UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Mojca Hramec

Size: px
Start display at page:

Download "UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Mojca Hramec"

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Mojca Hramec Prebold, september 2006

2 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE IN SLOVENIJE PRED IN PO MAJU 2004 Kandidatka: Mojca HRAMEC Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: univerzitetni Študijska smer: Splošna ekonomija Mentor: docentka, FESTIĆ dr. Mejra Prebold, september 2006

3 2 PREDGOVOR Pomen regionalne politike v zadnjem času zaradi vse večjih razlik med regijami narašča, kar je še posebej opazno znotraj gospodarskih integracij, torej tudi v Evropski uniji (EU). Temu zgledu sledijo tudi na novo pečene članice EU oziroma države srednje in vzhodne Evrope, ki so se po prehodu v tržno gospodarstvo morale soočiti z velikimi problemi, ki so pustili posledice tudi v regionalizmu. Med te države spada tudi Slovenija. EU je z namenom zmanjšati regionalne razlike med dobro razvitimi in manj razvitimi regijami držav članic uvedla reforme regionalne politike. Sredstva, namenjena regionalni strukturni politiki, so se tako zelo povečala. Glavna orodja, s katerimi EU danes izvaja svojo regionalno politiko, so strukturni skladi in Kohezijski sklad. EU ima zelo dobro razvit sistem regionalnih strukturnih pomoči, ki je kljub temu zelo težko kos regionalnim razlikam znotraj Unije, ki so se z vstopom desetih novih članic še povečale. Po kratkem opisu osnovnih pojmov regionalne politike bom predstavila glavne dejavnike za razkorak med regijami in instrumente, s katerimi si EU prizadeva zmanjšati medregionalne razlike med njimi. V nadaljevanju bom opisala regionalno politiko EU v povezavi z razširitvijo Unije in kako se EU spoprijema s problemi, ki so jih s sabo prinesle revnejše države članice. V četrtem poglavju sem opisala zgodovino evropske regionalne politike in izvedla primerjavo med regijami EU. V zadnjem poglavju sem enako storila še za Slovenijo ter izpostavila problem delitve Slovenije na regije. Tematika regionalne politike oz. regionalnega razvoja je zelo pomembna, hkrati pa tudi zelo zanimiva, zato se je na to temo razpisalo že veliko strokovnjakov in tako pri iskanju literature ter določenih podatkov nisem imela večjih težav. Poleg tega je tudi Slovenija ena izmed novih članic EU in se zato predvsem v zadnjih letih tudi pri nas veliko razpravlja o regionalnem razvoju in delitvi Slovenije na regije. Iz tega razloga me je tema še toliko bolj pritegnila. Pri nastajanju diplomskega dela sem uporabila tako domačo kot tujo literaturo, pri tem sem se skušala osredotočiti predvsem na zadnjo. Zelo veliko podatkov sem pridobila na spletu, saj so EU in njene politike zelo aktualna tema, o kateri se tudi tam veliko piše. Zahvaljujem se moji družini, ki me je pri študiju ves čas podpirala, in mentorici Mejri Festić za pomoč in podporo pri nastajanju diplomskega dela.

4 3 KAZALO 1. UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Namen Cilji Osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Omejitve raziskave Uporabljene metode raziskovanja OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV Definicija regije, regionalne politike in regionalnega razvoja Dejavniki regionalnega razvoja Razdelitev Evrope po regijah NUTS klasifikacija NAČELA IZVAJANJA IN INSTRUMENTI REGIONALNE POLITIKE Politika strukturnih skladov Strukturni skladi Pobude Skupnosti Prednostni cilji Načela izvajanja regionalne politike Politika kohezijskega sklada Druge oblike finančne pomoči Evropska investicijska banka Odbor regij Evropska banka za obnovo in razvoj EVROPSKA REGIONALNA POLITIKA PRED IN PO MAJU Zgodovina regionalnega razvoja Evropske unije Programi predpristopne pomoči Program PHARE (Poland and Hungary Action for Restructuring for pre- Accession) Program SAPARD (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development) Program ISPA (Instrument for Structural Policies for pre-accession) Regije Evropske unije Primerjava BDP v letu 2002 po regijah na ravni NUTS Primerjava regij znotraj posameznih držav Analiza regionalnega razvoja EU v obdobju (na ravni NUTS 2) SLOVENSKA REGIONALNA POLITIKA PRED IN PO MAJU Zgodovina slovenskega regionalnega razvoja Slovenija in regije Standardna klasifikacija teritorialnih enot Nosilci regionalne politike v Sloveniji Razdelitev Slovenije po regijah...43

5 5.2.4 Vprašanje števila regij v Sloveniji na ravni NUTS Primerjava slovenskih statističnih regij Vključevanje Slovenije v evropsko regionalno politiko Programi predpristopne pomoči Koriščenje sredstev strukturnih skladov v Sloveniji Koriščenje sredstev Kohezijskega sklada v Sloveniji Druge oblike finančne pomoči Programsko obdobje SKLEP POVZETEK/ABSTRACT...58 LITERATURA...61 PRILOGE...1 4

6 5 1. UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pomen regionalne politike zaradi vse večjih razlik med regijami v zadnjem času močno narašča oziroma je dosegel vrh pomembnosti, kar je še posebej opazno znotraj gospodarskih integracij, kakršna je Evropska unija. EU je z namenom, da bi zmanjšala regionalne razlike med dobro razvitimi in manj razvitimi regijami držav članic, uvedla reforme regionalne politike. Sredstva, namenjena regionalni strukturni politiki, so se tako zelo povečala. Glavna orodja, preko katerih EU danes izvaja svojo regionalno politiko, so strukturni skladi in Kohezijski sklad. EU ima zelo dobro razvit sistem regionalnih strukturnih pomoči, ki pa je kljub temu zelo težko kos regionalnim razlikam znotraj Unije, ki so se z vstopom desetih novih članic še povečale. V zadnjih desetletjih so bile v Sloveniji v ospredju predvsem makroekonomske teme, kot so tranzicija, privatizacija in stabilizacija narodnega gospodarstva, regionalna politika pa je bila potisnjena v ozadje. V ospredje je regionalna politika v Republiki Sloveniji stopila šele s predpristopnimi pogajanji za vstop v EU, ko je postala deležna sredstev predpristopne pomoči EU za zmanjšanje razvojnega zaostanka Slovenije za povprečjem razvitosti EU ter za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja naše države. S prvim majem 2004 pa je regionalna politika postala tudi ena izmed najpomembnejših politik v Sloveniji. Slovenija je namreč postala polnopravna članica EU in je upravičena do črpanja sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki v evropskem proračunu predstavljajo tretjino vseh razpoložljivih sredstev. Rdeča nit diplomske naloge bo torej regionalna politika, spoznavanje njenih instrumentov, kriterijev za dodeljevanje sredstev finančne pomoči ter razvoj regionalne politike od samega nastanka Unije pa vse do danes, ko se EU sooča s svojo največjo širitvijo v zgodovini, ki je s sabo prinesla slabo razvite regije in tako EU postavila pred enega izmed njenih največjih izzivov: ustvariti nerazdeljeno in močno Evropo, ki bo na mednarodnem prizorišču igrala pomembno vlogo tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Namen diplomske naloge je raziskati evropsko regionalno politiko, ki se izvaja v okviru držav članic EU. EU je pred dvema letoma šele zaključila s svojo največjo širitvijo v njeni zgodovini. Prvega maja 2004 se je k Uniji priključilo deset novih držav, ki so se prej desetletja razvijale pod vplivom socializma in komunizma, kar je vplivalo na drugačen razvoj gospodarstva kot pa je veljal za stare članice EU. Pri tem se pojavi zanimivo vprašanje in

7 6 sicer, kaj se je zgodilo z medregionalnimi razlikami po maju 2004 in kako se je s tem problemom soočala regionalna politika. Ena izmed novopečenih članic EU je tudi Republika Slovenija, zato se naše vprašanje razširi tudi na to, kako se je Slovenija znašla v novo nastali situaciji in ali bo znala novo nastalo situacijo v bližnji prihodnosti tudi čimbolj uspešno izkoristiti Cilji Da bi lahko odgovorili na ključno vprašanje diplomskega dela, je potrebno najprej pregledati delovanje regionalne politike in njene instrumente izvajanja finančne pomoči od samega začetka nastanka EU pa vse do danes. Zaradi vedno večjega razvoja in pomena regij v Evropi, smo se odločili to področje podrobneje proučiti. Naš naslednji cilj je osredotočiti se bolj podrobno na širitev EU oz. priključitev srednje in vzhodno evropskih držav (SVE). In še zadnji cilj, ki je za nas trenutno tudi najbolj aktualen, je, izpostaviti Republiko Slovenijo in njeno vključevanje v evropsko regionalno politiko pred in po vstopu v EU ter dileme in problemi, ki so se pojavili po prvem maju Osnovne trditve Širitev EU z novimi članicami, ki imajo zelo različne stopnje v razvoju, daje regionalni politiki velik pomen, saj bo več območij kot sedaj upravičenih do pomoči iz skladov regionalne politike. Regionalna politika EU je z zadnjo širitvijo Unije še pridobila na pomenu in je danes ena izmed najpomembnejših in najaktualnejših politik EU. Da bi EU olajšala priključitev SVE držav, je že dolgo pred dejansko priključitvijo novih članic izvajala programe predpristopne pomoči, da bi s tem pomagala najmanj razvitim regijam takrat še držav pristopnic. Kljub temu pa se je morala EU z majem 2004 soočiti s perečimi problemi še vedno ogromnih razlik med regijami znotraj razširjene EU. Glede na to, da je cilj regionalne politike odpraviti različne stopnje razvitosti regij, prihaja do prerazporeditve finančne pomoči od starih k novim članicam. Tako bo sedaj več sredstev namenjenih novim članicam, ki imajo slabše razvite regije, medtem pa se bodo morale nekatere regije, ki so do sedaj črpale večji delež sredstev skladov regionalne politike, zadovoljiti z manjšo finančno pomočjo. Za vlado Republike Slovenije je na področju regionalne politike zelo pomembno obdobje. V bližnji prihodnosti se mora namreč odločiti o delitvi Slovenije na regije, pri tem pa je bistvenega pomena prav število regij in njihov obseg. Od delitve na regije je tako odvisno ali

8 7 bo Slovenija tudi v programskem obdobju lahko optimalno črpala in izkoristila finančno pomoč skladov EU. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke Predpostavljamo, da ima regionalna politika EU dolgo in dokaj obsežno zgodovino, ki jo lahko razdelimo na dve obdobji. Prvo obdobje se prične po drugi svetovni vojni z združitvijo šestih evropskih držav v Evropsko gospodarsko skupnost leta 1957 in se zaključi s prvim majem Drugo obdobje se je tako šele pravkar pričelo z omenjenim datumom, ko je EU doživela svojo največjo širitev v svoji zgodovini. Iz tega je razvidno, da je prvo obdobje v primerjavi z drugim bistveno daljše, kar pomeni, da bo obseg naših raziskav obeh obdobij temu tudi primeren Omejitve raziskave V nalogi se bomo osredotočili na regionalno politiko EU v okviru 15 članic, kot tudi v okviru 25 članic, eno izmed poglavij pa bomo namenili regionalni politiki v Republiki Sloveniji. Regije v državah EU, še posebej regije v novih članicah, niso enakomerno razvite in zato je za vsako državo potreben specializiran program evropske regionalne politike. Zelo zanimivo bi bilo raziskati pristop regionalne politike v posameznih državah EU, še posebej v novopečenih članicah. Ker nam predviden obseg diplomskega dela tega ne dovoljuje, se bomo osredotočili na EU v celoti, podrobneje pa se bomo kot na posameznico osredotočili na Republiko Slovenijo. Regionalna politika EU je trenutno zelo aktualna tema, zato so se v času naše raziskave na omenjenem področju dogajale velike spremembe in pomembne odločitve. Diplomsko delo je nastajalo več mesecev in v tem obdobju je prišlo do sprememb, ki pa v naši raziskavi ne bodo zajete in opisane. Našo raziskavo bomo poskusili omejiti na dogajanja v regionalni politiki do decembra 2005, saj je novejše podatke težko pridobiti, ker večinoma še niso bili obdelani oziroma javno objavljeni.

9 8 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomsko nalogo lahko v okviru ekonomskih raziskav razvrstimo kot makroekonomsko analizo. Ker gre za preučevanje procesa nastajanja regionalne politike in širjenja sprememb v določenem časovnem obdobju, jo lahko opredelimo kot dinamično ekonomsko raziskavo. Uporabljen pristop pri raziskovanju je deskriptiven, saj se bomo posvetili opisu strukture in delovanja regionalne politike. Pri tem nam bodo v pomoč metoda deskripcije, zgodovinska metoda ter metoda kompilacije. Pri nastajanju diplomske naloge bomo uporabili tako domačo kot tudi tujo literaturo, pri tem pa se bomo skušali osredotočiti predvsem na slednjo. V gradivu bodo uporabljene knjige, članki, gradivo raznih seminarjev, konferenc in preteklih diplomskih nalog s podobno tematiko, zelo veliko informacij pa bomo pridobili tudi na spletnih straneh, saj so EU in njene politike danes zelo aktualna tema, o kateri se tudi ogromno piše v medijih.

10 9 2 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV 2.1 Definicija regije, regionalne politike in regionalnega razvoja Pojem»regija«označuje vrsto različnih prostorov, od malih teritorijev, ki sestojijo le iz nekaj mest, pa vse do ogromnih področij, ki pokrivajo celo nekaj kontinentov. Regija je torej lahko: - del države (regija Italije, Španije); - področje čezmejnih teritorijev (Evroregija, Alpe-Adria, Karpatska regija); - skupina držav, ki meji na isto morje (Baltska regija, Črnomorska regija, Pacifiška regija); - skupina držav, ki oblikujejo geografsko zaključeno enoto (Balkan, Skandinavija); - področje držav, ki so včasih bile združene v eno državo (Sovjetska zveza, Jugoslavija); - skupina držav, ki pripada isti organizaciji (Evropska unija, NATO) (Fledelius 1995, 15). Pojem»regije«uporabljajo različne stroke in vsaka med njimi razume in tolmači termin drugače. Definicija regije je zato zelo ohlapna, njena vsebina pa nikakor ni jasno opredeljena. Najbolj natančno definiramo pojem, če rečemo, da beseda»regija«izvira iz latinske besede»regio«in pomeni določen del zemeljskega površja ali pokrajine. Večina leksikonov jo označuje kot teritorialno enoto, ki ima vrsto specifičnih in individualnih potez. Regijo lahko pojmujemo tudi kot administrativno, ekonomsko ali naravno enoto ali ozemlje, na katerem prebiva določena družbena skupnost (Ravbar 1997, 18). Obstaja več različnih kriterijev za členitev pokrajin, pri vseh pa je opazen vzorec večstopenjske hierarhične delitve regij, od najmanjše»mikroregije«preko različnega števila stopenj do»makroregij«. V vsakem primeru pa je zaželeno, da je vsaka oblikovana regija enotno vodena in je hkrati tudi gospodarsko zaokrožena celota, s čimer se pri njenih prebivalcih ustvarja občutek pripadnosti in odgovornosti za stvari skupnega pomena (ibid., 19). Regionalna politika oziroma politika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja ima kot cilj zastavljeno predvsem to, da se preko državnih intervencij poveča ekonomska aktivnost v zaostajajočih regijah, s čimer bi se naj zmanjšale socialno-ekonomske neenakosti med regijami. Problemi kot so regionalna zaposlenost, ekonomsko neravnotežje in neenakost na eni strani, ter naraščajoča koncentracija industrijske in trgovinske dejavnosti v razvijajočih se mestnih in primestnih območjih na drugi strani, so tisti, s katerimi se poleg ostalih vladnih politik ukvarja tudi regionalna politika (Brinar 2003, 4). Pri tem naj poudarimo, da regionalna politika na ravni neke integracije, v našem primeru Evropske unije, ne želi nadomestiti regionalnih politik držav članic, ampak je njena naloga soočiti in usklajevati regionalne politike držav članic. V ta namen je regionalna politika EU oblikovala smernice, prednostne naloge in določena načela, s katerimi se med državami članicami prepreči tekmovanje za sredstva pomoči in ki bi naj učinkovito pomagale premostiti

