitev WTO vodi v obdobje multilateralne discipline na področju trgovinske politike. Postavljeni so strožji kriteriji za izpolnjevanje obveznosti držav ob večjih pooblastilih organov WTO, dograjen je način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, ki se izčrpa v določenem postopku s točno določenimi roki. WTO mora še nadalje spodbujati rast svetovne trgovine, gospodarskega razvoja ter upravljanje in delovanje večstranskih trgovinskih sporazumov ter njihove cilje. Mehanizem WTO za reševanje sporov deluje avtomatično in transparentno ter zagotavlja večjo zanesljivost za vse države članice WTO. Ne nalaga nobenih novih obveznosti državam članicam, ampak pojasnjuje obveznosti v njihovih medsebojnih odnosih na notranjih in zunanjih pogajanjih. Trenutno se interes WTO kaže v vse močnejšem strateškem pristopu pri reševanju trgovinskih sporov. S tem se zagotavlja prost dostop na

3 3 mnoge trge, vendar s spoštovanjem in zaupanjem v partnerje pri podpisovanju multilateralnih dogovorov. Postopek reševanja sporov v WTO je hitrejši in učinkovitejši kot je bil v sistemu GATT. Postopek poteka po točno določenih fazah, v točno določenih časovnih omejitvah. WTO si prizadeva, da bi države, ki so v sporu, našle medsebojni kompromis. Vendar če pride do postopka pred paneli, ali nadalje pred pritožbenim telesom, morajo države spoštovati končno odločitev in sprejeti povračilne ukrepe. WTO je razrešila že veliko sporov in s tem tudi preprečila mnogo trgovinskih vojn. Vendar ima tudi ta sistem svoje pomanjkljivosti in slabosti, ki si jih prizadeva odpraviti. Diplomska naloga opisuje nastanek WTO, njene značilnosti, naloge, delovanje in zgradbo. Osredotočili smo se na sam sistem reševanja trgovinskih sporov. Zato smo najprej opisali reševanje sporov v predhodnem sistemu GATT, njegove slabosti in izboljšave po letu 1995, ko je nastala WTO. Navedli smo celoten potek reševanja sporov, organe in njihove funkcije. Za praktični vpogled v delovanje mehanizma za reševanje sporov smo podali nekaj primerov obravnavanih sporov. Ker je EU ena ključnih članic WTO in je tudi zelo aktivna pri izboljšavi sistema, smo tudi poudarili njeno vlogo. Prav tako smo opisali članstvo Republike Slovenije v sistemu GATT in kasneje v WTO in seveda njen pomen za razvoj države.

4 4 KAZALO 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskovanja Predvidene metode raziskovanja NASTANEK IN DELOVANJE WTO Nastanek in značilnosti WTO Organizacijska struktura WTO Članstvo v WTO Odločanje v WTO Naloge WTO Finančna ureditev WTO Podpora državam v razvoju REŠEVANJE SPOROV V OKVIRU GATT Postopek reševanja sporov v GATT in njegov razvoj Postopek reševanja sporov v okviru GATT panelnih skupin za reševanje sporov Problemi GATT sistema za reševanje sporov REŠEVANJE SPOROV V WTO Nastanek DSU in izboljšave v sistemu reševanja sporov Naloge, cilji in glavne značilnosti sistema za reševanje sporov v WTO Postopek reševanja trgovinskih sporov Vloga organov WTO pri reševanju sporov Faze reševanja sporov v okviru WTO Kronološki potek reševanja sporov Slabosti sistema za reševanje sporov v WTO PRIMERI REŠEVANJA TRGOVINSKIH SPOROV V WTO Statistika prijavljenih sporov Praktični primeri reševanja sporov v WTO Vloga EU v WTO Slovenija v GATT/WTO sistemu 53 6 SKLEP 56 POVZETEK

5 5 SEZNAM VIROV SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC SEZNAM TABEL. 64 SEZNAM SLIK. 64

6 6 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Kljub hudim posledicam druge svetovne vojne, si je gospodarstvo večine držav hitro opomoglo. Obseg proizvodnje se je zelo povečal in začela se je pojavljati težnja za izvoz domačih izdelkov. Države so želele povečati obseg zunanje trgovine, vendar so izvozniki naleteli na številne carinske in necarinske ovire. Organizacija združenih narodov (OZN) si je zelo prizadevala ohraniti liberalizacijo trgovine in zaradi tega želela ustanoviti Mednarodno trgovinsko organizacijo (ITO), ki pa se zaradi zavlačevanja Združenih držav Amerike (ZDA) in nekdanje Sovjetske zveze (SZ) ni zgodila. Tako je 23 držav z namenom povečati mednarodno trgovino in njeno liberalizacijo ustanovilo začasni sporazum o carinah in trgovini GATT. GATT je predstavljal nekakšno predhodno obdobje v liberalizaciji svetovne trgovine. Predvsem si je prizadeval za odpravo carinskih ovir, vendar je bil manj uspešen pri odpravi necarinskih ovir. Prav tako v svojem področju delovanja ni zajemal številnih sektorjev, kot so na primer, storitve, neposredne tuje investicije, restriktivni poslovni običaji, zaščita pravic intelektualne lastnine, okoljevarstveni problemi in različni socialni standardi. Zato so z namenom izboljšati sistem in odpraviti pomanjkljivosti dosedanjega režima leta 1994 na Urugvajskem krogu ustanovili WTO, ki je začel delovati s in ima do danes že 149 držav članic. Svetovna trgovinska organizacija je bila ustanovljena kot institucija, ki je in bo odgovorna za vprašanja svetovne trgovine. Gre za globalni trgovinski sporazum in hkrati širok spekter novih sporazumov in sprememb na področju svetovne trgovin, ki naj bi poskušali odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, ki jim GATT ni bil kos. Zaradi težnje po vstopu na tuje trge in željo po mednarodnem sodelovanju s tujimi državami, je na področju mednarodne trgovine prihajalo do vse večjih neskladij med državami. Število sporov med državami partnericami se je večalo, prihajalo je do nadrejenosti večjih in gospodarsko močnejših držav. Zato si je WTO prizadevala izboljšati mehanizem za reševanje sporov. Ustanovili so stalna telesa, ki so reševala spore v točno določenem časovnem okviru. Pred temi organi so bile vse države članice enakovredne. Nobene politične in gospodarske prevlade ni bilo v razreševanju njihovih trgovinskih sporov. Vendar tako kot vsak internacionalni sistem, ima tudi ta tako prednosti kot slabosti. S prakso se njihove pomanjkljivosti še bolj izražajo. Želijo si pospešiti postopek reševanja sporov, naleteli so tudi na probleme transparentnosti, majhne države so še vedno šibkejše, saj nimajo finančnega zaledja, da bi imele v Ženevi stalne predstavnike in pravnike. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti delovanje Svetovne trgovinske organizacije in predstaviti sistem za reševanje sporov. Skušali smo prikazati razvoj mehanizma za reševanje sporov vse od začetkov sistema GATT do sedanje strukture delovanja v WTO.