11 10 razlike med regijami. Naloga evropske regionalne politike je tudi usklajevanje različnih politik in finančnih instrumentov EU ter jim dati»regionalno dimenzijo«in s tem večji učinek za regije, ki pomoč najbolj potrebujejo (Moussis 1999, 160). Pojem regionalni razvoj se je pojavil že v 19. stoletju, njegov pomen pa se je povečal po drugi svetovni vojni. Glavni cilj regionalnega razvoja je vzpostaviti, ohraniti in upravljati lokacijske pogoje za gospodarske dejavnosti. Izhaja iz ugotovitve, da je v nasprotju z danimi naravnimi dejavniki kot so podnebje, geografske značilnosti in naravna bogastva, na gospodarske pogoje lokacije mogoče vplivati s premišljeno uradno politiko (ibid., 155). 2.2 Dejavniki regionalnega razvoja Med geografsko lego in relativnim dohodkom obstaja močna povezava. McDonald ugotavlja, da ima večina glavnih regij, ki obsegajo glavno mesto in večja mesta, značilno višjo stopnjo bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca kot pa ostali deli držav EU. Končno se pojavljajo tudi velike razlike v neenakosti znotraj posamezne države članice. Kot primer lahko navedemo Italijo, za katero so značilne ogromne razlike v razvitosti med severnim in južnim delom. Medtem ko velja severni del za enega izmed najbolje razvitih regij EU, ima južni del Italije ves čas težave z nizkim BDP na prebivalca in visoko brezposelnostjo. Ogromne razlike znotraj države se pojavljajo tudi v Nemčiji, in sicer med razvitim zahodnim delom Nemčije in slabo razvitim vzhodnim delom, ki ima težave še posebej z visoko brezposelnostjo. Na drugi strani pa naj omenimo članice EU kot so Švedska, Finska in Francija (če izvzamemo Pariz), katerih regionalni razvoj je zelo uravnotežen (McDonald in Dearden 1999, 211). V ekonomski teoriji obstajajo različne smeri razmišljanja o regionalnem vidiku razvoja, ki pa jih lahko razdelimo v dve skupini glede na to, kako odgovarjajo na bistveno vprašanje: Ali neomejeno delovanje tržnih sil zagotavlja, da se bodo regionalne razlike postopoma zmanjšale? Pozitiven odgovor na to vprašanje daje samo neoklasična ekonomska teorija, ki trdi, da na trgu, kjer delujejo tržne zakonitosti (konkurenca), ne morejo obstajati regionalne razlike. Na dolgi rok bi se naj regionalne razlike same od sebe zmanjšale ali celo odpravile. Neoklasična teorija tako napoveduje, da se bodo dohodki produkcijskih faktorjev (dela in kapitala) v regijah integriranega ekonomskega območja izenačili. Napoved temelji na predpostavki, da v vseh regijah obstaja optimalna izraba faktorjev proizvodnje, zaradi česar pride do optimalne izmenjave med delom in kapitalom. Tržni mehanizem tako povzroči migracijo delovne sile iz območij z nižjimi dohodki v tiste, z relativno višjimi dohodki, kapital pa se bo gibal v obratni smeri. Vse skupaj bo prispevalo k višji produktivnosti in višjim dohodkom v manj razvitih regijah. Torej po neoklasični teoriji bi naj prost pretok kapitala, dela, blaga in storitev, tudi pod vplivom konkurence na združenem trgu, odpravili relativne razlike med regijami (McDonald in Dearden 2005, 234).

12 11 Neoklasična teorija ima številne nasprotnike, ki so si edini v tem, da bodo prosto delujoče tržne sile prej povečale kot pa zmanjšale regionalne neenakosti. Teorija divergence napoveduje, da bo v ekonomskem razvoju ekonomsko heterogenega območja prihajalo do občutnih razlik v dohodkih produkcijskih faktorjev med centrom in periferijo. Pod vplivom tržnih sil se namreč industrijske, trgovinske, bančne, zavarovalniške in druge gospodarske dejavnosti, pa tudi znanost, izobraževanje in kultura koncentrirajo v razvitejših regijah, druge regije pa ostajajo relativno vedno slabše razvite. Vzroki za slednje so razlike v tehnološki opremljenosti, stroških transporta in v ekonomski strukturi na ekonomsko rast določene regije. Po divergenčni teoriji kapital in delo nista vedno popolnoma mobilna, kot trdi neoklasična teorija. Slednje je pogosto razlog za ohranjanje obstoječih razlik med regijami oziroma se te še poglabljajo v razmerah, ko ni nobenega zavestnega poseganja v delovanje tržnih mehanizmov. Tako se bodo nove industrijske, trgovinske in storitvene dejavnosti odpirale tam, kjer že obstajajo, kjer že obstaja potrebna infrastruktura in kjer je zagotovljen trg. Tudi mlajša, podjetnejša in bolj kvalificirana delovna sila bo migrirala iz manj razvitih v razvitejše regije. Migracija (odliv) mobilnih faktorjev proizvodnje iz nerazvitih v razvite regije bo tako še poglobila razlike med regijami (Brinar 2003, 3). Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da so si ekonomski teoretiki z izjemo predstavnikov neoklasične teorije dokaj enotni v oceni, da prosto delujoče tržne sile ne bodo zmanjšale regionalnih razlik, ampak jih bodo prej povečale. Zato tudi dajejo podporo regionalni politiki. Do sedaj smo govorili o razlikah med regijami znotraj države. Z vstopom nacionalnih gospodarstev v integracijo pa problem neenakega regionalnega razvoja dobiva nove dimenzije. Z vidika celotne integracije lahko nekoč (z nacionalnega vidika) razvite regije postanejo relativno manj razvite, razlike med najbolj in najmanj razvito regijo pa se še povečajo (Moussis 1999, 161). Logično bi bilo pričakovati, da z razvojem integracije trgovinska liberalizacija in združevanje gospodarstev vodita do pospešitve regionalne konvergence. Toda dejstva pravijo drugače. Integracija res pospešuje gospodarsko rast, vendar pa se regionalne razlike s tem še ne odpravljajo same po sebi, ampak dobivajo nove dimenzije. Razloga za to sta predvsem dva: vzpostavitev gospodarske in evropske monetarne unije (EMU) in vzpodbujanje koncentracije industrije (ibid., 161). Vzpostavitev EMU sicer prinaša številne prednosti tako za razvite kot tudi za manj razvite regije, vendar pa so tu tudi številne negativne posledice. Države članice EMU izgubijo določene možnosti davčne in denarne politike ter možnost prilagajanja deviznih tečajev. Slednje je zelo pomembno, saj lahko s prilagajanjem deviznih tečajev države vplivajo na izvozno konkurenčnost. Z devalvacijo lahko država na dokaj neboleč način nadomesti izgubo v mednarodni konkurenci in tako lajša kratkoročno prilagajanje na splošne ali specifične šoke. Takšna ukinitev možnosti prilagajanja deviznih tečajev predstavlja prav za najmanj razvite države v Uniji pomembno izgubo, saj morajo uvesti največje strukturne spremembe. Te države

13 12 morajo največ investirati in najmanj porabiti, če želijo izpolniti Maastrichtska pravila 1 (Moussis 1999, 161). Še ena negativna posledica EMU za članice je nevarnost, da manj razvite države izgubijo prednost, ki jo predstavljajo nižji stroški delovne sile. V pogojih, ko so bili trgi še zaščiteni, so bile plače v nekaterih državah veliko nižje kot v drugih. Ustrezna politika deviznega tečaja lahko zniža domačo raven cen in s tem realne mezde glede na raven cen v tujini, s tem pa se kompenzira nižja produktivnost delovne sile, ki ni dovolj visoko kvalificirana. Na skupnem trgu, v gospodarski in monetarni uniji pa še toliko bolj, pa skušajo prosto gibanje delavcev, boljše informacije o njihovih položajih in skupne sindikalne zahteve postaviti dohodke na raven, ki so jo najuspešnejše regije že dosegle. S socialnega vidika je to sicer pozitiven rezultat, vendar pa povzroča težnje k inflaciji in težave za podjetja na področjih, kjer je produktivnost prenizka. Če bodo morala ta podjetja zapreti proizvodnjo, bodo delavci izgubili zaposlitev in dvig dohodka bo ostal le iluzija (ibid., 161). Po drugi strani pa vzpostavitev skupnega trga in EMU znižuje stroške za čezmejne transakcije in odpravlja tveganja deviznih tečajev, kar spodbuja regionalno specializacijo znotraj EU. Šibkejšim regijam bo ta specializacija prinesla ugodnosti, ker bodo lahko v večji meri izkoristile svoje primerljive prednosti (ibid., 161). Ekonomska integracija negativno in neenakomerno vpliva tudi na ekonomske dejavnosti na periferiji, saj vzpodbuja koncentracijo novih industrij in re-lokacijo starih industrij v tistih območjih, ki ponujajo boljšo infrastrukturo, ustrezno izobraženo delovno silo, bližino večjih trgov in nižje transportne stroške. Na splošno velja, da so manj uspešna podjetja, zaradi nižje produktivnosti, na periferiji v primerjavi z bolj uspešnimi v centru. Če so transportni stroški na združenem trgu relativno nizki, bo to pomenilo še večje konkuriranje manj uspešnim, perifernim podjetjem z višjimi transportnimi stroški. S tem se samo še poveča prevlada centra s koncentracijo ekonomske dejavnosti v obstoječih razvijajočih območjih (Brinar 2003, 5). Z nastankom integracije torej nastane vrsta t.i. skupnih politik, ki se oblikujejo zaradi samih ciljev integracije in zaradi čim uspešnejšega upravljanja z integriranim območjem. Ker regije znotraj in med državami niso homogene, imajo lahko skupne politike za nekatere pozitivne in za druge negativne učinke. Regionalne ekonomske politike, ki bi bile uspešne v odpravljanju regionalnih ekonomskih razlik na nacionalni ravni, se tako lahko v pogojih integracije 1 Da lahko država članica EU uvede evro, mora izpolniti določene kriterije, ki se imenujejo Maastrichtski konvergenčni kriteriji in se nanašajo na doseganje: - nizke stopnje inflacije, ki ne sme presegati povprečja stopnje inflacije treh držav članic, ki so dosegle najboljše rezultate glede stabilnosti cen, za več kot 1,5 odstotka; - nizke stopnje obrestnih mer (dolgoročne obrestne mere ne smejo presegati povprečja obrestnih mer treh držav članic z najnižjo stopnjo inflacije za več kot 2 odstotka) ter stabilnih tečajev valut (spoštovanje mej nihanja, ki sta +/- 15 odstotkov, vsaj dve leti, brez devalvacije valute nasproti katerekoli druge države članice); - vzdržnega položaja javnih financ (javno-finančni primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotke BDP) in - javni dolg ne sme presegati 60 odstotkov BDP (Čebular 2005, 40).

14 13 spremenijo v svoje nasprotje. Prava rešitev iz takšne situacije so skupno in solidarno sprejeti ukrepi regionalne politike, ki stremijo k skupnim ciljem držav članic in so naslednji: - proces integracije ne sme še dodatno poslabšati obstoječih regionalnih problemov držav članic; - nacionalne regionalne ekonomske politike držav članic morajo biti solidarne in v skladu z združitveno pogodbo; - stroški in koristi integracije morajo biti ustrezno porazdeljeni med države članice in regije na ravni EU (ibid., 6). 2.3 Razdelitev Evrope po regijah NUTS klasifikacija 2 Klasifikacijo statističnih teritorialnih enot (Nomenclature of Statistical Territorial Units NUTS) je v začetku leta 1970 osnoval Eurostat, z namenom določiti skladen sistem za delitev evropskega ozemlja kot osnovo za oblikovanje regionalnih statistik Skupnosti. Leta 2003 je NUTS klasifikacija postala tudi sestavni del pravnega reda EU, vendar pa je bila kljub temu, da prej še ni imela legalne osnove, že dolgo v uporabi. NUTS klasifikacija je petnivojska hierarhična klasifikacija s tremi regionalnimi nivoji in dvema lokalnima nivojema. Tako se po omenjeni klasifikaciji vsaka država članica deli najprej na NUTS 1 regije, vsaka od teh v NUTS 2 regije in tako dalje. Osnovni nameni NUTS klasifikacije so predvsem trije: - Zbiranje, razvoj in harmonizacija regionalnih statistik Skupnosti: po letu 1970 je NUTS klasifikacija postopoma zamenjala in nadomestila različne statistične delitve, kot so bile npr. kmetijske regije, transportne regije. - Socio-ekonomske analize regij: NUTS klasifikacija je sočasno povezala med seboj regije po velikosti in omogočila vrsto analitičnih ravni. NUTS 1 regije oziroma osnovne socioekonomske regije so nastale z združevanjem NUTS 2 regij in so se uporabljale za analizo regionalnih problemov Skupnosti. NUTS 2 regije ali osnovne regije so večinoma postale osnovna območja, kjer so države članice dejansko izvajale regionalno politiko. NUTS 3 regije pa že vključujejo premajhne teritorialne enote za kompleksno ekonomsko analizo, se pa zato uporabljajo za natančno določitev, kje so regionalni ukrepi nujno potrebni. - Oblikovanje regionalne politike Skupnosti: tukaj NUTS klasifikacija služi za ocenjevanje upravičenosti regije do pomoči iz skladov EU. Uvedba NUTS klasifikacije določa tudi zgornjo in spodnjo mejo povprečne velikosti NUTS regij, ki se nanaša na število prebivalcev v njej, in je razvidna iz tabele spodaj. 2 Povzeto po: Pečar 2005.

15 14 TABELA 1: ZGORNJA IN SPODNJA MEJA POVPREČNE VELIKOSTI NUTS REGIJ GLEDE NA ŠTEVILO PREBIVALCEV RAVEN SPODNJA MEJA ZGORNJA MEJA NUTS NUTS NUTS Vir: Pečar 2005, 13 Sedanja NUTS klasifikacija, ki je v veljavi od , deli po vključitvi novih članic v EU maja 2004 gospodarski prostor Evropske unije na 89 regij NUTS 1 ravni, 254 regij NUTS 2 ravni in regij NUTS 3 ravni. Na lokalni ravni sta bili določeni dve ravni, t.i. LAU (Local Administrative Units), in sicer LAU 1 (prej NUTS 4) in LAU 2 (prej NUTS 5). LAU 1 je določena le v naslednjih državah: Finska, Grčija, Irska, Luksemburg, Portugalska in Velika Britanija. LAU 2 raven je sestavljena iz občin ali temu ustreznih enot v 25 državah članicah.

16 15 3 NAČELA IZVAJANJA IN INSTRUMENTI REGIONALNE POLITIKE Članice EU poznajo razlike v ravni razvoja in v ravni življenjskih standardov med svojimi regijami. Te razlike so še večje, če regije primerjamo med sabo na evropski ravni. Če primerjamo najpogosteje uporabljen indikator za ugotavljanje gospodarske razvitosti regij, to je BDP, ugotovimo, da je na začetku devetdesetih let okrog 52 procentov vseh prebivalcev EU živelo v problematičnih regijah. BDP na prebivalca v desetih najrevnejših regijah Unije je znašal le četrtino tistega v desetih najbogatejših regijah. Če primerjamo drugi najpogostejši indikator gospodarske razvitosti regije, to je brezposelnost, je bila ta v desetih najbolj prizadetih regijah sedemkrat višja od tiste, v desetih najrevnejših regijah. In še bi lahko primerjali različne indikatorje gospodarske razvitosti regij EU in vedno prišli do enakega zaključka: potrebno je zmanjšati obstoječe regionalne razlike in preprečiti nadaljnja regionalna neskladja, zato je nujno potrebna regionalna politika in njena politika strukturnih skladov (McDonald in Dearden 1999, 233). EU je sredi osemdesetih 3 let razvila temelje skupne regionalne politike in se do danes izpopolnjevala, njen osnovni cilj pa je ostajal ves čas enak: krepitev ekonomske in socialne kohezije na celotnem ozemlju. V ta namen je EU razvila sistem financiranja za doseganje tega cilja in ustanovila t.i. strukturne sklade. Do sredstev iz skladov so upravičene tiste evropske regije, ki razvojno ne dosegajo povprečja EU 4 in potrebujejo podporo za nastanek konkurenčnega okolja, ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje izobraževanja za pridobitev kvalificirane delovne sile ter pospeševanje gospodarskega in socialnega razvoja. Poseben poudarek je tudi na podpori malim in srednje velikim podjetjem, ki v lokalnem okolju lahko zagotovijo nova delovna mesta in spodbudno vplivajo na razvoj celotne regije. Da EU usklajenemu regionalnemu razvoju pripisuje velik pomen, priča podatek, da Evropska komisija za izvajanje strukturne politike porabi kar 35 odstotkov svojega letnega proračuna (Europa (h) 2006). Regionalna politika EU se danes izvaja preko politike strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in iniciativ (razvojne pobude) ter v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj. Od leta 1994 naprej pa obstaja v okviru EU tudi Odbor regij, s katerim se morata Komisija in Ministrski svet pred pomembnimi odločitvami vedno posvetovati. 3 Leta 1986 je bila sprejeta Enotna evropska listina (Single European Act), katere cilj je bil oblikovati notranji trg, in je vpeljala regionalno politiko v osnovna besedila Evropske gospodarske skupnosti ter priznala njeno vlogo pri krepitvi gospodarske in socialne kohezije. 4 Najpogostejši indikator za ugotavljanje gospodarske razvitosti regij je BDP na prebivalca. Poleg BDP se kot indikator v mednarodnih primerjavah gospodarske razvitosti pogosto uporablja tudi stopnja brezposelnosti, upoštevajo pa se tudi posamezne razvojne težave, kot so težavna mestna ali obrobna območja, ruralni ali industrijski predeli v regijah, ki so v povprečju lahko dobro razvite (McDonald in Dearden 1999, 210).

17 Politika strukturnih skladov Strukturni skladi predstavljajo osnovni instrument izvajanja regionalne politike skozi financiranje investicij v posameznih regijah. Podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU Strukturni skladi 5 V okvir strukturnih skladov spadajo naslednji skladi: Evropski sklad za regionalni razvoj (European Regional Development Fund ERDF) je bil ustanovljen leta 1975 z namenom vzpodbujanja razvoja v najmanj razvitih regijah in korigiranja regionalnih neskladnosti. Sklad deluje predvsem na področjih investicij v infrastrukturo in proizvodnjo, pri ustvarjanju novih delovnih mest, razvoju malih in srednje velikih podjetij ter razvojnih projektov lokalnih skupnosti. Evropski socialni sklad (European Social Fund ESF) je bil ustanovljen leta 1958 in ima najdaljšo tradicijo med strukturnimi skladi EU. Igra najpomembnejšo vlogo kot finančni instrument za podporo izvajanja Evropske strategije zaposlovanja. ESF spodbuja aktivno politiko trga dela, enake možnosti za vse, ki vstopajo na trg dela, vseživljenjsko učenje, prilagodljivost posameznikov in podjetij in razvoj podjetništva ter izboljšanje enakih možnosti žensk in moških. Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (European Agricultural Guidance Fund EAGGF) podpira gospodarsko prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja. Ustanovljen je bil leta 1964 in je danes eden največjih strukturnih skladov. Kot že samo ime pove, je ta sklad sestavljen iz dveh delov, jamstvenega in usmerjevalnega dela, pri čemer se jamstveni oddelek sklada navezuje na okolju prijaznejše načine kmetovanja in spodbuja k trajnostnemu gospodarjenju s podeželskimi območji ter naravnimi viri. Usmerjevalni oddelek sklada zagotavlja sredstva za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in živilskega sektorja. Usmerjen je predvsem v krepitev in reorganizacijo kmetijstva, zagotavljanje preoblikovanja kmetijske proizvodnje in razvoja gozdarstva, zagotavljanje primernega življenjskega standarda kmetovalcem ter pomoč pri razvoju struktur za zaščito okolja in podeželja. Finančni instrument za usmerjanje ribištva (Financial Instrument for Fisheries Guidance FIFG) je namenjen prenovi in modernizaciji ribiške industrije. Njegov cilj je tudi preprečevanje monopola na področju ribištva in omogočanje lojalne konkurence, doseganje trajnega ravnovesja med ohranjanjem rib in njihovim izkoriščanjem, povečanje konkurenčnosti in oživitev območij odvisnih od ribištva in 5 Povzeto po: Aljančič 2000.

18 17 marikulture. FIFG je sprva deloval v okviru Kmetijskega sklada, z letom 1993 pa je postal samostojni instrument. V letu 1988 je bila izvedena reforma treh strukturnih skladov ERDF, ESF in EAGGF (FIFG takrat kot samostojen inštrument še ni obstajal), katere rezultat je bila koordinacija med strukturnimi skladi, ki so posamično ali skupaj odgovorni za izvajanje regionalne in socialne politike. Prišlo je tudi do podvojitve sredstev v te namene (predvsem zaradi vključitve Španije, Portugalske in Grčije v EU). Drugi krog povečanja sredstev je bil sprejet v letu 1993 in se je nanašal na programsko obdobje Glede na leto 1993 so se sredstva strukturnih skladov povečala za 41 odstotkov, to je od 21 milijard evrov v letu 1993 na 30 milijard evrov v letu V ta sredstva je bil vključen že tudi t.i. Kohezijski sklad, čigar namen je bil zagotoviti dodatno pomoč državam, v katerih znaša BDP na prebivalca manj kot 90 odstotkov povprečja EU 6. V programskem obdobju je Evropska komisija za regionalno pomoč zopet namenila eno tretjino celotnega proračuna EU, kar je še potrdilo pomembnost regionalne politike v veliki integraciji kot je EU (Europa (a) 2006) Pobude Skupnosti Z reformo strukturnih skladov leta 1998 je bil določen tudi finančni načrt za t.i. pobude Skupnosti. V programskem obdobju je bilo takšnih iniciativ trinajst, v programskem obdobju pa se je to število iniciativ zmanjšalo na štiri; Interreg III, Equal, Leader+ in Urban II. Evropska komisija njihovo delovanje usmerja s pripravo posebnih smernic, njihovo izvajanje pa poteka decentralizirano, kar pomeni, da so za večino odgovorne regionalne oblasti v državah članicah. Vsaka pobuda deluje v okviru enega sklada. Skupaj je bilo v obdobju za pobude Skupnosti namenjeno 10,44 milijard evrov oziroma 5,35 odstotkov finančnih sredstev EU (Kezunovič 2003, 97). Štiri iniciative Skupnosti so naslednje: a) Interreg III Iniciativo Interreg III financira evropski regionalni sklad, njen namen pa je spodbujati čezmejno, medregionalno in mednarodno sodelovanje, ki vodi do novih oblik odnosov med državami in njihovimi regijami. Čezmejno sodelovanje poteka v najrazličnejših oblikah: čezmejne dnevne delovne migracije, izvoz blaga in storitev, skupna gasilska služba, prostorsko planiranje, javni promet, varstvo okolja, uradni obiski politikov in gospodarstvenikov z namenom, da bi pospeševali izvoz iz regije in se dogovorili o skupnih vlaganjih, o sodelovanju v raziskavah in prenosu tehnologije ter pospeševanju turizma in o kulturni izmenjavi. Čezmejno sodelovanje pa poleg naštetega danes predstavlja predvsem možnost, da se ugotovijo potencialne in dejanske komplementarne možnosti obeh obmejnih regij z namenom, da bi okrepili gospodarske in kulturne tokove med obmejnimi regijami in da bi s prenosom znanja in izkušenj dosegli sinergetske učinke, povezane z mednarodno 6 Podrobneje o Kohezijskem skladu govori poglavje 3.2.

19 18 mobilizacijo in pospeševanjem izrabe skupnih naravnih, človeških in drugih virov (Europa (č) 2006). Program Interreg III ima za cilj še posebej zmanjšati izoliranost območij ob zunanjih mejah EU, pospešiti integriranje teh območij v skupno tržišče in pospeševati sodelovanje z obmejnimi območji v državah SVE. Slovenija že sodeluje v programu Interreg III na obmejnem območju z Italijo in Avstrijo. Tudi rezultati v nekaterih evropskih državah kot so Francija, Švica, Avstrija in Nemčija, že dalj časa kažejo, da je čezmejno sodelovanje lahko učinkovit ukrep pospeševanja razvoja v perifernih regijah (Kukar 1997, 60). b) Urban II Tudi ta iniciativa se financira, tako kot Interreg III, preko evropskega regionalnega sklada. Njen cilj pa je doseči trajnostni razvoj mest in urbanih naselij. Urban II se osredotoča na podporo inovativnim strategijam za oživitev mest in propadajočih urbanih območij. Ta pobuda je namenjena zlasti spodbujanju pilotskih in inovativnih akcijskih programov v kriznih soseskah, tako v majhnih kot tudi večjih mestih, za katere je značilna socialna izključenost (Europa (b) 2006). c) Leader+ To pobudo se financira v okviru evropskega kmetijskega sklada, njen cilj pa je razvoj podeželja preko lokalnih pobud. Bolj konkretno, gre za spodbujanje novih oblik tehnologije za povečanje konkurenčnosti izdelkov in storitev podeželskih območij, za dvig kakovosti življenja na podeželju ter za podporo majhnim proizvajalcem za nastop na trgu (Europa (e) 2006). d) Equal Pobudo financira evropski socialni sklad, namen vsega skupaj pa je odpravljanje dejavnikov, ki vodijo k neenakosti in diskriminaciji na trgu delovne sile. Pobuda Equal skuša povečati možnosti za zaposlitev in podpira vstop delavcev na trg dela, spodbuja podjetništvo, podpira prilagodljivost delovne sile in njenih sposobnosti zahtevam in potrebam na trgu dela in nenazadnje podpira enakopravnost (Europa (d) 2006) Prednostni cilji Velika večina sredstev strukturnih skladov (94 odstotkov) je usmerjena v tri prednostne cilje. Na tem mestu je najprej potrebno omeniti, da je pri opredelitvi problemskih območij glede na cilje regionalne in strukturne politike EU prišlo leta 2000 do sprememb. V programskem obdobju je EU oblikovala šest razvojnih ciljev. Cilj 1 se je nanašal na regije, ki so razvojno zaostajale in kjer je BDP na prebivalca manjši od 75 odstotkov povprečja EU; Cilj 2 se je nanašal na območja v industrijskem zatonu oz. na območja, kjer je bila zaposlenost v

20 19 industriji večja kot v povprečju EU; Cilj 3 se je nanašal na dolgoročne iskalce (prve) zaposlitve; Cilj 4 se je nanašal na delovna mesta, ki so ogrožena zaradi sprememb v panogi; Cilj 5 je tangiral ribolov, kmetijstvo in ogrožena podeželska območja z visoko stopnjo izseljevanja, z nizkim BDP na prebivalca in z redko poseljenostjo; Cilj 6 pa se je nanašal na redko poseljena območja (Festić 2002, 65). Za programsko obdobje je EU v skladu z načelom koncentracije in učinkovitosti pomoči ter poenostavitve meril vse skupaj skrčila na tri prednostne cilje. Velika večina sredstev strukturnih skladov je tako v obdobju usmerjena v naslednje prednostne cilje: Cilj 1: Nov Cilj 1 se od prejšnjega bistveno ne razlikuje. Sem se uvrščajo regije na ravni NUTS 2 7, katerih razvoj zaostaja in se srečujejo z resnimi problemi glede razvitosti zaposlovanja in pomanjkljive infrastrukture. V regijah, ki spadajo pod Cilj 1, živi 25,4 odstotkov vsega prebivalstva EU (v programskem obdobju je bil takšnega prebivalstva 27 odstotkov). BDP na prebivalca v teh državah je znašal v obdobju zadnjih treh let manj od 75-odstotnega povprečja v EU. Višina sredstev strukturnih skladov, namenjenih regijam pod Ciljem 1 znaša kar 135,9 milijard evrov oz. 70 odstotkov vseh sredstev strukturnih skladov (Armstrong 2004, 412). Za regije Cilja 1 se smatrajo regije z zelo nizko gostoto poseljenega prebivalstva (manj kot 8 prebivalcev na km 2 ) na Finskem in Švedskem, francoske čezmorske departmaje, nemške dežele Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommern, Sachsen, Sachsen-Anhalt, Thüringen, celotno območje Grčije, velik del Španije, Italije, Portugalske, Severna Irska, del Avstrije (Burgenland), Švedske, Velike Britanije (South Yorkshire, West Wales, Cornwall, Isles of Scilly, Merseyside) in večina ozemlja novopečenih članic EU 8 (ibid., 412). Cilj 2: V novem Cilju 2 sta se združila Cilj 2 in Cilj 5 iz prejšnjega programskega obdobja. Sem se tako uvrščajo regije z ekonomskimi in socialnimi problemi, kamor sodijo področja s problemi prestrukturiranja, visoko brezposelnostjo in negativno stopnjo rasti prebivalstva. 11,5 odstotkov sredstev strukturnih skladov oz. 22,5 milijard evrov je tako namenjenih socialnoekonomski preobrazbi območij s strukturnimi problemi, osnovna teritorialna enota za dodeljevanje sredstev iz Cilja 2 pa so regije na ravni NUTS 3, ki predstavlja 18,2 odstotkov prebivalstva EU v programskem obdobju V predhodnem programskem obdobju, t.j , je prebivalstvo EU, ki živi v regijah pod Ciljem 2, znašalo znatno večji delež, in sicer 25,3 odstotke (ibid., 412). 7 Da bi se finančna pomoč najmanj razvitim regijam razdelila kar najbolj pravično, je Eurostat izdelal posebno nomenklaturo teritorialnih enot, na osnovi katerih se zbirajo statistični podatki in posledično dodeljujejo finančna sredstva. Govorimo o t.i. NUTS klasifikaciji, ki smo jo omenili že v poglavju 2.3. Klasifikacija deli regije na več ravni, med katerimi sta z vidika dodeljevanja finančne pomoči najpomembnejši NUTS 2 in NUTS 3; prva predstavlja osnovo za dodeljevanje sredstev v okviru Cilja 1, regije na ravni NUTS-3 pa so teritorialna osnova za dodeljevanje pomoči regijam s strukturnimi problemi (Cilj 2) in za sofinanciranja v okviru pobud Skupnosti (Interreg III, Urban II, Leader+ in Equal). 8 Glej prilogo SLIKA 1: Razdelitev regij Evropske unije, kot se razvrščajo v Cilj 1 in 2.