7 7 Podrobneje smo predstavili WTO kot institucijo, njen nastanek in delovanje. Predvsem pa smo se osredotočili na spremembe reševanja sporov po letu 1995, se pravi od prehoda GATT v WTO. Prav tako smo hoteli za lažjo predstavitev s praktični primeri prikazati potek reševanja sporov. Cilji diplomskega dela so opisati nastanek Svetovne trgovinske organizacije, njeno strukturo in delovanje. Prav tako opisati reševanje sporov v GATT in razlike, ki so nastale z nastankom WTO. Cilj je tudi opisati sam postopek reševanja sporov in časovni potek. Želeli smo teorijo podkrepiti s praktični primeri, ki bi pokazali uspešnost delovanja mehanizma za reševanje sporov. Zaradi aktualnosti Evropske unije pa smo hoteli prikazati njen pomen v sistemu reševanja sporov in pa vlogo Slovenije v WTO. Osnovne trditve diplomskega dela so: sistem za reševanje sporov v WTO je zaradi novejšega nastanka izpopolnjen in učinkovitejši od predhodnega v GATT, saj se je skozi leta izboljšal in ima manj pomanjkljivosti; mehanizem za reševanje sporov je nujno potreben v procesu globalizacije, saj se v mednarodno trgovino vključuje vse več držav in s tem naletijo tudi na več ovir v medsebojnem poslovanju; če ne bi bilo pravil in zakonov, po katerih se morajo ravnati države v medsebojnem trgovanju, bi velike in gospodarsko uspešnejše države popolnoma izpodrinile majhne države iz mednarodnega poslovanja; WTO je dokaj mlada organizacija in pri svojem delovanju še vedno naleti na določene ovire in pomanjkljivosti, ki bi jih bilo zaradi boljšega trgovanja med državami potrebno odpraviti. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskovanja V diplomskem delu smo predpostavljali, da je delovanje mehanizma za reševanje trgovinskih sporov zelo pomemben. Predvsem zato, ker se je s povečano globalizacijo razširila tudi mednarodna trgovina, pri čemer vse pogosteje prihaja do nesporazumov med različnimi državami, trgovskimi partnericami. Predpostavljali smo tudi, da zaradi dokaj mladega sistema za reševanje sporov prihaja do določenih pomanjkljivosti in slabosti, ki bi jih za boljše reševanje sporov bilo dobro čimprej odpraviti. Pri tem mislimo predvsem velike časovne prepreke pri razreševanju sporov. Prav tako predpostavljamo, da imajo večje in gospodarsko močnejše države članice še vedno premoč nad majhnimi gospodarstvi in da se nad njimi še vedno kršijo pravice. Sicer pa je naša predpostavka tudi, da se je od leta 1995, se pravi z nastankom WTO, sistem za reševanje sporov močno spremenil in izboljšal glede na predhodno reševanje sporov v okviru GATT. Omejitve raziskave so bile predvsem pridobivanje ustreznih virov. Prav tako smo imeli probleme pri izbiri slovenske literature, ki jo sestavljajo zgolj učna literatura in članki, ki

8 8 jih skorajda ni. Prav tako smo najpomembnejšo pisno literaturo dobili v ljubljanski knjižnici, kar je predstavljalo še problem oddaljenosti. Sicer pa smo najnovejše podatke dobili le na internetni strani Svetovne trgovinske organizacije. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Naša raziskava je bila makroekonomska, saj je zajemala proučevanje Svetovne trgovinske organizacije kot mednarodno institucijo za reševanje trgovinskih sporov. Prav tako se je raziskava ukvarjala s primerjavo dveh makroekonomskih agregatov: mehanizma za reševanje sporov v GATT in mehanizma za reševanje sporov v WTO. Uporabili smo dinamično ekonomsko raziskavo, kar pomeni, da smo zajeli proces reševanja trgovinskih sporov od začetkov v GATT, do nastanka WTO in vse do danes. Pri deskriptivnem pristopu k raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, s katero smo opisali dejstva, procese in pojave pri samem diplomskem delu, metodo klasifikacije, s pomočjo katere smo obrazložili določene pojme in metodo kompilacije, ki nam je pomagala povzemati spoznanja, stališča in rezultate drugih avtorjev. V okviru analitičnega pristopa k raziskovanju pa smo uporabili predvsem deduktivno metodo, saj smo iz splošnih stališč analizirali določene sklepe in odvisnosti med pojavi. Izbrali smo sekundarno metodo zbiranja podatkov, saj so bili že vsi podatki, ki so nam služili pri pisanju diplomskega dela, zbrani. Pomagali smo si z različnimi elektronskimi viri podatkov, prav tako pa z različnimi pisnimi deli domačih, predvsem pa tujih avtorjev.

9 9 2 NASTANEK IN DELOVANJE WTO 2.1 Nastanek in značilnosti WTO S podpisom sporazuma o zaključku»urugvajske runde«v Marakešu, , je bila ustanovljena Svetovna trgovinska organizacija WTO 1, ki je s nadomestila GATT 2. Gre za globalni trgovinski sporazum in hkrati za širok»paket«novih sporazumov in sprememb na področju svetovne trgovine, ki naj bi poskušali odpraviti dosedanje pomanjkljivosti, ki jim GATT ni bil kos. (Bobek 2002, 124) Deklaracija Punta del Este ni imela namena ustanoviti nove organizacije, ki bi zamenjala dotedanjo težavno GATT institucijo. Šele v začetku leta 1990 je prvi uradni predlog za ustanovitev nove organizacije dala kanadska vlada. Diskusije o novi organizaciji so začeli razvijati znotraj Evropske skupnosti. Skupnost je sprva hotela to organizacijo imenovati Multilateralna trgovinska organizacija MTO 3. Dokončno odločitev glede imena organizacije so podale Združene države Amerike, ki so bile najbolj neodločne glede sprejetja predloga o nastanku nove organizacije. Nato so nekaj mesecev pred zaključkom Urugvajske runde naznanile, da bodo sprejele sklep pod pogojem, da se njeno ime spremeni v Svetovno trgovinsko organizacijo WTO. (Jackson 1998, 29) Prvotno je bil GATT namenjen regulaciji in odpravi intervencionizma v svetovni trgovini. Z naraščanjem medsebojne odvisnosti narodnih gospodarstev kakor tudi s stranskimi učinki domače intervencije za tuje države je postajala občutljivost domače politike v mednarodnih tokovih vedno bolj pomembna, mednarodna koordinacija je bila nujna. (Grossman 1994, 107; povz. po Bobku 2002, 124) Sprva je bil GATT edini multilateralni sestav za ustanovitev WTO. Sedaj predstavlja enega izmed različnih sporazumov, ki sestavljajo WTO (glej sliko 1). Še posebej sta z»urugvajsko rundo«nastala dva nova sporazuma; Sporazum za trgovino s storitvami GATS 4 in Sporazum za trgovinske vidike intelektualne lastnine TRIPs 5. V glavnem so štirje večstranski sporazumi, ki obravnavajo vladno nabavo, civilno letalstvo, trgovino z govedino in trgovino z mlečnimi izdelki. Večstranski sporazumi obvezujejo samo države podpisnice sporazuma. V nasprotju z njimi pa multilateralni sporazumi, kot je GATT, obvezujejo vse države članice WTO. Telo za revizijo trgovinske politike TPRB 6 predstavlja tako eno izmed nalog WTO kot tudi vrsto postopkov za kontroliranje trgovinskih politik držav članic. Telo za reševanje sporov DSB 7 pa je skupek vseh postopkov in detajlov kako se lahko članice pritožijo zoper trgovinsko prakso drugih članic in kako se bo spor reševal in razrešil. (Bowen, Hollander in Viaene 1998, 59-60) 1 World Trade Organization. 2 General Agreement on Tariffs and Trade. 3 Multilateral Trade Organization. 4 General Agreement on Trade in Services. 5 Agreement on Trade-related Aspects of Intellectual Property Rights. 6 Trade Policy Review Body. 7 Dispute Settlement Body.