21 20 Cilj 3: Pod tem ciljem sta se združila Cilj 3 in Cilj 4 iz programskega obdobja Za regije, ki se uvrščajo pod Cilj 3, namenjajo strukturni skladi 12,3 odstotkov sredstev oz. 24,05 milijard evrov. Sredstva se porabijo za modernizacijo nacionalnih politik in sistemov izobraževanja ter ustvarjanje novih delovnih mest v regijah, ki ne sodijo v Cilj 1 (ibid., 412). Regijam, ki so bile uvrščene pod Cilj 1 v obdobju in sedaj v novem programskem obdobju niso več, nudi Evropska komisija neke vrste prehodno pomoč. S pomočjo tega degresivnega sistema pomoči želi Evropska komisija preprečiti takojšnjo ukinitev evropske pomoči regiji in zaželene rezultate konsolidirati. Isto prehodno pomoč nudi Evropska komisija tudi regijam, ki so bile uvrščene v Cilj 2 in Cilj 3, pa od leta 2000 naprej niso več (Europa (a) 2006). TABELA 2: PREGLED DELOVANJA POSAMEZNIH STRUKTURNIH SKLADOV V CILJNIH OBMOČJIH IN POBUDAH STRUKTURNI Cilj 1 Cilj 2 Cilj 3 Interreg III Urban II Leader+ Equal SKLADI ERDF ESF EAGGF + + FIFG + Vir: Čebular 2005, Načela izvajanja regionalne politike 9 Pomoč strukturnih skladov je torej namenjena trem glavnim vidikom razvoja regij in območij: infrastrukturi, razvoju človeškega kapitala in podpori produktivnosti sektorjev. Strukturni skladi bi naj pomagali gospodarsko šibkejšim in konkurenčno manj sposobnim evropskim regijam pri prilagajanju na enotno tržišče. Da bi zagotovili učinkovito rabo sredstev strukturnih skladov, morajo le-ti delovati v skladu z naslednjimi načeli: Načelo koncentracije sredstev oz. ukrepov na regije in skupine, ki jih najbolj potrebujejo glede na določene cilje, ki so opredeljeni s prioritetami in strogimi kriteriji. To načelo so na primer uporabili pri opredelitvi ciljev. Do konca leta 1999 je bilo namreč v okviru sistema strukturnih skladov EU šest ciljev, katerih število pa se je leta 2000 zmanjšalo na tri. Pri tem sta prvi in drugi cilj regionalnega značaja, tretji cilj pa je namenjen pospeševanju razvoja človeških resursov. Načelo koncentracije se bo s spremembami še bolj uveljavilo. Njegov glavni namen je povečati koncentracijo sredstev na tistih območjih, ki so pomoči najbolj potrebna. Zmanjšanje števila ciljev bo 9 Povzeto po: Aljančič 2000.

22 21 torej pripomoglo k boljši alokaciji sredstev in hkrati k večji preglednosti izvajanja strukturne politike. Načelo planiranja. Pri tem gre za načrtno in programirano usmerjanje sredstev. Vsaka država članica Evropske komisije mora pripraviti t.i. Community Support Framework oz. razvojni okvir evropske podpore, tj. regionalni razvojni plan izvajanja in financiranja celotnega programa in sicer za obdobje tri ali pet let. Sredstev iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada tako ni mogoče pridobiti za posamezne nepovezane investicije, temveč se le-ta dodelijo na osnovi prej omenjenih razvojnih programov. Načelo partnerstva predstavlja sodelovanje Evropske komisije, vlad članic in lokalnih ter regionalnih oblasti. Država sprejme zakon o novi regionalni politiki, ki pa je namenjena predvsem regionalnim in lokalnim oblastem, ki so nosilci razvojnih iniciativ. Slednji morajo pripravljati in izvajati regionalno razvojne programe, Evropska komisija in država pa jim pri tem nudita pomoč. Načelo dodatnosti (additionality) zahteva, da finančna sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada ne nadomeščajo finančne pomoči, temveč ta sredstva predstavljajo dodatno finančno pomoč državi in nižjim teritorialnim ravnem. Tradicionalna regionalna politika ne pozna načela dodatnosti, zato je v preteklosti prišlo do neracionalnega trošenja denarja iz proračuna EU. Veliko sredstev so namenili za subvencioniranje nedonosnih projektov in za nedobičkonosne industrije. Načelo dodatnosti se ravna po pravilu ex-ante, kjer na osnovi porabe za izvajanje programov iz preteklega obdobja tako napovemo, kakšna bo javna poraba za izvajanje programov v naslednjem obdobju, ki lahko obsega tri oz. pet let. Prednost tega načela je predvsem v tem, da spodbuja racionalno rabo evropskih sredstev, pri čemer se upoštevajo še ostala načela, še posebej načelo planiranja. Druga prednost načela dodatnosti pa je v tem, da se pri financiranju regionalnega razvojnega programa vključujejo lokalni viri, ki so nosilci razvojnih iniciativ. Kljub dodatku iz strukturnih skladov gre pri tem v večji meri za trošenje nacionalnih sredstev, zato si ne smejo privoščiti kakršnihkoli spodrsljajev in neuspehov, torej mora biti njihov program odlično pripravljen. Seveda pa obstajajo tudi slabosti načela dodatnosti. Evropska komisija namenja veliko denarja predvsem za izgradnjo cest in infrastrukture (npr. telekomunikacije), saj bo te v bodoče najbolj potrebovala. Iz tega je razvidno, da upošteva predvsem svoj interes in le v manjši meri interes države ter njenih regij. Naslednja pomanjkljivost načela dodatnosti je ta, da nekatere države članice bolj smotrno izkoristijo dodatna sredstva iz proračuna EU kot druga. Tukaj bi morala Evropska komisija bolje presoditi, komu naj da več sredstev za regionalni razvoj. Načelo kompatibilnosti. Plani in strategije regionalnega razvoja morajo biti usklajeni na ravni Skupnosti in tudi na nacionalni ravni. Od tega je odvisna finančna podpora Evropske komisije, ki financira le tiste programe, ki se nanašajo na prioritete in ciljna področja strukturnih skladov.

23 22 Pomembno je, da se načela regionalne politike dosledno uresničujejo v praksi, saj se bodo le na ta način regionalne razlike znotraj EU zmanjševale. 3.2 Politika kohezijskega sklada Z vpeljavo skupne denarne valute v EU se od članic zahteva visoka stopnja konvergence med gospodarstvi in gospodarskimi politikami držav. Od vsega začetka je bilo jasno, da bodo slabše razvite države članice imele težave pri izpolnjevanju konvergenčnih kriterijev, kajti po eni strani morajo pospešeno investirati, da bi zmanjševale svoj razvojni zaostanek in povečale možnosti za nadaljnjo rast, po drugi strani pa se od njih zahteva trdna proračunska politika in davčna disciplina. Istočasno se torej od njih zahteva nadzor javnih financ in povečanje investicij. Rešitev te dileme je prinesla leta 1993 Maastrichtska pogodba, ki je ustanovila novi t.i. Kohezijski sklad za finančno pomoč najmanj razvitim državam članicam. Sredstva Kohezijskega sklada so namenjena državam EU, katerih BDP na prebivalca je manjši od 90 odstotnega povprečja EU 10 (Inforegio 2004, 3). S pomočjo Kohezijskega sklada so tako prvotne države prejemnice (Španija, Portugalska, Irska in Grčija) uspele izpolniti konvergenčne kriterije EMU ter nadaljevale z vlaganji v infrastrukturo. Vmesno poročilo Komisije leta 2003 je ocenilo, da je Irska, z BDP v višini 101 odstotka povprečja EU-15 v letih , presegla prag in tako z letom 2004 ni bila več upravičena do finančne pomoči omenjenega sklada. Omejitev na tri države upravičenke do sredstev Kohezijskega sklada je hitro nadomestila razširitev na deset novih članic, ki so se Uniji pridružile prvega maja 2004 (ibid., 3). Danes je tako več kot polovica držav članic EU neposredno vključena v dejavnost Kohezijskega sklada, kar posledično pomeni tudi povečan pomen in delež sredstev tega sklada, ki je na voljo vsaki od držav upravičenk. Glede na vsa sredstva, ki jih črpajo iz evropskih skladov, znaša v novih državah članicah delež finančnih sredstev, črpan iz Kohezijskega sklada, v povprečju 35 odstotkov (ibid., 5). Točen delež sredstev po posameznih državah (novih članicah EU) je razviden v tabeli Do sredstev Kohezijskega sklada je upravičena država članica, katere BDP, merjen na osnovi kupne moči, znaša manj kot 90 odstotkov povprečja Skupnosti. Podpora Kohezijskega sklada je pogojna. Financiranje, ki se odobri državi članici, je mogoče preklicati, če se država ne drži izvajanja programa konvergence za ekonomsko in denarno unijo (pakt stabilnosti in rasti), kar pomeni čezmerni javnofinančni primanjkljaj (več kot 3 odstotke BDP). Dokler se naraščanje ne ustavi, ni mogoče odobriti novih projektov (Inforegio 2004, 3). 11 Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Slovenija, Slovaška, Španija.

24 23 TABELA 3: RELATIVNI DELEŽ KOHEZIJSKEGA SKLADA V NOVIH ČLANICAH EU-25 V OBDOBJU V MIO EUR SKUPNI ZNESEK KOHEZIJSKI SKLAD DELEŽ Češka 2.621,2 936,1 36% Estonija 695,1 309,0 44% Ciper 113,4 53,9 48% Latvija 1.164,3 515,4 44% Litva 1.537,7 608,2 40% Madžarska 3.207, ,7 35% Malta 88,7 21,9 25% Poljska , ,6 33% Slovaška 1.757,4 570,5 32% Slovenija 456,3 188,7 41% SKUPAJ , ,0 35% Vir: Inforegio 2004, 6 V programskem obdobju je Evropska komisija predvidela združitev dejavnosti Kohezijskega sklada in strukturnih skladov. Tako bi naj imela Kohezijski sklad in ESRR v naslednjem programskem obdobju skupna izhodišča in skupne programske predpise. Namen predlogov Komisije je doseganje optimalne koordinacije med ESRR in Kohezijskim skladom, enako obravnavanje skladov glede na finančno upravljanje in harmonizacija predpisov o izvajanju, kar bo nacionalnim oblastem omogočilo poenostavitev postopkov vodenja (Inforegio 2004, 6).

25 24 Če porazdelitev vseh sredstev proračuna EU namenjenih regionalni politiki sedaj prikažemo še v grafični obliki, dobimo naslednjo sliko. SLIKA 1: SREDSTVA PRORAČUNA EU, NAMENJENA STRUKTURNIM IN KOHEZIJSKEMU SKLADU ZA OBDOBJE Kohezijski sklad 18 milijard EUR Cilj3 24,05 milijarde EUR Inovativne akcije 1 milijarda EUR Cilj2 22,5 milijarde EUR Ribištvo (izven Cilja1) 1,1 milijarde EUR Pobude Skupnosti 10,44 milijarde EUR Cilj1 135,9 milijarde EUR Vir: Aljančič 2003, 97 Evropska komisija je v programskem obdobju za regionalno pomoč skupno namenila 213 milijard evrov, kar znaša eno tretjino proračuna EU. Kot je iz grafa razvidno, je od tega za financiranje štirih strukturnih skladov namenjenih 195 milijard evrov, medtem ko se preko Kohezijskega sklada porazdeljuje 18 milijard evrov. Od tega je 70 odstotkov vseh sredstev iz strukturnih skladov namenjenih za regije Cilja 1, 11,5 odstotkov za regije Cilja 2 in 12,3 odstotke za regije Cilja 3. Za pobude Skupnosti, ki se ukvarja s specifičnimi razvojnimi problemi EU, strukturni skladi namenjajo 5,35 odstotkov vseh sredstev, 0,5 odstotkov se porabi za ribištvo izven Cilja 1 ter 0,51 odstotkov za inovativne akcije (Aljančič 2003, 97).

26 Druge oblike finančne pomoči Evropska investicijska banka 12 Evropska investicijska banka (EIB) je bila ustanovljena leta 1958 z Rimskim sporazumom kot samostojna finančna ustanova takratne Evropske gospodarske skupnosti. Njen sedež je v Luksemburgu, njena poglavitna naloga pa je ves čas spodbujanje uravnoteženega razvoja EU. EIB je specializirana za financiranje projektov v državah članicah EU in pridruženih članicah EU. V sistemu strukturnih skladov zavzema pomembno vlogo, saj je vključena v celoten program delovanja skladov. Je instrument, ki omogoča kreditiranje ter pospeševanje ekonomskega in socialnega razvoja. EIB zagotavlja finančno pomoč v naslednjih oblikah: posojila in druge oblike delnega financiranja investicijskih projektov, globalna posojila, delno financiranje tehnične podpore in študij za pripravo izvedbe projekta ter garancije. Do leta 1997 je bilo dodeljevanje posojil prosilcem zunaj petnajsterice EU omejeno, nato pa so odnosi s kandidatkami postopoma prehajali v novo fazo sodelovanja. Januarja 1997 je EIB od Sveta Evropske unije dobila mandat za posojilo 3,5 milijard evrov takrat še državam kandidatkam. S tem so želeli države kandidatke obravnavati kot članice, v smislu upravičenosti in pristopa do dodeljevanja posojil. S prvim majem 2004, ko je deset držav SVE postalo polnopravnih članic EU, se je odstotek posojil EIB tem državam krepko povečal. Nove članice EU so v zadnjih petih letih prejemale posojila EIB predvsem na področju energije, prometa, telekomunikacij, izobraževanja, zdravstva in storitev. Z namenom, da bi podprla Lizbonsko strategijo 13, je EIB leta 2000 vzpostavila novo pobudo Innovation 2010 Initiative (i2i). Program je namenjen vzpodbujanju inovacij in ga EIB s svojimi ugodnimi posojilnimi možnostmi zaenkrat uspešno izvaja. Aktivnosti v okviru i2i so osredotočene predvsem na raziskave, razvoj in inovacije, razvoj malih in srednje velikih podjetij, oblikovanje človeškega kapitala ter omrežja informacijskih in komunikacijskih tehnologij. i2i daje pri izvajanju naštetih aktivnosti absolutno prednost projektom v regionalno 12 Povzeto po: EIB Lizbonsko strategijo je marca 2000 sprejel Evropski svet. Predstavlja dolgoročno strategijo, katere cilj je, da postane EU do leta 2010 nabolj konkurenčno, dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki naj bi doseglo trajno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo. Naknadno je bila strategija dopolnjena z ukrepi na področjih raziskav in razvoja ter okolja in tako postala celostna strategija razvoja EU, saj zajema tako gospodarstvo, socialo, kot tudi okolje. Usklajene aktivnosti na vseh teh področjih naj bi delovale v smeri hitrejšega trajnostnega razvoja Unije (Čebular 2005, 111).

27 26 najslabše razvitih območjih. Leta 2004 je bilo za projekte v takšnih regijah namenjenih 73 odstotkov vseh posojil EIB Odbor regij Regije imajo v politiki Evropske unije vedno večjo vlogo. Iz tega razloga se je znotraj EU oblikoval najmlajši organ EU, t.i. Odbor regij (Committee of the Regions) 14, ki ga predstavljajo zastopniki regionalnih in lokalnih organov in ima svetovalni status. Evropska komisija in Svet EU se morata pred pomembnimi odločitvami, ki neposredno vplivajo na delo lokalnih in regionalnih oblasti na področju ekonomske in socialne kohezije, transevropskega omrežja, zdravstva, izobraževanja, kulture, zaposlovanja, socialne politike, okolja, poklicnega izobraževanja in transporta, vedno posvetovati z Odborom regij. Odbor sestoji iz 344 članov 15 in ga sestavljajo nacionalne delegacije. V skladu z določili iz Nice je Sloveniji pripadlo sedem mest za predstavnike lokalnih skupnosti 16 (CoR 2006) Evropska banka za obnovo in razvoj 17 Pomembno vlogo v regionalni politiki ima tudi podpora malim in srednje velikim podjetjem, saj so podjetništvo in mala podjetja nasploh ključni vir zaposlovanja, poslovne dinamike in inovacij v evropskem gospodarstvu. Takšno podporo nudi Evropska banka za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development EBRD), ki je bila ustanovljena leta 1991 v Londonu, z namenom podpore tranzicijskim procesom nekdanjih centralno planskih gospodarstev SVE ter bivše Sovjetske zveze. S pomočjo javnemu in zasebnemu bančništvu, s podpiranjem številnih projektov s svojimi posojili, investicijami in možnostjo tehničnega sodelovanja, EBRD uresničuje svoje cilje ter pospešuje prihod tujih investitorjev v države SVE, kar še pospešuje razvoj tržnega gospodarstva. EBRD ima danes 62 članic, in sicer 60 držav ter dve instituciji, EU in EIB. Članice EBRD so vse države članice EU ter druge gospodarske sile, na čelu z Združenimi državami Amerike. Članice EBRD so tudi vse države, v katerih izvaja svoje operacije, kar pomeni 27 srednjeevropskih in balkanskih držav ter države nekdanje Sovjetske zveze. EBRD in EU pojmujeta sektor malih in srednje velikih podjetij kot enega najpomembnejših sektorjev pri tranziciji držav in kot ključ do uspešno delujočega zasebnega sektorja, ki bo temeljil na tržnem gospodarstvu. Ključna ovira za nadaljnji in hitrejši razvoj teh podjetij je pomanjkanje financiranja ter investicij in odpravi te ovire daje EBRD največji pomen. V ta 14 Odbor regij je bil ustanovljen leta 1993 z Maastrichtsko pogodbo rednih članov, predstavnikov regionalnih in lokalnih oblasti plus 27 bolgarskih in romunskih opazovalcev. 16 Zastopanost slovenskih lokalnih oblasti v Odboru regij je v primerjavi z zastopanostjo Slovenije v evropskem parlamentu sorazmerno boljša, saj ima Odbor po zadnji širitvi 344 članov, medtem ko evropski parlament sestavlja enkrat več parlamentarcev, število dodeljenih mest Slovenije pa je enako kot to velja za Odbor regij. 17 Povzeto po: EBRD 2006.

28 27 namen sta Evropska komisija in EBRD ustanovili poseben sklad, ki je namenjen razvoju malega gospodarstva v takrat desetih državah kandidatkah. Glavni namen sklada je predvsem pozitivno vplivati na finančne posrednike in mobilizirati dolgoročni kapital za investicije v mala in srednje velika podjetja, okrepiti kreditne možnosti lokalnih bank in ustvariti nov razred kapitalskih skladov. Sredstva iz sklada se dodeljujejo v obliki kapitalskih vložkov, kreditov in leasinga. V sodelovanju med EIB in EBRD je nastala tudi t.i. iniciativa JASPERS (Joint Assistance to Support Projects in European RegionS). Program je namenjen novim članicam EU in državam kandidatkam, z namenom nuditi jim pomoč pri pripravi pomembnih projektov infrastrukture, ki bodo v programskem obdobju izvedeni s pomočjo sofinanciranja Kohezijskega sklada in strukturnih skladov. JASPERS bo nudil svojo pomoč brezplačno, nadomestil bo pripravo projektov s strani države in zagotovil dobro kvalificirane strokovnjake, ki bodo programe projektov pripravili v skladu z zahtevami EU in njenih skladov.

29 28 4 EVROPSKA REGIONALNA POLITIKA PRED IN PO MAJU Zgodovina regionalnega razvoja Evropske unije Evropske države so že od šestdesetih let dalje, na tak ali drugačen način, izvajale svojo lastno regionalno politiko, s katero so spodbujale razvoj manj uspešnih regij na svojih ozemljih. Pojem regionalni razvoj naj bi se celo pojavil že v 19. stoletju, vendar pa se je njegov pomen povečal šele po drugi svetovni vojni (Button in Pentecost 2000, 7). Z združitvijo šestih evropskih držav (Francije, Zahodne Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga) v Evropsko gospodarsko skupnost leta 1957 pa vloga regionalne politike še vseeno ni bila v ospredju, saj večjih neenakosti, z izjemo južnega dela Italije, kjer so bili problemi z nizkim BDP in visoko brezposelnostjo, ni bilo. Šele po širitvi Evropske skupnosti leta 1973, ko so se pridružile Velika Britanija, Danska in Irska, so se regionalne neenakosti povečale. S pridružitvijo Grčije leta 1981 ter Španije in Portugalske leta 1986, katerih BDP na prebivalca je bil bistveno pod povprečjem prvotne šesterice, ter s pridružitvijo bivše Nemške demokratične republike k Zvezni republiki Nemčiji leta 1990, ki je prispevala kar 17 milijonov prebivalcev, katerih povprečen BDP na prebivalca takrat je znašal le 35 odstotkov povprečnega BDP Unije, pa se je regionalna politika dokončno uvrstila na vrh evropskega dnevnega reda (McDonald in Dearden 2005, 227). S pridružitvijo Avstrije, Finske in Švedske leta 1995 je postala EU ena izmed najhitreje razvijajočih se gospodarskih območij na svetu, kljub temu pa so razlike med najbolj in najmanj razvitimi članicami ostajale precejšnje. Dejstvo postane še bolj očitno, če pod drobnogled vzamemo 250 evropskih regij 18. BDP desetih najbolj dinamičnih evropskih regij je bil namreč skoraj trikrat višji od BDP desetih najrevnejših. Kot primer lahko navedemo Grčijo, Portugalsko in Španijo, kjer je znašal povprečni BDP na prebivalca 80 odstotkov povprečnega BDP Unije, medtem ko je Luksemburg presegal evropsko povprečje za 60 odstotnih točk (ibid., 227). Na vstopu v tretje tisočletje se regionalna politika srečuje z novimi izzivi. Eden izmed največjih izzivov je prav gotovo razširitev EU od sedanjih petnajst na petindvajset članic. 25. oktobra 2002 je Evropski svet v Bruslju uradno ocenil, da bodo v EU leta 2004 pripravljene vstopiti naslednje države: Ciper, Češka, Poljska, Estonija, Madžarska, Malta, Latvija, Litva, Slovaška in Slovenija. Prvega maja 2004 se je tako današnji EU res pridružilo deset držav srednje in vzhodne Evrope, katerih ekonomsko in socialno stanje pa je v večini še slabše, kot je pri najslabše razvitih članicah EU-15. Države SVE so se namreč desetletja razvijale pod vplivom socializma in komunizma, kar je vplivalo na drugačen razvoj gospodarstva kot pa je veljal za članice EU. To vsekakor vzbuja strah, da bodo novinke z večinoma precej nižjim dohodkom ogrozile notranji trg in skupno valuto ter precej povečale transferje obeh najpomembnejših politik Skupnosti, strukturne politike ter skupne kmetijske politike. Države, ki trenutno prejemajo največji delež sredstev iz evropskega proračuna, ne želijo izgubiti 18 Tukaj mislimo na regije EU-15.

30 29 ugodnega položaja zaradi večine regij na novo pridruženih držav članic. Za primer lahko navedemo Veliko Britanijo, ki prejema strukturno pomoč za regije Merseyside, South Yorkshire, Cornwall, West Wales in South Wales. Regije so opredeljene pod Cilj 1, torej bo do konca programskega obdobja Velika Britanija za te regije upravičena do pomoči iz strukturnih skladov, in sicer v višini 10 milijard evrov (Niven 2003). Z vstopom novih članic maja 2004 pa se je povprečen BDP na prebivalca v EU-25 znatno znižal in tako bo veliko regij Velike Britanije v naslednjem programskem obdobju izgubilo velik del finančne podpore, večji delež pozornosti strukturnih skladov pa bo usmerjena na regije novih držav članic. Pregled pomembnih dogodkov v razvoju regionalne politike Evropske unije Države so podpisale Rimsko pogodbo, v kateri je bil eden izmed glavnih ciljev, zmanjšati vrzel med različnimi regijami v Evropski gospodarski skupnosti in odpraviti zaostanek v razvoju najmanj razvitih regij. Ustanovitev Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za kmetijstvo. Ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvoj, katerega naloga je bila porazdelitev dela evropskega proračuna v najrevnejše regije Evropske gospodarske skupnosti. Enotna evropska listina (Single European Act), katere cilj je bil oblikovati notranji trg, vpelje regionalno politiko v osnovna besedila Skupnosti in prizna njeno vlogo pri krepitvi gospodarske in socialne kohezije. Bruseljski Evropski svet sprejme krovno uredbo o reformi strukturnih skladov in uskladitvi njegovega delovanja. Prvega januarja 1989 se prične izvajati nova regionalna politika za programsko obdobje , v katerem je bilo namenjenih približno 64 milijard ECU za strukturne sklade. Ustanovitev najmlajšega organa EU, t.j. Odbor regij, ki ga sestavljajo zastopniki regionalnih in lokalnih organov in ima svetovalni status. Maastrichtska pogodba, ki je začela veljati leta 1993, določi kohezijo kot eno od prednostnih nalog Unije poleg ekonomske in monetarne unije enotnega trga. S tem je bil ustanovljen tudi Kohezijski sklad za podporo projektom na področju okolja in transporta v najbolj zaostalih državah članicah.

31 Evropski svet v Edinburghu se decembra 1993 odloči, da bo 177 milijard evrov, tj. tretjino celotnega proračuna EU, namenil za financiranje sistema strukturnih skladov. Poleg že nastalih skladov je ustanovljen še poseben finančni instrument za ribištvo, ki je do takrat deloval v okviru kmetijske politike. Evropski svet v Berlinu marca 1999 prinese prelomnico oz. reformo strukturnih skladov in prilagoditev ukrepov v Kohezijskem skladu. Skladi naj bi dobili v programskem obdobju prek 30 milijard evrov letno, kar je prek 213 milijard evrov v celotnem obdobju. ISPA, SAPARD in PHARE so kot predpristopni instrumenti namenjeni ekonomskemu in socialnemu razvoju držav kandidatk srednje in vzhodne Evrope Amsterdamska pogodba potrdi pomembnost kohezije in izpostavi vprašanje zaposlenosti, ki se osredotoči na idejo, da si je potrebno s skupnimi močmi prizadevati za zmanjšanje brezposelnosti. Marca 2000 Evropski svet v Lizboni sprejme strategijo, ki se osredotoči na zaposlovanje. Na podlagi t.i. Lizbonske strategije naj bi EU do konca leta 2010 postala najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. Junija 2001 Evropski svet v Gothenburgu dopolni to strategijo s trajnostnim razvojem. Decembra 2002 Evropski svet v Kopenhagnu sprejme sporazum o pogojih za sprejem desetih novih članic v Unijo Evropska komisija predstavi svoje predloge za reformo regionalne politike za obdobje : Novo partnerstvo za kohezijo; približevanje, konkurenčnost, sodelovanje. EU se prvega maja 2004 razširi z desetimi novimi članicami: Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija (Europa (i) 2006). 4.2 Programi predpristopne pomoči EU se zaveda, da je celota trdna le toliko, kot njen najšibkejši člen, zato je v devetdesetih letih za prihodnje članice pripravila posebne programe finančne pomoči. Programi PHARE, SAPARD in ISPA so tako postali del predpristopne strategije za programsko obdobje , sprejete decembra 1997 na vrhu Sveta EU v Luksemburgu, ki je usmerjena na specifične potrebe vsake države kandidatke, ki se pripravlja na članstvo v EU.

32 Program PHARE (Poland and Hungary Action for Restructuring for pre-accession) Program PHARE, ki se izvaja od leta 1989 naprej, je bil prvi izmed instrumentov finančne pomoči. Pomoč, ki je bila prvotno namenjena Poljski in Madžarski, se je sčasoma razširila na glavnino držav osrednje in vzhodne Evrope. V obdobju od leta 1992 do leta 1995 je bil PHARE v državah kandidatkah namenjen predvsem pospešitvi prestrukturiranja gospodarstva in vzpostaviti delujočega tržnega gospodarstva. Z zaključnim obdobjem tranzicije se je začela spreminjati tudi vloga programa PHARE. Evropska komisija se je na Evropskem svetu v Amsterdamu leta 1997 odločila, da preusmeri vlogo PHARE v podporo t.i. predpristopnemu obdobju. Sredstva PHARE so postala ključni instrument pomoči državam kandidatkam v procesu vključevanja v EU. Leta 2000 je program PHARE dobil podporo še dveh instrumentov predpristopne pomoči (ISPA in SAPARD), za program pa so začele veljati tudi nove smernice 19, sprejete na Berlinskem vrhu spomladi 1999, katerih namen je bil še večji poudarek na pripravo kandidatk za polnopravno članstvo v EU (Europa (f) 2006). Delež sredstev, ki jih prejme posamezna država, je odvisen od števila prebivalcev, BDP in drugih kvantitativnih dejavnikov kot so trenutno stanje reform, politična stabilnost, raven tržne ekonomije in napredek pri izvajanju partnerstev za pristop. Trenutno program PHARE finančno podpira deset držav, od tega osem novih članic EU 20 ter pristopni članici, Bolgarijo in Romunijo. Do leta 2000 so finančno podporo iz programa PHARE prejemale tudi države Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Makedonija). Z letom 2001 je bil ustanovljen poseben program CARDS 21 (Community Assistance for Reconstruction, Development and Stabilisation), ki je prevzel to funkcijo in postal zadolžen za pomoč državam Balkana (Europa (c) 2006). Evropski svet je leta 1999 na zasedanju v Berlinu sprejel finančni načrt PHARE za obdobje , ki predvideva letni proračun v višini 1,5 milijarde evrov. Od tega namenja program PHARE 30 odstotkov nepovratne finančne pomoči izgradnji institucij in uveljavljanju pravnega reda EU. Pri izgradnji institucij lahko govorimo o t.i.»twinning projektih«oz. o projektih tesnega medinstitucionalnega sodelovanja. Ministrstva in državne institucije prejemajo dotacije iz programa PHARE za usposabljanje različne palete državnih uradnikov in javnih uslužbencev ter strokovnjakov, od sodnikov in finančnih kontrolorjev do okoljskih inšpektorjev in statistikov, ki nato s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo pri izvajanju»twinning projektov«. Omenili smo tudi vlaganja, namenjena uveljavljanju pravnega reda EU. Poglavitni cilj je podpora državam kandidatkam pri prilagajanju podjetij in 19 Smernice, ki se nanašajo na program PHARE, vključujejo nacionalne programe, čezmejne programe in več državne programe. 20 Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija. 21 Glavni cilj programa CARDS je spodbujati udeležbo držav Zahodnega Balkana (Albanija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Srbija vključno s Kosovom, Črna gora, Makedonija) v procesu stabilizacije in združevanja. V obdobju je skozi program CARDS namenjenih 4,6 milijard evrov predvsem štirim ciljem: obnova, stabilizacija, demokracija, vrnitev beguncev; razvoj zakonodaje in institucij v skladu z vrednotami EU; vzdržna gospodarska rast in socialni razvoj s strukturnimi reformami; spodbujanje ožjih odnosov in regionalnega sodelovanja znotraj posameznih držav in med njimi, znotraj EU ter dvema kandidatkama srednje Evrope, ki sta Bolgarija in Romunija.

33 32 javne infrastrukture standardom EU, in sicer na področjih konkurence, energetike in okolja (Europa (f) 2006). Druga osrednja linija pomoči, to je 70 odstotkov, pa je namenjena ekonomski in socialni koheziji. Projekti so usmerjeni v razvoj majhnih in srednje velikih podjetij, človeških virov, majhne okoljske infrastrukture na ravni lokalnih skupnosti ter v regionalni razvoj (ibid.). Leta 2003 je bilo zaključno leto finančne pomoči iz programa PHARE za nove članice, vendar se bodo vsi projekti planirani do leta 2005 izvedli in tako dobili tudi finančno podporo programa PHARE za izvedbo teh projektov do konca leta 2006 (ibid.). Države kandidatke se tako pripravljajo na strukturne sklade. Program PHARE ima enako vlogo kot Cilj1 v sistemu strukturnih skladov, tako da bodoče članice seznanja z načinom izvajanja strukturne politike. Finančni delež, ki ga program PHARE prispeva, lahko doseže tudi do 75 odstotkov vsakega investicijskega projekta, 25 odstotkov pa odpade na sredstva iz nacionalnih virov (ibid.) Program SAPARD (Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development) Gre za poseben pristopni program, ki se ukvarja z izvajanjem pravnega reda EU na področju skupne kmetijske politike in s strukturnim prilagajanjem kmetijskega sektorja in podeželja držav kandidatk. Glavna naloga programa je pospeševanje trajnostnega razvoja kmetijstva ter celovitega razvoja podeželja. Namen ukrepov programa SAPARD je reševanje prednostnih in specifičnih ukrepov prilagajanja kmetijskega in agroživilskega sektorja ter podeželskih območij v državah kandidatkah skupnemu trgu EU in neposredna pomoč tem državam pri pripravah na izvajanje skupne kmetijske politike po vstopu v EU (Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja 2006). Program SAPARD je instrument finančne pomoči, ki je najbolj podoben strukturnim skladom. Namenjen je državam članicam EU, pri katerih Evropska komisija izvaja nadzor nad porabo sredstev po končanju projekta in ne pred njegovim pričetkom kot v primeru programov PHARE in ISPA. Tak postopek ponuja bodočim državam članicam priložnost, da pridobijo dragocene izkušnje pri uporabi mehanizmov za črpanje sredstev EU in za izgradnjo znanj ter struktur, ki jih bodo potrebovale po vstopu v EU, ko se SAPARD preoblikuje v Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad. Program SAPARD sodi pod pristojnost generalne direkcije za kmetijstvo. Letni proračun od leta 2000 dalje znaša 502 milijona evrov (ibid.).