10 10 Slika 1: Zgradba WTO SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA Telo za reševanje sporov Multilateralni sporazumi Telo za revizijo trgovinske politike GATS GATT TRIPs Večstranski sporazumi Vir: Bowen, Hollander in Viaene 1998, 60 Svetovna trgovinska organizacija je bila ustanovljena kot institucija, ki je in bo odgovorna za vprašanja, ki zadevajo svetovno trgovino. Prav tako pa naj bi sodelovala z Mednarodnim monetarnim skladom in Svetovno banko. WTO torej pomeni nadomestilo za GATT neučinkovit sistem pogajalskih krogov. Gre za novo strukturo, kjer pogajanja potekajo na različnih ravneh in stopnjah (ministrske konference so organizirane najmanj enkrat na dve leti). Prav tako je WTO odgovorna za uresničevanje vseh sporazumov, ki so bili doseženi in podpisani ob koncu pogajanj v»urugvajski rundi«. Najnovejši sporazumi obvezujejo vse države članice WTO (v nasprotju s tem pa so kodeksi, sklenjeni v okviru»tokijske runde«, zavezovali samo določene države članice GATT). Zato ustanovitev Svetovne trgovinske organizacije vodi v obdobje multilateralne discipline na področju trgovinske politike; le-ta ni več omejena z državnimi mejami, ampak lahko intervenira tudi v posamezna domača gospodarstva držav članic. (Gusel in Bobek 1997, 96)

11 11 Tabela 1: "Osebna izkaznica" Svetovne trgovinske organizacije Lokacija Ženeva, Švica Ustanovljena 1. januar 1995 Ustvarjena S pogajanji v»urugvajski rundi«( ) Članstvo 149 držav (od 11. decembra 2005) Proračun 175 mio CHF 8 za leto 2006 Število osebja (ministri) 635 Glavni na čelu Pascal Lamy (generalni direktor) Vir: WTO 2007a Značilnosti WTO so (Bobek 2002, 125): univerzalnost organizacije, ki naj bi zagotavljala večjo pravno varnost v mednarodnih trgovinskih odnosih in uveljavljala utečen in učinkovit mehanizem reševanja mednarodnih trgovinskih sporov. Hkrati naj bi spodbujala rast svetovne trgovine z blagom in storitvami, tako da se vsa vprašanja mednarodne trgovine in posredno gospodarskega razvoja obravnavajo v WTO. Države v sodelovanju z IMF 9 ter Svetovno banko zavezujejo dogovori; izgrajen način reševanja mednarodnih trgovinskih sporov, ki se reši v določenem postopku v točno določenih rokih; možnost spremembe načina glasovanja; če ni konsenza, lahko WTO sprejema odločitve, ki z večino glasov obvezujejo vse države, kar prej na osnovi GATT47 ni bilo mogoče; strožji in trdneje postavljeni kriteriji za izpolnjevanje obveznosti držav ob večjih in doslednejših pooblastilih organov WTO; natančneje določeni in bolj zavezujoči postopki notifikacije držav v zvezi z izvajanjem sporazumov. 2.2 Organizacijska struktura WTO Marakeški sporazum opredeljuje organizacijsko strukturo kot jo prikazuje slika 2. 8 Švicarski frank. 9 International Monetary Fund.

12 12 Slika 2: Organizacijska struktura WTO Telo za revizijo trgovinske politike-tprb Ministrska konferenca Generalni svet Telo za reševanje sporov-dsb Pritožbeno telo Paneli za reševanje sporov Svet za trgovino z blagom Svet za trgovinske vidike intelektualne lastnine Svet za trgovino s storitvami Odbori za: Odbori za: Odbori za: -Dostop na trg -Trgovino s finančnimi -Trgovino in okolje -Kmetijstvo storitvami -Trgovino in razvoj -Sanitarne in fitosanitarne ukrepe -Posebne obveznosti -Pododbor za najmanj -Tehnične ovire v trgovanju razvite države -Subvencije in protiukrepe Aktivne stranke za: -Regionalne trgovinske -Protidumping -Strokovne storitve sporazume -Carinsko vrednotenje -GATS pravila -Ravnotežje plačilnih -Pravila o poreklu blaga omejitev -Uvozna dovoljenja -Proračun, finance in -Varnostne ukrepe na področju investicij administracijo Telo za spremljanje tekstila-tmb 10 Večstranski odbori za: Aktivne stranke za: -Trgovino in civilno letalstvo -Pridobitev novih članov Aktivne stranke za: -Vladno nabavo -Podjetja za državno menjavo Aktivne skupine za: -Nadzor nad pošiljkami -Razmerje med trgovino in investiranjem -Povezavo med trgovino Legenda: in politiko konkurence Poroča Generalnemu svetu -Transparentnost javnih nabav Poroča Organu za reševanje sporov Poroča Generalnemu svetu, čeprav ti sporazumi niso bili podpisani s strani vseh WTO članic Vir: WTO 2007d 10 Textile monitoring body

13 13 Države sprejemajo svoje odločitve preko različnih odborov in svetov, ki so sestavljeni z vseh članic WTO. Najvišjo oblast ima Ministrska konferenca (Ministerial Conference), ki se sestaja vsaj enkrat na dve leti, odloča pa o vseh odločitvah sprejetih s katerim koli multilateralnim sporazumom. (WTO 2007b) Tabela 2: Ministrske konference Konference Kraj, datum Število udeležnih držav Teme pogajanj 1. Singapur, od 9. do 13. decembra Ženeva, od 18. do 20. maja Seattle, od 30. novembra do 3. decembra Doha, od 9. do 13. novembra Cancun, od 10. do 14. september 2003 Več kot 120 članic - ministrov s področij gospodarstva, zunanje trgovine, kmetijstva in financ Kmetijstvo, politika konkurence, finančne storitve, okolje, javne nabave telekomunikacije, delavski standardi, tekstil, razvoj trgovine, intelektualna lastnina 132 držav članic WTO 50. let obstoja multilateralnega trgovinskega sistema, razvoj mednarodnega trgovinskega sistema, najmanj razvite države, deklaracija o globalni elektronski trgovini (Declaration on Global Electronic Commerce) 122 držav članic WTO Kmetijski produkti, skrb za države v razvoju, znižanje subvencij, obravnava zaščite okolja in hrane, znižanje carinske in necarinske zaščite antidumping, subvencije, uvozna dovoljenja 142 držav članic WTO Ekonomska rast, razvoj in zaposlovanje, liberalizacija trgovinske politike, pomoč najmanj razvitim državam, obravnava kmetijstva, intelektualne lastnine, storitev, delavskih standardov, okolja, 146 držav članic WTO Izvedba TRIPs in javnega zdravstva, pristop Nepala in