34 Program ISPA (Instrument for Structural Policies for pre-accession) Program ISPA je zgrajen po zgledu Kohezijskega sklada, le da finančno podporo na področju transporta in okolja ne nudi državam članicam, ampak državam kandidatkam Unije 22. Tudi pri tem programu gre, tako kot pri programu PHARE, za nepovratno finančno pomoč, ki lahko doseže tudi do 75 odstotkov vrednosti velikih projektov. Letni proračun programa ISPA, za vseh deset držav kandidatk, skupaj znaša 1,040 milijarde evrov in je bil razdeljen na podlagi števila prebivalcev, površine in BDP na prebivalca (Inforegio 2004, 9). Program ISPA je osredotočen na uveljavljanje najbolj zahtevnih okoljskih direktiv, ki zahtevajo visoka vlaganja. Sredstva ISPA so tako namenjena projektom s področja vodooskrbe, odvodnje in čiščenja komunalnih odpadnih voda, ravnanju z odpadki in preprečevanju onesnaževanja ozračja. Tudi transportno infrastrukturo v državah kandidatkah je potrebno nujno izgraditi in posodobiti ter jo povezati s transportnimi mrežami znotraj EU (ibid., 10). Med leti 2000 in 2003 je ISPA financiral več kot 200 okoljskih projektov, povezanih predvsem z oskrbo pitne vode, kanalizacijskim omrežjem, čiščenjem odpadnih voda in ravnanjem z odpadki. Ti ukrepi so pripomogli tudi k pripravi držav kandidatk na izvajanje evropske okoljske zakonodaje in pospešili morebitne reforme. Na področju prometa je ISPA pomagal pri razvoju prihodnjega čezevropskega prometnega omrežja (RTE-T). Podprl je medsebojno povezovanje in interoperabilnost omrežij in omrežij Unije. Sredstva ISPA so bila vedno enakomerno porazdeljena med obe področji, okolje in transport, znotraj slednjega pa so dobile prednost železnice, kot bolj trajna vrsta prometa od cestnega (ibid., 10). Poleg investicij v infrastrukturo je program nudil tudi različne oblike tehnične pomoči, z namenom odpraviti probleme držav prejemnic, ki so jih imele pri izvajanju evropske zakonodaje. Na ta način sta se izboljšali pripravljenost in sposobnost nacionalnih organov za pripravo in izvajanje okoljskih projektov: ISPA je spodbudil decentralizacijo nakupov in finančnega upravljanja. V državah prejemnicah so bile opravljene številne revizije z namenom vrednotenja in izboljšanja sistemov vodenja in finančne kontrole (ibid., 10). V splošnem je bil cilj teh ukrepov seznanitev držav ISPA z načeli in postopki financiranja v EU in priprava na učinkovito upravljanje s sredstvi Kohezijskega sklada. Prvega maja 2004 je ISPA prenehal obstajati za osem novih držav članic iz srednje in vzhodne Evrope. Tekoči projekti novih članic EU so tako prešli pod okrilje Kohezijskega sklada. Na vrhu EU v Koebenhavnu decembra 2002 so sklenili, da bosta Bolgarija in Romunija še naprej deležni pomoči programa ISPA. Dodeljena sredstva pa bodo postopoma naraščala vse do leta 2006 (ibid., 11). 22 Do maja 2004 so to bile: Bolgarija, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Malta in Ciper sta deležna finančne pomoči iz posebnih skladov.

35 34 V okviru Kohezijskega sklada se je pomoč za nove države članice SVE povečala za več kot trikrat: od 0,75 milijarde evrov na leto v okviru ISPA, do 2,8 milijarde evrov letno za obdobje Znaten delež povečanega proračuna je namenjen v tem obdobju obvezam za tekoče projekte, ki jih je Komisija odobrila pred januarjem 2004 (ibid., 11). SLIKA 2: RAZDELITEV FINANČNIH SREDSTEV PREDPRISTOPNEGA PROGRAMA ISPA V OBDOBJU ,10% 4,50% 1,55% 9,87% 6,75% 2,75% 8,50% Bolgarija Češka Estonia Madžarska Latvija Litva 33,48% 4,49% 5,00% Poljska Romunija Slovaška Slovenija Vir: Inforegio 2004, 11 Na sliki 2 vidimo, da je Evropska komisija v obdobju za odpravljanje medregionalnih razlik v okviru predpristopne finančne pomoči iz programa ISPA največ sredstev namenila Poljski, t.j. 33,48 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev ISPA. Druga največja prejemnica sredstev ISPA je bila Romunija s 23,1 odstotki. Najmanj sredstev sta prejeli iz predpristopnega programa v omenjenem obdobju Slovenija (1,55 odstotka) in Estonija (2,75 odstotka). 4.3 Regije Evropske unije 23 V naslednjem poglavju bomo za enoto primerljivosti uporabili BDP na prebivalca na osnovi standardov kupne moči (SKM) 24 in ne evra, saj je v našem primeru - glede na to, da imajo 23 Povzeto po: Regions Mednarodna primerjava BPD v pariteti kupne moči (PKM angl.»purchasing power parity«) je mogoča z uporabo standardov kupne moči (SKM angl.»purchasing power standards«). V Eurostatu zaradi praktičnih razlogov PKM izračunajo na skupino držav članic EU-25 plus Bolgarija in Romunija kot bazo, tako da so PKM posameznih držav izražene nevtralno, in sicer v umetni»povprečni valuti«, ki jo imenujemo SKM (Pečar 2005, 30).

36 35 ponavadi države z zelo visokim BDP na prebivalca tudi relativno visoke ravni cen - to primernejše. Vrednost BDP na prebivalca se bo zato v regijah NUTS 2 v EU-25 ter Bolgariji in Romuniji znižala s približno evrov na SKM Primerjava BDP v letu 2002 po regijah na ravni NUTS 2 BPD na prebivalca 25 izražen v SKM, je ključna spremenljivka za ugotavljanje primernih regij, ki se uvrstijo med regije na ravni NUTS 2 v okviru strukturnih skladov. Slika 3 prikazuje porazdelitev BDP (izraženega v SKM) po regijah EU-25 in v dveh pridruženih članicah, Bolgariji in Romuniji. Razlika med regijo z najnižjim BDP, ki ga ima severovzhodna Romunija in znaša SKM, ter regijo z najvišjim BDP, ki ga ima angleška regija Inner London in znaša SKM, je ogromna. Na drugem in tretjem mestu sledita regiji Bruselj ( SKM) in Luksemburg ( SKM), takoj za njima pa na četrtem mestu Hamburg ( SKM), na petem pa francoska regija glavnega mesta Ile-de-France ( SKM). Med novimi članicami EU izstopa regija glavnega mesta Češke republike Praga z SKM, kar predstavlja 153 odstotkov povprečja EU-25. Med preučevanimi 268 regijami NUTS 2 (EU-25 in Bolgarija ter Romunija) se je tako Praga glede na dosežen BDP v letu 2002 povzpela na štirinajsto mesto. Naslednja regija novopečenih članic EU se uvršča na 46. mesto s SKM, kar predstavlja 120 odstotkov povprečnega BDP EU-25 - govorimo o slovaški regiji Bratislavsky kraj. Slovenija je na 187. mestu s SKM oziroma 75,3 odstotka povprečja EU. Na koncu lestvice se nahajata Malta in poljska regija Mazowieckie. Preostale regije novih članic EU-25 imajo BDP nižji od dveh tretjin povprečnega BDP EU-25. Med preučevanimi 268 regijami je imelo v letu 2002 BDP pod 75 odstotki povprečja EU regij. Ta številka se je v primerjavi s predhodnim letom močno znižala, saj je bilo v 2001 takih regij 85. Predvsem v Španiji in Grčiji se je v letu 2002 povečalo število regij, ki so presegle mejo 75 odstotkov povprečja BDP EU-25. Po drugi strani se je število regij, ki so presegale 125 odstotkov povprečja BDP EU-25, zmanjšalo v letu 2002 v primerjavi s predhodnim letom za regijo, in sicer z 38 na 37 regij. Če v celoti primerjamo leto 2002 s predhodnim, lahko sklenemo, da sta se nadaljnji razvoj in napredek v gospodarski konvergenci pokazala v 27 državah, ki smo jih zajeli v raziskavo, torej v EU-25 ter Bolgariji in Romuniji. 25 V nadaljevanju bomo ves čas govorili o BDP na prebivalca, zato bomo zaradi preglednosti izpuščali besedno zvezo»na prebivalca«. Enako velja tudi za SKM.

37 36 SLIKA 3: BDP NA PREBIVALCA IZRAŽEN V SKM PO REGIJAH NA RAVNI NUTS 2 V LETU 2002 Vir: Regions 2005, 40

38 Primerjava regij znotraj posameznih držav Tudi znotraj posameznih držav so razlike med regijami precejšnje. Slika 4, ki vključuje 25 držav članic EU ter Bolgarijo in Romunijo, kaže, da je bil najvišji BDP v letu 2002 (enako kot v letu 2001) več kot dvakrat višji od najnižjega kar v dvanajstih državah od devetnajstih, vključenih v to raziskavo. Največje medregionalne razlike so opazne znotraj Anglije, kjer je BDP najbolj razvite regije 4,3-krat višji od najslabše razvite regije. Govorimo o regiji Inner London, ki dosega 315 odstotkov povprečja BDP EU-25, ter regiji Cornwall and the Isles of Scilly, ki dosega 73 odstotkov evropskega povprečja. Sledi Belgija s 3,1-kratno medregionalno razliko med najbolje in najslabše razvito regijo. V letih 2001 in 2002 so bile med desetimi državami z najvišjimi medregionalnimi razlikami polovica starih članic EU, štiri nove in Romunija. To kaže na dejstvo, da se medregionalne razlike pojavljajo znotraj posameznih držav tako v starih kot novih državah članicah. Prepad med najbolje in najslabše razvitimi regijami znotraj posamezne države se je v letu 2002 povečal predvsem v novih, najbolj dinamičnih članicah, kot so Slovaška, Madžarska in Češka republika, medtem ko je bila situacija bolj stabilnejša v petih starih državah članicah. Tako za stare kot nove države članice EU in pristopne članice ugotavljamo, da se znaten delež gospodarskih dejavnosti zadržuje v regijah, ki obsegajo glavno mesto držav. V štirinajstih od devetnajstih obravnavanih držav na ravni NUTS 2 je regija glavnega mesta tista, ki ima najvišji BDP znotraj države. Na sliki 4 je jasno razviden položaj regij kot so Bruselj, Praga, Madrid, Pariz, Lizbona, Budimpešta, Bratislava, London, Sofija in Bukarešta, ki spadajo med regije z najvišjim BDP. Za razliko od regij glavnih mest starih članic, kjer tega gibanja ni več moč opaziti, je v regijah glavnih mest, ki pripadajo novim članicam EU, razvidna posebej visoka gospodarska dinamika. O tem govori dejstvo, da prebivalstvo in BDP v teh regijah rasteta hitreje kot je povprečje države, v kateri se nahaja regija. Osnovni vzrok za ogromne razlike v gospodarskem razvoju v regijah znotraj posameznih držav novih članic EU in držav kandidatk lahko iščemo predvsem v izrazito hitri rasti glavnih mest. Ogromne razlike v stopnji gospodarske rasti najdemo tudi v nekaterih državah EU-15, ampak v večini teh primerov glavna mesta ne vplivajo na to gibanje.

39 38 SLIKA 4: BDP NA PREBIVALCA (IZRAŽEN V SKM) ZA LETO 2002 NA RAVNI NUTS 2, V ODSTOTKIH POVPREČJA EU-25 (EU-25 = 100) Vir: Regions 2005, 42

40 Analiza regionalnega razvoja EU v obdobju (na ravni NUTS 2) Slika 5 prikazuje pregled nad povprečjem BDP v SKM v letih Omenjeno triletno povprečje je posebnega pomena, saj predstavlja pomemben kriterij pri odločanju, katere države EU bodo upravičene do sredstev strukturnih skladov v prihodnjem programskem obdobju, tj Tako imenovane»slabše razvite regije«, katerih triletni povprečni BDP je pod mejo 75 odstotkov povprečja BDP EU-25, so večinoma zgoščene v novih državah članicah in na južnem delu EU. Glede na razpoložljive podatke v aprilu 2005 leži pod mejo 75 odstotkov povprečja EU- 25, ki določa primernost za dodelitev sredstev iz skladov, 84 regij, od skupaj 268 obravnavanih. Nobena regija novih držav članic ter Bolgarija in Romunija, z izjemo Prage (Češka republika), Bratislavsky kraj (Slovaška), Közep-Magyaroszag (Madžarska) in Cipra, ne dosegajo 75 odstotkov povprečja EU-25. Med regijami starih držav članic spadajo v isto kategorijo tudi regije na vzhodu Nemčije, Grčije, jugu Italije, jugu Španije, Portugalske in na zahodu Velike Britanije. Posebna pozornost je namenjena t.i.»statistično produktivnim regijam«, ki so na sliki 5 prikazane kot ločena kategorija (75 82,2 odstotka). Te regije so obravnavane posebej v strukturni politiki, saj znaša njihov BDP manj kot 75 odstotkov povprečja EU-15, vendar več kot 75 odstotkov povprečja EU-25. Takšnih regij je 16, večinoma se nahajajo v Španiji, Grčiji in Nemčiji. Slika 5 ne prikazuje samo gospodarsko šibkih regij, ampak tudi zelo cvetoče in uspešne dele EU, katerih triletni povprečni BDP presega 125 odstotkov povprečja EU-25. Takšnih regij je na ravni NUTS 2 39 in so razporejene v vseh članicah EU, starih in novih. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da se večina omenjenih regij nahaja v osrčju EU, temu kljubujejo regije, locirane npr. na Finskem (Etelä-Suomi), v Angliji (severovzhodna Škotska) in Irskem (severna in vzhodna regija). Regije nad 125 odstotki BDP povprečja EU-25 se razen naštetih izjem večinoma še vedno nahajajo v regijah glavnih mest kot so London, Dublin, Bruselj, Pariz, Stockholm, Helsinki, Praga in Rim.