14 14 6. Hong Kong, od 13. do 18. december 2005 Kambodže v WTO kot prvi nerazviti državi, pogajanja o okolju, investicijah, storitvah, kmetijstvu, konkurenci, reševanju sporov, javnih nabavah, e-trgovini, 149 držav članic WTO Pogajanja o kmetijstvu, tehnologiji, trgovanju z bombažem, intelektualno lastnino in storitvami, pravnih predpisih, trgovinski podpori, reševanju sporov, majhnih gospodarstvih, Vir: WTO 2007b Pod Ministrsko konferenco je Generalni svet (General Council), ki pa je najmočnejše telo v WTO v sprejemanju odločitev. Sestavljajo ga vse države članice WTO. Srečujejo se redno nekajkrat na leto, da izvršujejo naloge WTO. Sestavljajo ga predstavniki vseh držav članic (običajno so to ambasadorji) in imajo pooblastilo, da delujejo v imenu Ministrske konference, ki pa se srečuje le enkrat na dve leti. Generalni svet se pod različnimi pravili sestaja tudi kot Telo za reševanje sporov DSB in kot Telo za revizijo trgovinske politike TPRB. Nadzira reševanje sporov med državami in analizira trgovinsko politiko držav članic. O svojih odločitvah poroča Ministrski konferenci. Generalni svet je zadolžen za izvrševanje funkcij WTO in po potrebi sprejema odločitve, poleg tega pa izvršuje tudi posebne naloge, ki so mu dodeljene s sporazumom WTO. Uradni dokumenti Generalnega sveta so (WTO 2007c): - letna poročila, - zapisniki, - delovne listine, - dnevni redi sej. Na 3. stopnji so Sveti (Councils) za vsa področja trgovine, ki o svojem delu poročajo Generalnemu svetu. Obstajajo trije različni sveti, ki s sporazumom WTO delujejo na različnih področjih trgovanja: Svet za trgovino z blagom, Svet za trgovino s storitvami, Svet za trgovinske vidike intelektualne lastnine. Tudi te svete sestavljajo države članice WTO. Vsi trije sveti pa imajo pod sabo različna telesa. Na tej stopnji je še šest teles, ki poročajo Generalnemu svetu. Njihovo področje delovanja je manjše, torej so nekakšni odbori, komiteji. Obravnavajo probleme trgovine in razvoja, okolja, regionalne trgovinske sporazume in administrativne zadeve. Ministrska konferenca v Singapurju se je leta 1996 odločila ustanoviti nove delovne skupine, ki bi skrbele za investiranje, politiko konference, preglednost nad javnimi nabavami in trgovinske olajšave. Še dva pomožna telesa obravnavata večstranske sporazume, ki pa niso

15 15 sprejeti s strani vseh članic WTO. O njihovih aktivnosti pa sproti poročata Generalnemu svetu. (WTO 2007d) Na četrti stopnji delujejo odbori (Committees). Vsak svet na višji ravni ima pomožna telesa. Svet za trgovino z blagom ima 11 odborov, ki obravnavajo točno določena področja (kmetijstvo, dostop na trg, antidumping, subvencije, itd.). Tudi te odbore sestavljajo predstavniki vseh držav članic. Svetu za trgovino z blagom poroča tudi Telo za spremljanje tekstila, ki sestoji iz predsednika, 10 članic, ki delujejo znotraj osebnih zmogljivosti, skupin, ki obveščajo WTO o trenutnih in novih politikah, in državnih trgovinskih podjetij.pomožna telesa Sveta za trgovino s storitvami se ukvarjajo s finančnimi storitvami, domačimi predpisi, GATT pravili in posebnimi obveznostmi. Na stopnji Generalnega sveta in tudi Telo za reševanje sporov dva pomožna odbora: panele za reševanje sporov, ki jih sestavljajo strokovnjaki za razsodbo nerešenih sporov in pritožbeno telo, ki obravnava pritožbe. (WTO 2007e) Najnižjo stopnjo hierarhije strukture WTO predstavljajo delovne skupine (Working Parties), ki so bile ustanovljene za reševanje konkretnih problemov; na primer problemi financ, dolgov, prenos tehnologije, državnih podjetij, domačih predpisov itd. Sekretariat WTO je administrativni organ, ki je nastal s preoblikovanjem Sekretariata GATT. Lociran je v Ženevi in ima 630 zaposlenih. Vodi ga generalni direktor (Director General). Naloge Sekretariata so (WTO 2007e): administrativna in tehnična podpora za pooblaščena telesa WTO (svete, odbore, delovne skupine, pogajalske skupine) pri pogajanjih in izvedbi sporazumov.+, tehnična podpora državam v razvoju, še posebej najmanj razvitim, analiza trgovinskih politik s strani ekonomistov in statistikov WTO, pomoč pravnega osebja pri reševanju trgovinskih sporov, ki vključujejo interpretacijo WTO pravil in prejšnjih primerov, ukvarjanje s pristopnimi pogajanji za nove članice in omogočanje svetovanje novo pristopnim državam članicam. 2.3 Članstvo v WTO Vse članice so se pridružile sistemu kot rezultat pogajanj in zanje to pomeni nekakšno ravnotežje tako prednosti kot tudi obveznosti. Članice uživajo privilegije, ki so jim dodeljeni s strani drugih držav članic, in zaščito, ki jim jo omogočajo trgovinska pravila. V zameno morajo obljubiti, da bojo drugim državam odprle svoja tržišča in da bodo delovala v sklopu pravil te obveze so sprejele s pogajanji o članstvu oz. pristopu k WTO. Države, ki se še pogajajo o pristopu k WTO so opazovalke (observers). (WTO 2007e) Katerakoli država, ki ima popolno avtonomijo nad svojo trgovinsko politiko, se lahko pridruži Svetovni trgovinski organizaciji, vendar se morajo države pred vstopom v WTO strinjati s pogoji. Prijava držav se obravnava v 4 fazah (glej tabelo 3). (prav tam)

16 16 Tabela 3: Faze pristopa k WTO Faze Potek pristopa k WTO 1. faza predstaviti se Države morajo opisati vse poglede njihovega trgovanja na ekonomsko politiko, ki bi jih prinesla pogajanja WTO. To predložijo v obliki zapisnika, ki ga pregleda delovna skupina, ki se ukvarja s prijavami držav. 2. faza kaj lahko ponudiš Delovna skupina se nato bilateralno dogovarja s potencialno novo članico. Dogovori zajemajo carinske stopnje, posebne obveze glede dostopa na trg in druge blagovne in storitvene politike. Nove članice se morajo do vseh članic obvezati, da bojo delovale nediskriminatorno. 3. faza sestaviti osnutek Ko so zasliševanja držav in pogajanja o dostopu na njihove pogojev članstva trge zaključena, delovna skupina dokončno izoblikuje pogoje pristopa. Ti so prikazani v obliki poročil, osnutkov 4. faza dokončna odločitev Vir: WTO 2007e dogovorov članic in spiskov obvez bodočih članic. Končna odločitev je v obliki poročil, protokola in spiska obvez posredovana Generalnemu svetu ali Ministrski konferenci. Če se dve tretjini članic glasuje za, lahko kandidatka svobodno podpiše pristop k organizaciji. V veliko primerov mora državni parlament ratificirati sporazum preden je članstvo dokončno odločeno. Države se čedalje bolj združujejo v skupine in zveze v WTO. V nekaterih primerih celo glasujejo enotno z enim predstavnikom zveze ali pogajalsko skupino. Delno je to rezultat ekonomske integracije, saj se po svetu ustanavljajo številne carinske unije, področja svobodne trgovine in skupni trgi. Manjše države se združujejo z namenom, da bi povečale svojo pogajalsko moč z večjimi trgovskimi partnerji. Včasih je lažje doseči konsenz, če skupina držav doseže skupno stališče. (WTO 2007e) Manjša stopnja ekonomske integracije je bila do sedaj dosežena pri članicah WTO v Združenju držav jugovzhodne Azije ASEAN 11 (Brunej, Indonezija, Malezija, Mjanmar, Filipini, Tajska in Singapur). Ostale tri države, Kambodža, Laos in Vietnam so zaprosile za pridružitev k WTO. Tudi Južnoameriško prostotrgovinsko združenje MERCOSUR 12 (Argentina, Brazilija, Paragvaj, Urugvaj ter pridruženi članici Bolivija in Čile) ima podobno ureditev. (prav tam) Nedavno nastale regionalne ekonomske integracije še niso dosegle točke, ko naj bi predstavniki pogosto imeli volivca pri WTO odločitvah. Primer takšnega združenja je Severnoameriški sporazum o prosti trgovini NAFTA 13 (Kanada, ZDA, Mehika). Med drugimi državami, ki občasno predstavijo enotne izjave so Afriška skupina, najmanj 11 Association of South East Asian Nations. 12 Southern Common Market. 13 North American Free Trade Agreement.

17 17 razvite države, države Afrike, Karibov in Pacifika ACP 14 in Ekonomski sistem Latinske Amerike SELA 15. Dobro znana zveza drugačne vrste je kairnska skupina (Cairns Group). Skupina je postala pomembna tretja sila pri pogovorih o kmetijah in še vedno ostaja aktivna. Njeni člani se sicer razlikujejo med seboj, a imajo skupen cilj liberalizacija kmetijstva. Članice so Argentina, Avstralija, Bolivija, Brazilija, Kanada, Čile, Kolumbija, Kostarika, Gvatemala, Indonezija, Malezija, Nova Zelandija, Paragvaj, Filipini, Južna Afrika, Tajska in Urugvaj. (prav tam) Od 11. decembra 2005 ima WTO 149 držav članic. V tabeli 4 so po abecednem redu prikazane vse članice vključno z datumom njihove pridružitve k WTO, v tabeli 5 pa opazovalke (observers). (prav tam) Tabela 4: Članice z datumi priključitve k WTO Država z datumom priključitve Albanija 8. september 2000 Lesoto maj 1995 Angola 1. december 1996 Lichtenstein - 1. september 1995 Antigva in Barbuda 1. januar 1995 Litva maj 2001 Argentina 1. januar 1995 Luksemburg - 1. januar 1995 Armenija 5.februar 2003 Macao, Kitajska - 1. januar 1995 Avstralija 1. januar 1995 Madagaskar november 1995 Avstrija 1. januar 1995 Madžarska - 1. januar 1995 Bahrajn 1. januar 1995 Makedonija - 4. april 2003 Bangladeš 1. januar 1995 Malavi maj 1995 Barbados 1. januar 1995 Maldivi maj 1995 Belgija 1. januar 1995 Malezija - 1. januar 1995 Belize 1. januar 1995 Mali maj 1995 Benin 22. februar 1996 Malta - 1. januar 1995 Bocvana 31. maj 1995 Maroko - 1. januar 1995 Bolgarija 1. december 1996 Mauritius - 1. januar 1995 Bolivija 13. september 1995 Mavretanija maj 1995 Brazilija 1. januar 1995 Mehika - 1. januar 1995 Brunej 1. januar 1995 Mjanmar - 1. januar 1995 Burkina Faso 3. junij 1995 Moldavija julij 2001 Burundi 23. julij 1995 Mongolija januar 1997 Ciper 30. julij 1995 Mozambik avgust 1995 Čad 19. oktober Namibija - 1. januar African, Caribbean and Pacific Group. 15 Latin American Economic System.

18 18 Češka - 1. januar 1995 Nemčija - 1. januar 1995 Čile - 1. januar 1995 Nepal April 2004 Danska - 1. januar 1995 Niger December 1996 Demokratična republika Kongo - 1. januar 1997Nigerija - 1. januar 1995 Dominika - 1. januar 1995 Nikaragva - 3. September 1995 Dominikanska republika - 9. marec 1995 Nizozemska z Antili - 1. januar 1995 Džibuti maj 1995 Norveška - 1. januar 1995 Egipt junij 1995 Nova Zelandija - 1. januar 1995 Ekvador januar 1996 Oman - 9. november 2000 Estonija november 1999 Pakistan - 1. januar 1995 Evropska Skupnost - 1. januar 1995 Panama - 6. september 1997 Fidži januar 1996 Papua Nova Gvineja - 9. junij 1996 Filipini - 1. januar 1995 Paragvaj - 1. januar 1995 Finska - 1. januar 1995 Peru - 1. januar 1995 Francija - 1. januar 1995 Poljska - 1. julij 2005 Gabon - 1. januar 1995 Portugalska - 1. januar 1995 Gambija oktober 1996 Romunija - 1. januar 1995 Gana - 1. januar 1995 Ruanda maj 1996 Grčija - 1. januar 1995 Saint Kitts in Nevis februar 1996 Grenada februar 1996 Saint Lucia - 1. januar 1995 Gruzija junij 2000 Saint Vincent in Grenadine - 1. januar 1995 Gvajana - 1. januar 1995 Salomonovi otoki julij 1996 Gvatemala julij 1995 Salvador - 7. maj 1995 Gvineja oktober 1995 Saudova Arabija december 2005 Gvineja Bissau maj 1995 Senegal - 1. januar 1995 Haiti januar 1996 Sierra Leone julij 1995 Honduras - 1. januar 1995 Singapur - 1. januar 1995 Hong Kong, Kitajska - 1. januar 1995 Slonokoščena obala - 1. januar 1995 Hrvaška november 2000 Slovaška - 1. januar 1995 Indija - 1. januar 1995 Slovenija julij 1995 Indonezija - 1. januar 1995 Srednjeafriška republika maj 1995 Irska - 1. januar 1995 Surinam - 1. januar 1995 Islandija - 1. januar 1995 Svazi - 1. januar 1995 Italija - 1. januar 1995 Španija - 1. januar 1995 Izrael april 1995 Šrilanka - 1. januar 1995 Jamajka - 9. marec 1995 Švedska - 1. januar 1995 Japonska - 1. januar 1995 Švica - 1. julij 1995