41 40 SLIKA 5: BDP NA PREBIVALCA (IZRAŽEN V SKM) GLEDE NA POVPREČJE EU-25, NA RAVNI NUTS 2 (POVPREČJE ) Vir: Regions 2005, 43

42 41 5 SLOVENSKA REGIONALNA POLITIKA PRED IN PO MAJU Zgodovina slovenskega regionalnega razvoja Kljub njeni majhnosti zaznamujejo Slovenijo velike regionalne razlike. Zaradi naravnih, geografsko-prostorskih, ekonomskih, socialnih pa tudi političnih in zgodovinskih razlogov (stičišče germanskega, romanskega in slovanskega prostora) so razlike v gospodarski razvitosti in v možnostih za življenje in delo med posameznimi regijami zelo velike. Na eni strani so razvita urbana območja, kjer je koncentrirana večina gospodarskih dejavnosti, na drugi pa so obsežna podeželska območja, prepuščena razkrajanju kulturne (po)krajine. Da bi preprečila nadaljnja poglabljanja regionalnih razlik, je Slovenija v začetku sedemdesetih let začela sistemsko usmerjati skladnejši regionalni razvoj, ki je slonel na policentričnem razvoju. V ta namen je bila sprejeta vrsta zakonov in ukrepov, katerih skupni imenovalec je bil zmanjšanje razlik med regijami kar zadeva delovne in življenjske razmere (Nared 2004, 4). Obdobje pred 1990 je tako dalo določene pozitivne rezultate v gospodarskem razvoju občin, ki so bile opredeljene kot manj razvita območja: izboljšala se je opremljenost z infrastrukturo (komunala, šole, ambulante), struktura gospodarstva je postala bolj pestra, poleg industrije so vlaganja zajela tudi turizem in kmetijstvo (Kukar 1997, 62). Z osamosvojitvijo leta 1991 se je Slovenija kot srednjeevropska država strateško odločila za vključevanje v svetovne in evropske povezovalne tokove, torej za tržno naravnano odprtost. Sloveniji je, z vodenjem solidne ekonomske politike, uspelo doseči relativno ugodne rezultate v procesu transformacije svojega gospodarstva iz planskega v tržno, pri čemer se je vključevanje v EU izkazalo kot izredno učinkovit mehanizem za pospeševanje tega procesa (Mrak 2005, 5). Ravno iz tega razloga pa so se v letih po osamosvojitvi regionalne razlike v Sloveniji povečale. V ospredju zanimanja ekonomske politike so bile namreč naloge oblikovanja politične in upravne strukture države in prehoda v tržno-socialni ekonomski sistem. Prišlo je do centralizacije sredstev in odločanja na ravni države. Regionalni razvoj je bil potisnjen v ozadje, delež sredstev za regionalne razvojne spodbude v bruto domačem proizvodu se je močno zmanjšal. Sredstva Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj za neposredno regionalno politiko so se po letu 1991 zmanjšala za 3-krat (od 0.25 odstotka BDP leta 1991 na 0.04 odstotka BDP leta 1997 (Strmšnik 1998, 3). Od leta 1990 dalje pa so vseeno bili sprejeti številni ukrepi, ki so želeli izboljšati stanje regionalnih nesorazmerij v državi. Konec leta 1990 je bil sprejet Zakon o pospeševanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Usmerjen je bil na reševanje problemov v območjih, ki so po kriterijih vpadali v demografsko ogrožena območja. Slabost tega zakona je bila, da je bil instrumentarij za spodbujanje teh območij razmeroma skromen. Stanje so skušali popraviti leta 1995 z ustanovitvijo Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, ki je v naslednjih dveh letih financiral več kot 500 projektov, večinoma s področja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, turizma in manjših proizvodnih investicij (Kukar 1997, 63).

43 42 Zadnje večje spremembe pred vstopom Slovenije v EU so se zgodile leta 1999, ko je Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij zamenjal Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kateremu so v letu 2000 in 2001 sledili še podzakonski akti. Zakon stremi k uravnoteženemu ekonomskemu, socialnemu in prostorskemu razvoju, zmanjšanju strukturnih problemov in stopnji brezposelnosti, preprečevanju negativnih demografskih trendov, še posebej v odročnih predelih in k prilagajanju regionalni politiki EU (Aristovnik 2003, 407). Spremembe so se nadaljevale leta 2001 s sprejetjem Strategije regionalnega razvoja Slovenije (SRRS). SRRS je postala osnovni strateški dokument slovenske regionalne politike za obdobje do leta 2006 in opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter določa instrumente in politiko za doseganje ciljev. Priprava SRRS pomeni uresničitev naloge iz Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in hkrati podrobnejšo usmeritev za nadaljnje izvajanje regionalne politike ter njeno prilagajanje spremenjenim okoliščinam (Piry 2003, 82). 5.2 Slovenija in regije Standardna klasifikacija teritorialnih enot Od leta 2000 naprej se v Sloveniji uporablja teritorialna razdelitev ozemlja na podlagi vladne Uredbe o standardni klasifikaciji teritorialnih enot (SKTE), ki služi kot nacionalni standard za evidentiranje, zbiranje, obdelovanje, analiziranje, posredovanje in izkazovanje podatkov o teritorialni razdelitvi države. SKTE se uporablja tudi v podporo regionalnemu razvoju in merjenju učinkov regionalne politike ter pri harmonizaciji regionalnih podatkov za potrebe vključevanja v EU (Pečar 2002, 7). Po SKTE je celotni teritorij Slovenije razdeljen na enajst ravni, pri čemer so ravni od SKTE 0 do ravni SKTE 5 razčlenjene tako, da vsebinsko ustrezajo evropski nomenklaturi od NUTS 0 do NUTS 5. Povezava SKTE in NUTS 26 je naslednja: - SKTE 0 = NUTS 0, država v celoti - SKTE 1 = NUTS 1, država v celoti - SKTE 2 = NUTS 2, dve enoti, Ljubljanska urbana regija in preostala Slovenija - SKTE 3 = NUTS 3, 12 statističnih regij (Pomurska, Podravska, Koroška, Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna, Osrednjeslovenska, Gorenjska, Goriška, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška regija) - SKTE 4 = NUTS 4, 58 upravnih enot - SKTE 5 = NUTS 5, občin (ibid., 7). 26 Podrobnejša razlaga o NUTS se nahaja v poglavju Od leta 2007 se bo število regij povečalo na 210 občin, saj se je v letu 2006 oblikovalo 17 novih občin.

44 43 Za vključitev v strukturno politiko EU so pomembne predvsem ravni; SKTE 0, ki je osnova za kohezijsko politiko, SKTE 2, ki je osnova za Cilj 1 v okviru strukturne politike in SKTE 3, ki je osnova za Cilj 2 v okviru strukturne politike ter osnova za Interreg. Za domačo regionalno politiko je pomembna tudi raven SKTE 5 (raven občin), na kateri se določajo območja s posebnimi razvojnimi problemi. Nižje teritorialne enote služijo za posebne statistične in geoinformacijske potrebe Nosilci regionalne politike v Sloveniji V Sloveniji so glavni nosilci izvajanja in pospeševanja skladnega regionalnega razvoja štirje: - Agencija Republike Slovenije za regionalni razvoj, ki je bila ustanovljena leta 2000 in je postala ključna institucija za izvajanje in usklajevanje nove regionalne razvojne politike. Odgovorna je za koordinacijo strukturne politike in usmerjanje v trajnostni razvoj. Nuditi mora strokovno podporo pri pogajanjih z mednarodnimi organizacijami, izvajati aktivnosti za ustanovitev regionalnih razvojnih agencij, oblikovati strokovno podlago strateškim dokumentom za pridobivanje domačih sredstev in sredstev EU za regionalne razvojne projekte, izvajati politiko strukturnih skladov EU v Sloveniji in usklajevati izvajanje regionalne strukturne politike na nižjih ravneh. - Svet za strukturno politiko je usklajevalni organ vlade na ministrski ravni in je odgovoren za oblikovanje in usmerjanje državnih razvojnih vzpodbud ter mednarodnih finančnih pomoči. - Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je finančni instrument izvajanja regionalne politike in je specializiran za storitve, ki naj bi jih uporabljala ministrstva pri usmerjanju sredstev po regionalnih načelih. - Regionalne razvojne agencije se oblikujejo na ravni statističnih regij. Njihova najpomembnejša naloga je koordinacija organizacij (gospodarskih zbornic, obrtnih zbornic, podjetij), priprava, spremljanje in razvoj regionalnih programov (Festić 2003, 72) Razdelitev Slovenije po regijah Temeljna rešitev odpravljanja regionalnih disparitet in s tem doseganja večjih narodnogospodarskih koristi je uveljavljanje decentralizacije. Z oblikovanjem regionalne ravni lokalnih skupnosti se bolj približamo dejanskim potrebam ljudi in okolja. Izkušnje namreč kažejo, da so prav regionalne oblasti tiste, ki se morajo najbolj zavedati, kakšne projekte regija potrebuje in na kakšen način jih lahko najuspešneje izvede. Potreba po decentraliziranih enotah se veča z ekonomskim napredkom, s stopnjo urbanizacije, z naraščanjem disparitet, demografsko, geografsko, kulturno in socialno-ekonomsko raznolikostjo okolja ter

45 44 povpraševanjem po lokalnih dobrinah in storitvah predvsem javnega značaja (Ravbar 2005, 38). Slovenija spada med države z relativno nizko stopnjo decentralizacije. Obseg lokalnih financ v skupnih javnih financah predstavlja le 12 odstotkov, edina prava nižja raven lokalnih skupnosti pa je še vedno občina. Slovenija nima regij, ki bi imele politične in administrativne pristojnosti. Te pristojnosti ima le država in 193 občin. V skladu s strategijo regionalnega razvoja skuša Slovenija izvajati decentralizacijsko politiko, ki jo zaenkrat vzpostavlja Zakon o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja. Skozi izvajanje državnega razvojnega programa do konca leta 2006 mu poskušajo slediti pristojna nacionalna ministrstva, pod pogojem, da se v tem času usposobijo pristojna regionalna združenja (ibid., 39). Za uspešno izvajanje regionalne politike je pomembno intenzivno sodelovanje med lokalno/regionalno, nacionalno ravnijo uprave in Evropsko komisijo. Izkušnje kažejo, da so prav regionalne oblasti tiste, ki se morajo najbolj zavedati, kakšne projekte regija potrebuje in na kakšen način jih lahko najuspešneje izvede. Na območju Slovenije imamo zaenkrat 12 statističnih regij, ki jih je ustanovil statistični urad za izkazovanje statističnih podatkov na regionalni ravni sredi sedemdesetih let. Regionalizacija je bila narejena na osnovi kriterijev kot so zaposlitev, šolanje in oskrba ter se je izkazala za razmeroma stabilno. Tovrstna ekonomsko-geografska členitev je postala pomembna za izkazovanje statističnih podatkov. Zaradi velikega zaostanka pri uvajanju pokrajin kot vmesne upravno-politične ravni med občino in državo pa so se statistične regije, sprva mišljene kot začasna rešitev, ohranile vse do danes. Na območju Slovenije imamo tako 12 regionalnih razvojnih agencij. Nekatere so v sodelovanju z občinami že pripravile lastne regionalne razvojne programe, na osnovi katerih se bodo izvajali projekti regionalnega razvoja, financirani iz skladov Unije. Po ustanovitvi pokrajin se bo sedanja statistična členitev ozemlja Slovenije ustrezno prilagodila novemu stanju, pokrajine pa bodo postale osnovne funkcionalne enote za izvajanje domače regionalne strukturne politike oziroma za njeno vključitev v strukturno politiko EU (Strmšnik 1998, 7) Vprašanje števila regij v Sloveniji na ravni NUTS 2 Potrebe po oblikovanju regij oziroma regionalizaciji Slovenije izhajajo tako z vidika vključevanja v EU kot z vidika domačih potreb. Ustanovitev pokrajin ni bil pogoj za vstop Slovenije v EU, ampak je ustanovitev le-teh predvsem v lastnem, slovenskem interesu. Regije so namreč v Uniji v zadnjih letih postale ena vodilnih moči tako evropske integracije kot tudi decentralizacije. Slovenija regije potrebuje, saj se bo lahko le z vzpostavljeno in delujočo regionalno mrežo v prihodnosti enakovredno kosala za sredstva iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada (Murn 1997, 69). Kot smo že dejali, je kar 70 odstotkov sredstev strukturnih skladov namenjenih Cilju 1, pri katerem se za sredstva potegujejo regije na ravni NUTS 2. Sredstva pridobijo tiste regije, kjer je gospodarska razvitost nižja od 75-odstotnega povprečja EU. V zadnjem času je bilo tako

46 45 veliko razprav o razdelitvi Slovenije na eno, dve ali tri regije na ravni NUTS Če bi bila Slovenija tu obravnavana kot ena sama regija, bi kmalu izgubila možnost za pridobivanje teh sredstev. BDP na prebivalca Slovenije je v obdobju res znašal 67 odstotkov povprečja EU-15, vendar pa je ta odstotek z vstopom Slovenije v EU močno narasel, saj se je po širitvi za povprečje EU štelo povprečje vseh petindvajsetih držav članic, torej tudi gospodarsko šibkejših novih članic. Ob pristopu k EU je slovenski BDP na prebivalca presegal 75 odstotkov povprečja EU, kar pomeni, da Slovenija kot ena regija na ravni NUTS 2 naj ne bi bila upravičena do sredstev, namenjenih Cilju 1 (Kezunovič 2003, 98). V pogajanjih je bil na koncu sklenjen dogovor, da bodo nove članice EU, torej tudi Slovenija, ne glede na raven razvitosti, do konca tekočega finančnega obdobja neto prejemnice sredstev iz proračuna Unije. Slovenija je tako kot celota od pristopa k EU pa do izteka programskega obdobja Unije deležna sredstev, namenjenih regijam Cilja 1 in sicer bo predvidoma do konca leta 2006 prejela 94,1 milijarde tolarjev več, kot bo vanj vplačala (ibid., 99) Primerjava slovenskih statističnih regij Če primerjamo med sabo 12 statističnih regij (slika 6), ugotovimo, da ne glede na to kateri dejavnik si izberemo za primerjavo, med njimi vedno izstopa Osrednjeslovenska regija (ki se popolnoma prekriva z Ljubljano in njeno okolico). V letu 2002 je Osrednjeslovenska regija v povprečju ustvarila kar dobro tretjino vse slovenske bruto dodane vrednosti. Tudi po razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, dosega največje vrednosti Osrednjeslovenska regija. V letu 2002 je ta regija slovensko povprečje presegala za skoraj 42 odstotkov. Kot lahko vidimo, ima ta regija močno vlogo ekonomskega centra države, ki pomembno vpliva na medregionalne razlike v Sloveniji (Pečar 2005, 34). 28 Tu seveda govorimo zgolj o statističnih regijah, katerih namen je pridobivanje sredstev iz strukturnih skladov EU, in ne o uvajanju pokrajin kot vmesne stopnje lokalne samouprave. Projekt uvajanja pokrajin v Sloveniji poteka povsem neodvisno od procesa vključevanja Slovenije v EU, kar pomeni, da je odločitev o tem, koliko pokrajin želimo imeti, povsem v naših rokah. (Kezunovič 2003, 98)

47 46 SLIKA 6: STATISTIČNE REGIJE REPUBLIKE SLOVENIJE IN BDP NA PREBIVALCA Vir: Pečar 2005, 35 Tudi znotraj ostalih držav članic EU obstojajo precejšnje medregionalne razlike, marsikje celo večje kot so značilne za Slovenijo 29. Če primerjamo med sabo BDP na prebivalca (izraženega v SKM) v najslabše in najbolje razviti regiji v državi (na ravni NUTS 2) 30 ugotovimo, da lahko v Sloveniji v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, govorimo o zmernih medregionalnih razlikah. Razlika med najnižjo in najvišjo vrednostjo je približno 2. Za naše statistične regije je zanimiva primerjava z regijami na NUTS 3 ravni v državah, ki mejijo na Slovenijo. Med sosednjimi regijami so v letu 2002 presegale evropsko povprečje vse tri province v Furlaniji Julijski Krajini (Gorica, Trst in Videm) in okraj Celovec-Beljak na avstrijskem Koroškem. Naštete regije presegajo povprečje EU-25 med 16 in 35 odstotki, najbolj pa izstopa Trst s 35 odstotki. Med slovenskimi statističnimi regijami presega evropsko povprečje Osrednjeslovenska regija s 7 odstotki. Med sosednjimi regijami za povprečjem EU- 25 najbolj zaostaja madžarska regija Zala, ki dosega 51 odstotkov evropskega povprečja, sledi pa ji Pomurska regija z 52 odstotki. Madžarska regija Vas ob slovenski meji dosega 58 odstotkov evropskega povprečja, ostale slovenske regije (razen Pomurske in 29 Glej poglavje V Sloveniji te teritorialne ravni nimamo, zato primerjava z našimi statističnimi regijami ni popolnoma pravilna. Uporabili smo teritorialno raven NUTS 3, kar pomeni, da smo primerjali med sabo 12 statističnih regij. Na nižji teritorialni ravni so medregionalne razlike običajno nekoliko večje.