19 19 Jordanija april 2000 Taipei, Kitajska - 1. januar 2002 Južna Afrika - 1. januar 1995 Tanzanija - 1. januar 1995 Kambodža oktober 2004 Tajska - 1. januar 1995 Kamerun december 1995 Togo maj 1995 Kanada - 1. januar 1995 Trinidad in Tobago - 1. marec 1995 Katar januar 1996 Tunizija marec 1995 Kenija - 1. januar 1995 Turčija marec 1995 Kirgizistan december 1998 Uganda - 1. januar 1995 Kitajska december 2001 Urugvaj - 1. januar 1995 Kolumbija april 1995 Velika Britanija - 1. januar 1995 Kongo marec 1997 Venezuela - 1. januar 1995 Koreja - 1. januar 1995 Zambija - 1. januar 1995 Kostarika - 1. januar 1995 Združene države Amerike - 1. januar 1995 Kuba april 1995 Združeni arabski emirati april 1996 Kuvajt - 1. januar 1995 Zimbabve - 3. marec 1995 Latvija februar 1999 Vir: WTO 2007f Tabela 5: Opazovalke z letnicami prijave Opazovalke Afganistan Libanon Alžirija Libija Andora Rusija Azerbajdžan Samoa Bahami Sao Tome in Principe Belorusija Sejšeli Butan Srbija Bosna in Hercegovina Sudan Črna Gora Tadžikistan Ekvatorialna Gvineja Tonga Etiopija Ukrajina Irak Uzbekistan Iran Vanuatu Jemen Vatikan Kazahstan Vietnam Laos Zelenortski otoki Vir: WTO 2007f

20 20 Z izjemo Vatikana morajo države začeti s pogajanji o pristopu v petih letih od trenutka, ko so postale opazovalke. 2.4 Odločanje v WTO Odločitve v WTO temeljijo na principu konsenza. Če ga ni mogoče doseči, je treba o tem glasovati in vsaka država članica ima samo en glas. Izjeme v pravilih zahtevajo tričetrtinsko večino. Predhodno je pri sprejemanju odločitev veljalo pravilo dveh tretjin. Osnovna pravila (na primer pravila o glasovanju, razpravnih odločitvah ali o nacionalnem tretmaju) je mogoče spremeniti le, če se s tem strinjajo vse države članice. (WTO 2007d) Osrednja vloga WTO je dogovor o načinu razprav. V ta namen obstaja poseben postopek, ki se nanaša na vse sporazume»urugvajske runde«(dvr 16, vključene v razprave, obravnavajo preferencionalno). Trgovinske spore morajo članice reševati s pogajanji. (prav tam) Obseg delovanja WTO je določen z 2. členom Marakeškega sporazuma o ustanovitvi WTO (WTO 2007t): WTO zagotavlja skupni institucionalni okvir za izvajanje trgovinskih odnosov med svojimi članicami v zadevah, ki se nanašajo na sporazume in z njimi povezane pravne instrumente, zajete v aneksih k temu sporazumu; sporazumi in z njimi povezani pravni instrumenti, zajetih v Aneksih 1, 2 in 3, so sestavni del tega sporazuma in zavezujejo vse članice; sporazumi in z njimi povezani pravni instrumenti, zajeti v Aneksu 4, so prav tako del tega sporazuma za tiste članice, ki so jih sprejele, ter so zanje zavezujoči. Večstranski trgovinski sporazumi za članice, ki jih niso sprejele, ne upoštevajo obveznosti ali pravic; splošni sporazum o carinah in trgovini 1994, kot je naveden v Aneksu 1 A (GATT 1994), se pravno loči od Splošnega sporazuma o carinah in trgovini, z dne 30. oktobra 1947, ki je bil priložen sklepnemu aktu. Ta je bil sprejet ob sklenitvi drugega zasedanja pripravljalnega odbora Konference Združenih narodov o trgovini in zaposlovanju ter naknadno popravljen, dopolnjen ali spremenjen (GATT 1947). 2.5 Naloge WTO Naloge WTO so prav tako določene z Marakeškim sporazumom o ustanovitvi WTO, in sicer s 3. členom (WTO 2007t): WTO omogoča izpolnjevanje, upravljanje in delovanje večstranskih trgovinskih sporazumov ter pospešuje njihove cilje; WTO je forum za pogajanja med članicami v zvezi z njihovimi mnogostranskimi trgovinskimi odnosi v zadevah, ki jih obravnavajo sporazumi v aneksih k temu sporazumu. Je tudi forum za nadaljnja pogajanja med njegovimi članicami o njihovih mnogostranskih trgovinskih odnosih ter predstavlja okvir za izpolnjevanje 16 Države v razvoju.

21 21 dosežkov teh pogajanj na podlagi odločitev, ki jih utegne sprejeti Ministrska konferenca; WTO skrbi za izpolnjevanje Dogovora o pravilih in postopkih za reševanje sporov (v nadaljnjem besedilu Dogovor o reševanju sporov - DSU 17 ) v aneksu 2 k temu sporazumu; WTO skrbi za izpolnjevanje Mehanizma za presojo trgovinske politike (v nadaljnjem besedilu TPRM 18 ), ki je določen v Aneksu 3 k temu sporazumu; z namenom doseči večjo skladnost pri določanju svetovne gospodarske politike sodeluje WTO po potrebi tudi z Mednarodnim denarnim skladom, Mednarodno banko za obnovo in razvoj in njenimi pridruženimi agencijami. Cilj organizacije je pomagati proizvajalcem blaga in storitev, izvoznikom in uvoznikom pri vodenju njihovih poslov. Lažje in boljše poslovanje določajo funkcije WTO, kot jih opisuje slika 3. (WTO 2007a) Slika 3: Funkcije WTO Upravlja trgovinske sporazume WTO Forum za trgovinska pogajanja Rešuje trgovinske spore Funkcije WTO Nadzoruje nacionalne trgovinske politike Državam v razvoju pomaga s tehnično podporo in usposabljanjem Sodeluje z ostalimi mednarodnimi organizacijami Vir: WTO 2007a 2.6 Finančna ureditev WTO 7. člen Marakeškega sporazuma ureja proračun in prispevke WTO, in sicer v naslednjih štirih točkah (WTO 2007t): Generalni direktor predloži Odboru za proračun, finance in upravo predračun letnega proračuna in zaključni račun WTO. Ta ju pregleda in za Generalni svet 17 Dispute Settlement Understanding. 18 Trade Policy Review Mechanism.

22 22 pripravi priporočila v zvezi z njima. Predračun letnega proračuna odobrava Generalni svet. Odbor za proračun, finance in upravo predlaga Generalnemu svetu predpise, ki vključujejo določbe o: - višini prispevkov, s katerimi se stroški WTO porazdelijo med članice WTO - ukrepih, ki jih je treba sprejeti glede članic, ki zaostajajo s plačilom prispevkov. Finančni predpisi, temeljijo kolikor je mogoče, na pravilih in praksi GATT Generalni svet sprejme finančne predpise in predračun letnega proračuna z dvotretjinsko večino, ki jo sestavlja več kot polovica članic WTO. Vsaka članica nemudoma prispeva svoj delež stroškov za WTO v skladu s finančnimi predpisi, ki jih je sprejel Generalni svet. WTO dobi večino prihodka za letni proračun preko prispevkov držav članic. Ti so osnovani s formulo, ki temelji na udeležbi posamezne članice v skupni trgovini. Bilanca proračuna sestoji iz različnih dohodkov. Ti dohodki se pridobijo z najemninami in prodajo tiskane in elektronske publikacije WTO. WTO vodi tudi številne razvojne sklade, ki jih ustanavljajo države članice z namenom usposabljanja najmanj razvitih držav in držav v razvoju. Sredstva teh skladov se uporabljajo za načrtno usposabljanje in tehnično sodelovanje manj razvitih območij, ki vodita v uspešno mednarodno trgovanje. (WTO 2007g) Slika 4: Rast proračuna WTO v letih v mio CHF Rast proračuna po letih v mio CHF Vir: WTO 2007g Skupni proračun zadnjih šestih let je prikazan v prilogi 1, kjer je proračun razdeljen tudi na proračun Sekretariata in proračun Prizivnega telesa. Večina sredstev pokriva stroške Sekretariata WTO. Približno 2-3% sredstev pa je namenjenih Prizivnemu telesu, ki največji delež tega zneska porabi za zaposlene. Slika 4 prikazuje rast proračuna v zadnjih petih letih. 19 Švicarski frank.

23 Podpora državam v razvoju Države v razvoju predstavljajo približno dve tretjini članstva WTO (približno 150 držav članic). Skupaj z državami, ki so trenutno v prehodu na tržno gospodarstvo, igrajo pomembno vlogo v WTO. Zato jim namenijo veliko pozornosti pri reševanju njihovim potrebam in problemom. Sekretariat WTO organizira številne programe, ki razlagajo, kako sistem deluje ter uvajajo vladne pogajalce. Izvajajo izobraževanja, nudijo pa tudi individualno pomoč. Tako jim pomagajo pri pogajanjih za pridružitev k WTO in pri izvajanjih obveznosti iz sporazuma. Državam v razvoju, še posebej nerazvitim, pa pomagajo z informiranjem o trgovini in carinah, ki se nanašajo na njihove izvozne interese in njihovo sodelovanje v organih WTO. (WTO 2007h) WTO pomaga državam v razvoju na tri načine (prav tam): Sporazum WTO vsebuje posebne predpise za DvR, Komite za trgovino in razvoj je glavno telo za to področje delovanja WTO, s pomočjo drugih, ki skrbijo za področje kot sta dolgovi trgovanja in tehnologija, Sekretariat WTO zagotavlja DvR tehnično pomoč (večinoma z izobraževanji). Sporazumi WTO vključujejo številne odločbe, ki dajejo DvR in nerazvitim državam posebne pravice. V okviru teh predpisov dovoljujejo razvitim državam, da bolj naklonjeno obravnavajo DvR. Nekateri teh ukrepov so (WTO 2007i): dodaten čas pri izpolnitvi pogojev sporazumov WTO, predpisi za povečanje trgovinskih možnosti z dostopom na trg (na področju tekstila, storitev, tehničnih pregrad), predpisi, ki zahtevajo od članic WTO, da ščitijo interese DvR pri sprejetju nekaterih domačih ali mednarodnih ukrepov (antidumping, carine, tehnične ovire), predpisi za različne načine pomoči DvR (dogovori o obveznostih na področju zdravstvenih standardov, tehničnih standardov in okrepitev domačega telekomunikacijskega sektorja). Sekretariat WTO ima posebne pravne svetovalce, ki pomagajo DvR s pravnimi nasveti pri reševanju njihovih sporov. Nerazvite države so avtomatsko upravičene do te pomoči, medtem ko morajo DvR plačati pristojbino za svetovanja. (prav tam)

24 24 3 REŠEVANJE SPOROV V OKVIRU GATT GATT je najpomembnejši mednarodni sporazum, ki že skoraj pol stoletja uravnava svetovno trgovino. Skupaj s svojimi številnimi stranskimi sporazumi pokriva tako rekoč vse vidike blagovne trgovine, po uspešnem zaključku pogajanj v okviru Urugvajskega kroga pa tudi področja storitev, intelektualne lastnine in neposrednih tujih investicij. (Bohte 1995, 223) Cilj snovalcev GATT je bil ustvariti pogoje za bolj prosto svetovno trgovino, predvsem s pomočjo dogovorjenega občutnega zmanjšanja carinskih in drugih trgovinskih ovir ter eliminacijo diskriminatornega vedenja v mednarodni trgovini. (Bohte 1995, 224) Padec carin prikazuje slika 5. Podrobnejša redukcija carin v GATT glede na kroge pogajanj pa je prikazana v prilogi 2. Slika 5: Povprečno zmanjšanje carin skozi GATT pogajanja v % povprečno zmanjšanje carin v % Vir: Bowen, Hollander in Viaene 1998, 62 V tem uvodnem delu morda ne bo odveč povsem na kratko opozoriti na osnovno strukturo GATT. Najpomembnejše določbe Splošnega sporazuma so v členih I (klavzula o deželi z največjimi ugodnostmi MFN 20 ), II (določba o vezanih carinah), III (klavzula o nacionalnem tretmaju) in IX (prepoved necarinskih restrikcij). V teh štirih členih Splošni sporazum podrobneje ureja restrikcije, ki jih je moč naložiti uvozu tujih proizvodov. (prav tam) GATT je tudi glavni forum za mednarodna pogajanja o vprašanjih svetovne trgovine za reševanje sporov, povezanih z vprašanji mednarodne trgovine. GATT je bil podpisan leta 1947 v sklopu širših pogajanj, ki naj bi privedla do ustanovitve Mednarodne trgovinske organizacije ITO 21. Le-ta naj bi postala tretji člen mednarodne ekonomske trojke, poleg Mednarodne banke za obnovo in razvoj (Svetovne banke) in Mednarodnega denarnega 20 Most favored nation clause. 21 International Trade Organization.

25 25 sklada. GATT sam je bil mišljen kot začasen instrument za izvrševanje in zaščito rezultatov v zvezi z določenimi carinskimi redukcijami, dogovorjenih v okviru pogajanj za nastanek ITO. Po ustanovitvi ITO bi GATT prešel pod njen plašč, vendar pa do nastanka ITO nikoli ni prišlo, tako da se je GATT prelevil v de facto mednarodno organizacijo za vprašanja svetovne trgovine, čeprav de iure to seveda ni. Pogajanja o ustanovitvi ITO so sicer privedla do osnutka ustanovne listine (Havanske listine), ki pa ga Kongres ZDA nikdar ni odobril. (Bohte 1995, 224) 3.1 Postopek reševanja sporov v GATT in njegov razvoj Sistem GATT pogodbenim strankam (državam, ustanovnim podpisnicam in tistim, ki so k Splošnemu sporazumu pristopile kasneje) v zvezi z mednarodno trgovino zagotavlja široko paleto pravic (ugodnosti), hkrati pa jim nalaga tudi številne obveznosti. Ključno vprašanje pa je, kako GATT zagotavlja uresničevanje pravic in spoštovanje obveznosti. Brez učinkovitega sistema za reševanje sporov v zvezi s spoštovanjem pravil GATT bi namreč razdelana struktura pravic in obveznosti dejansko pomenila bore malo. Na tem mestu morda velja omeniti, da je GATT v preteklih desetletjih glede tega doživel precej kritik, tako da Urugvajski krog prinaša precej novosti, usmerjenih k utrjevanju spoštovanja pravil. (Bohte 1995, 225) Člen XXIII (glej tudi prilogo 4) je predstavljal temeljno določbo za reševanje sporov v GATT. Prav tako je nudil posvetovanja (konzultacije) strankam kot prvo obliko pomoči v multilateralnem procesu. Poudarimo lahko tri značilnosti teh pritožb (Jackson 1998, 65-66): navadno so bile pozvane na podlagi izničenja (nullification) ali omejevanja (impairment) ugodnosti oz. pravic, ki se pričakujejo s sporazumom, in niso temeljile na dejanski kršitvi dogovora; utrjevale so moč pogodbenim strankam ne samo s tem, da so predlagale in raziskovale dejanja drugih strank, ampak da so pravilom dala pomen; pogodbenim strankam so dale moč, da so odobrile resne primere za suspendiranje drugih pogodbenih strank. Na člen XXIII se lahko sklicuje vsaka GATT pogodbena stranka, kadar meni, da so z dejanji ali drugimi ukrepi druge pogodbene stranke kršene njene pravice iz Splošnega sporazuma oz. če je onemogočena dosega kateregakoli cilja Splošnega sporazuma. V takšnem primeru pogodbene stranke GATT skupnim delovanjem raziščejo zadevo in sprejmejo ustrezna priporočila ali odločbe. Če pogodbene stranke ugotovijo, da so okoliščine primera dovolj resne, lahko pritožujoči se pogodbeni stranki odobrijo kompenzacijo oz. povračilno dejanje (akcijo) zoper»toženo«stranko, da bi se tako med njima ponovno vzpostavilo ravnovesje koncesij. (Bohte 1995, 225) Člen XXIII, ki obravnava izničenje in omejevanje pravi, da če katerakoli stranka smatra, da je bila njena pravica direktno ali indirektno izničena ali omejevana ali da je bil dostop do cilja Sporazuma oviran kot rezultat (WTO 2005, 43): a) neuspeha druge pogodbene stranke pri izpolnjevanju svojih obveznosti s tem Sporazumom, ali

26 26 b) prijave kateregakoli ukrepa druge pogodbene stranke, ki je ali ni v konfliktu s predpisi Sporazuma, ali c) obstoja katerekoli druge situacije, lahko pogodbena stranka za poravnavo nastale zadeve napiše pisno predstavitev ali predlog drugi pogodbeni stranki ali strankam, ki jih smatra za prizadete. Vsaka pogodbena stranka, ki so ji na tak način pristopili, solidarno obravnava izročeno predstavitev oziroma predlog. Drugače kot npr. OZN ali Evropska skupnost, Splošni sporazum ni predvidel posebnega organa za reševanje sporov (do tega je prišlo šele v okviru pogajanj Urugvajskega kroga). Le-to je bilo zato prepuščeno pogodbenim strankam GATT, ki so v ta namen delovale skozi Svet GATT. Ena od posledic takšnega položaja je bila, da je bilo včasih težko razlikovati, kdaj Svet GATT-a nastopa v vlogi razsodnika, kdaj pa v vlogi posredniškega pogajalca. (prav tam) Reševanje sporov v okviru GATT se v praksi loči na primere, ko gre za domnevne kršitve Splošnega sporazuma in primere, ko gre za domnevno izničenje ali omejevanje pravic neke pogodbene stranke brez neposredne kršitve določil Splošnega sporazuma. V primeru kršitve Splošnega sporazuma velja, da je kršitev sama dokaz za izničenje ali omejevanje pravice pogodbene stranke. Škodljive posledice kršitve določb Splošnega sporazuma se torej predpostavljajo, breme dokazovanja, da temu ni tako, pa leži na toženi stranki. (Bohte 1995, 226) V praksi se GATT panelne skupine za reševanje sporov zelo nerade postavijo na stališče, da kršitve določb Splošnega sporazuma ne povzročijo škodljivih posledic. Takšno stališče je razumljivo. Pomembno je namreč, da se vzdržujejo konkurenčni odnosi, v okviru katerih obstaja možnost načrtovanja bodočih trgovinskih tokov. V primeru kršitve določb Splošnega sporazuma je tako moč z veliko mero gotovosti domnevati, da bosta ugotovljena izničenje ali omejevanje pravic. (prav tam) V primeru, ko pa gre za domnevno izničenje ali omejevanje pravic neke pogodbene stranke zaradi ukrepov ali dejanj druge pogodbene stranke, in to brez kršitve določil Splošnega sporazuma (nonviolation nullification or impairment), pa leži dokazno breme na stranki, ki se pritožuje. Precej težko dokazno breme mora nositi stranka, ki se pritožuje, predvsem iz dveh razlogov (Bohte 1995, 226, 227): (1) zato ker ni kršitve Splošnega sporazuma, (2) in zato, ker so se nekatere pogodbene stranke GATT-a težko sprijaznile z dejstvom, da lahko tudi dejanje, ki je glede na določbe Splošnega sporazuma legalno, pripelje do ugotovitve o izničenju ali omejevanju pravic druge pogodbene stranke in na tej ugotovitvi temelječe pravice oškodovane stranke do kompenzacije oziroma povračilne ukrepe. 3.2 Postopek reševanja sporov v okviru GATT panelnih skupin za reševanje sporov Določbe XIII. člena samo v grobem nakažejo, kako naj se rešujejo spori v okviru sistema GATT, nič pa ne govorijo o formalnem postopku za njihovo reševanje. Že na prvi pogled je očitno, da generalno zasedanje vseh pogodbenih strank za reševanje posameznih sporov ne bi bilo preveč primerno. Postopki, uporabljeni v praksi, so se skozi leta nekoliko