48 47 Osrednjeslovenske) se gibljejo med 55 odstotki (Zasavska regija) in 78 odstotki (Obalnokraška regija) evropskega povprečja (Pečar 2005, 36). 5.3 Vključevanje Slovenije v evropsko regionalno politiko Vlada je januarja 1998 sprejela Strategijo vključevanja Slovenije v EU, kar je imelo za posledico reforme na vseh področjih, tudi na področju regionalne politike. Prenova regionalne politike v Sloveniji je širok projekt, ki prinaša reformo inštitucij na nacionalni in lokalni ravni ter vzpostavitev novih inštitucij na regionalni ravni. Glavni cilj prenove regionalne politike je odprava neučinkovitosti in nedoseganja ciljev dosedanje regionalne politike ter soočenje z novimi izzivi globalizacije ter vstopa Slovenije v EU 31. Vključitev v veliko integracijo kot je EU lahko različno vpliva na regionalni razvoj neke države, odvisno od njene gospodarske strukture. Analize kažejo, da so regije, ki zaostajajo v razvoju že pred vstopom v integracijo, tudi na velikem evropskem trgu najbolj izpostavljene delovanju tržnih zakonitosti. Vsaka članica EU ima zato lastne nacionalne strategije in politike regionalnega razvoja, ki največ prispevajo k njihovemu skladnejšemu regionalnemu razvoju. Prenova je bila prav tako potrebna zaradi vključitve Slovenije v strukturno politiko EU. Strukturna pomoč je pomembna proračunska postavka v vseh državah članicah, zato morajo biti cilji prenove povezani z usposobitvijo državne administracije za dobro sodelovanje z evropskimi strukturnimi skladi. Ne gre le za maksimalno izkoriščanje teh virov, pač pa tudi za njihovo učinkovito uporabo (Strmšnik 1998, 4). Vključitev Slovenije v strukturno politiko EU je potekala v treh fazah. V letih je Slovenija bila deležna črpanja sredstev predpristopnega programa PHARE, katerega naloga je pomoč državam kandidatkam za vključitev v EU. V programskem obdobju sta bila ustanovljena še dva dodatna predpristopna programa finančne pomoči, ISPA in SAPARD, ki sta prav tako postala pomemben člen v približevanju Slovenije konvergenčnim kriterijem. S prvim majem 2004 je Slovenija nehala prejemati pomoč predpristopnih programov, postala pa je upravičena do črpanja finančnih sredstev evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada Programi predpristopne pomoči a) Program PHARE v Sloveniji Slovenija je postala prejemnica pomoči programa PHARE leta V tranzicijskem obdobju od leta 1992 pa vse do leta 1995 je prejela 69 milijonov evrov finančnih sredstev za projekte, ki so se izvajali na področjih kot so reforma javne uprave, privatizacija, reforma finančnega 31 Temelje reform regionalne strukturne politike v Sloveniji predstavlja ustanovitev že omenjenega Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja leta 1999.

49 48 sektorja, regionalni razvoj in razvoj človeških virov. (Benko 1999, 5) V Sloveniji smo ob pomoči programa PHARE posodobili industrijsko poslovanje, pridobili smo znanja, ki so spodbujala uvajanje tržne ekonomije na finančnem in gospodarskem področju. Velika novost za nas je bilo uvajanje sistema bench markinga, pri čemer gre za primerjalno vrednotenje industrijske panoge, v kateri delujemo, z najboljšo delujočo na tem področju. Veliko sredstev je bilo namenjenih tudi prestrukturiranju železarske, kemijske in lesno predelovalne industrije (Mežnarič 1999, 2). S spremembo vsebinske naravnanosti programa PHARE leta 1995, se je struktura porabe sredstev programa v naslednjih letih spremenila. Poudarek je bil v letih na predpristopni prijavi in sprejetju norm EU po sektorjih. Večji delež sredstev je dobilo področje okolja. Obseg sredstev, ki jih je v obdobju iz programa PHARE prejela Slovenija, znaša okrog 240 milijonov evrov. Slovenija sodeluje v programu PHARE v treh programskih sklopih, ki so naslednji: nacionalni program, programi čezmejnega sodelovanja in večdržavni programi. Za potrebe programiranja nacionalnega programa PHARE, ki je razvit na podlagi predpristopne strategije, so sredstva v glavnem namenjena krepitvi administrativne usposobljenosti na področjih državnih pomoči, aktivne politike zaposlovanja, statistike, podpori pri vzpostavljanju ekonomske in socialne kohezije ter vključevanju v programe Unije s področja šolstva, izobraževanja, malih in srednjih podjetij ter okolja. Slovenija prejema del pomoči PHARE tudi skozi večdržavne in horizontalne programe. Ti so namenjeni področjem, kjer način meddržavne pomoči in povezovanja predstavlja dodano vrednost. Gre predvsem za primere, kot so oblikovanje ekonomij obsega, promocija regionalnega sodelovanja in izvajanje posebnih mehanizmov pomoči, kot v primeru pravosodja in notranjih zadev. Število večdržavnih programov se je zaradi racionalizacije upravljanja zmanjšalo in osredotočilo predvsem na individualne potrebe držav kandidatk. EU daje zelo velik pomen čezmejnemu sodelovanju, zato državam kandidatkam preko programa PHARE Cross-Border Cooperation (PHARE CBC) namenja finančna sredstva. Prav za programe čezmejnega sodelovanja dobiva Slovenija največ pomoči iz programa PHARE. Slovenija sodeluje v PHARE CBC od vsega začetka, to je od leta Naše sodelovanje se je najprej pričelo s sosednjo Italijo ter leta 1995 še z Avstrijo in Madžarsko. Od skupno 35 milijonov evrov smo dobili 18 milijonov evrov za sodelovanje z Italijo, 14 milijonov evrov za sodelovanje z Avstrijo in tri milijone evrov za sodelovanje z Madžarsko. Finančni delež, ki ga mora v takšnih čezmejnih projektih prispevati država prejemnica, znaša odstotkov. V programskem obdobju je bilo tako v skupnem sodelovanju z Avstrijo, Italijo in Madžarsko pripravljenih več kot sto projektov za izboljšanje prometne infrastrukture za prehod državne meje, investiranje za potrebe varovanja in sanacije okolja, investiranje v gospodarstvo (razvoj malega gospodarstva, razvoj kmetijstva in turizma) naložbe v usposabljanje kadrov in za ohranjanje kulturne identitete ter za oblikovanje posebnega sklada za financiranje manjših projektov (Benko 2000, 14).

50 49 V programskem obdobju je Slovenija v okviru programa PHARE (do maja 2004) prejela 165,5 milijonov sredstev. Nekoliko večji poudarek je bil na podpori tistih projektov, katerih cilji so usmerjeni v pospeševanje sprejemanja acquis (upravnega reda EU) na obmejnih območjih in ki bodo zagotavljali uravnotežen in trajen regionalni razvoj ter medsebojno povezovanje s sosednjimi državami v smeri prostorskega povezovanja, učinkovitejše organizacije družbe in njenih dejavnosti ter socialne kohezije, katerih cilj je učinkovit gospodarski razvoj (Služba vlade za evropske zadeve 2005). Na koncu naj omenimo še to, da Sloveniji po kriterijih, ki jih pri dodeljevanju sredstev upošteva Evropska komisija, pripada le dva odstotka sredstev, vendar pa po ocenah Komisije med vsemi kandidatkami ta sredstva najbolje izkoristi (Mežnarič 1999, 3). b) Program SAPARD v Sloveniji Sloveniji je za proračunsko obdobje iz predpristopnega programa SAPARD skupaj namenjenih 45,1 milijona evrov. To pomeni, da sta slovensko kmetijstvo in podeželje od skupnih 502 milijonov evrov, kolikor jih EU v okviru SAPARD-a na leto razdeli med deset bodočih članic, letno upravičena do sredstev iz tega programa v višini 6,4 milijona evrov, kar predstavlja 1,2 odstotka celotnih letnih sredstev tega programa. V Sloveniji je izvajanje programa v pristojnosti Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, upravičenci do sredstev pa so kmetovalci, živilsko predelovalna industrija ter občine. Program temelji predvsem na izboljšanju proizvodnih in tržnih struktur v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji (75 odstotkov) ter ekonomski diverzifikaciji in izboljšanju infrastrukture na podeželju (24 odstotkov) (Likar 2000, 10). Načrt razvoja podeželja je pripravljen tako, da bodo predvideni ukrepi dosegli skupne učinke z ustreznimi nacionalnimi ukrepi, katerih cilji so povečanje konkurenčnosti ter trajnosti kmetijske proizvodnje in njene prilagoditve pravnemu redu EU. Med petnajstimi različnimi ukrepi, ki jih lahko država kandidatka vključi v svoj program za uporabo predpristopne pomoči, je Slovenija glede na specifične razmere v kmetijstvu, na podeželju in v živilskopredelovalni industriji in glede na omejeno razpoložljivost sredstev v okviru pomoči SAPARD določila naslednja prednostna področja: naložbe v kmetije, v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov, v konkurenčno sposobnost živilskopredelovalne industrije ter naložbe v lokalno infrastrukturo in ekonomsko diverzifikacijo podeželja. Slovenija mora pri porabi finančne pomoči SAPARD izbrane razvojne projekte tudi sama sofinancirati, zanje pa naj bi v programskem obdobju namenila 20,2 milijona evrov (Likar 2000, 10). c) Program ISPA v Sloveniji Predpriprave na črpanje sredstev predpristopnega programa ISPA v letu 2000 so se pričele v Sloveniji že leto prej. Pripravili smo predloge projektov, ki so morali biti v skladu s prioritetami Unije in predpristopnimi prioritetami države kandidatke ter so zadoščali kriterijem PHARE (tenderji po PHARE pravilih). Z zadostnim številom kakovostnih projektov je v

51 50 okviru programa ISPA, od leta 2000 pa do konca leta 2002, za financiranje številnih projektov Slovenija pridobila okrog 71 milijonov evrov oz. 16,2 milijarde tolarjev. Prvi dve leti sta bili torej za Slovenijo izredno uspešni, saj ji je edini med državami kandidatkami uspelo zagotoviti najvišji mogoči delež finančnih sredstev. Na podlagi dobro pripravljenih projektnih predlogov je Evropska komisija v letu 2000 odobrila šest projektov; štiri iz področja okolja in dva iz področja transportnega sektorja (Inforegio 2004, 9). Na področju okolja so bili odobreni naslednji štirje projekti: glavni zbiralnik in centralna čistilna naprava Celje, kanalizacija Lendava, komunalna čistilna naprava Slovenj Gradec in študije o možnostih izgradnje kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav na Posavju. Na področju transporta sta bila odobrena projekta; remont in rekonstrukcija odseka železniške proge Zidani most-maribor pri Križnem Vrhu ter študija o možnostih izgradnje globalnega sistema mobilne komunikacije (GSM), vključitve v evropski sistem usmerjanja železniškega prometa in v sistem daljinskega nadzora instalacij za električno vleko (ibid., 10). Projekti, sofinancirani iz predpristopnega programa ISPA, od prvega maja 2004 spadajo med projekte Kohezijskega sklada (Čebular 2005,108) Koriščenje sredstev strukturnih skladov v Sloveniji Osnovni namen strukturnih skladov je podpora doseganju ekonomske in socialne kohezije, osnovo za izvajanje in črpanje sredstev v okviru strukturnih skladov za obdobje pa predstavlja Enotni programski dokument (EPD) oz. angl.»single Programming Document«. EPD je dokument države članice Evropske skupnosti, s katerim država članica predstavi strategijo razvoja države in je osnova za izvajanje dolgoročne razvojne politike ter dolgoročnega proračunskega načrtovanja. V Sloveniji vsebinsko izhaja iz Državnega razvojnega programa Republike Slovenije , ki predstavlja izvedbeni dokument Strategije gospodarskega razvoja Slovenije kot glavnega strateškega dokumenta države (Wostner 2006). Strukturni skladi podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij Evropske unije. Z vstopom v EU si je tudi Slovenija do konca leta 2006 zagotovila pravico do črpanja sredstev iz Cilja 1, kamor EU usmerja več kot dve tretjini sredstev strukturnih skladov. 32 V okviru Državnega razvojnega programa izvaja Slovenija v obdobju aktivnosti za doseganje osrednjih razvojnih ciljev v okviru petih razvojnih prednostnih nalog, ki so: - spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti, - znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje, - informacijska družba, infrastruktura in kakovost bivanja, - prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja ter - spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (Piry 2003, 83).

52 51 Pavlič (2004, 29) povzema po Službi Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: V triletnem obdobju je Slovenija namenila sredstva pridobljena iz ESRR predvsem izvajanju prve prednostne naloge EPD, to je»spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti«. S pospeševanjem podjetništva, povečanjem investicij v znanje in tehnološki razvoj, izboljševanjem turističnih produktov ter poenostavitvijo dostopa do lokacij, podatkov in virov financiranja, želi država povečati konkurenčnost podjetij in države. V celotnem obdobju namenja Slovenija za dosego teh ciljev 31 milijard tolarjev. ESRR pri tem prispeva 22 milijard tolarjev, Slovenija pa 9 milijard tolarjev. Izvajanje ESS je osredotočeno na izpolnitev druge prednostne naloge EPD, to je»znanje, razvoj človeških virov in zaposlovanje«. Konkretno se to nanaša na povečevanje števila kakovostnih delovnih mest, manjšega obsega brezposelnosti, spodbujanje socialnega vključevanje skupin oseb s posebnimi potrebami, spodbujanje vseživljenjskega učenja z višjo kakovostjo in lažjo dostopnostjo izobraževanja in usposabljanja za življenje in delo ter izboljševanje usposobljenosti in prilagodljivosti zaposlenih in podjetij. Slovenija nameni tretjino sredstev pridobljenih iz strukturnih skladov v Sloveniji vlaganju v ljudi, kar je največ od vseh držav pristopnic EU. V celotnem obdobju namenja Slovenija za dosego teh ciljev 24,4 milijarde tolarjev. ESS pri tem prispeva 18,3 milijarde tolarjev, Slovenija pa 6,1 milijarde tolarjev (ibid., 30). Od prvega maja 2004 ima Slovenija pravico do črpanja sredstev EU za prestrukturiranje kmetijstva in gozdarstva, ki se nahajajo v EKUJS. Slovenija se je v okviru tega sklada usmerila predvsem na izvajanje tretje prednostne naloge EPD, to je»prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva«. Konkretno to pomeni povečanje učinkovitosti in konkurenčnosti sektorja, uspešno prilagajanje zahtevam skupnega trga EU, spodbujanje dodatnih virov in kakovosti živilskih izdelkov ter ohranjanje in trajnostno razvijanje gozdov. V celotnem obdobju namenja Slovenija za dosego teh ciljev 6 milijard tolarjev, pri čemer se celotni znesek črpa iz EKUJS (ibid., 31). Tako kot EKUJS ima tudi FIUR v Sloveniji kot glavni cilj uspešno izvajanje tretje prednostne naloge EDP, torej»prestrukturiranje kmetijstva, gozdarstva in ribištva«. V obdobju se v Sloveniji konkretno izvajata dva ukrepa, in sicer posodobitev obstoječih plovil in mali priobalni ribolov ter ribogojstvo, predelava in trženje. S temu ukrepi želimo izboljšati varnost in življenjske pogoje ribičev, izboljšati konkurenčnost in zagotoviti trajnostno rabo ribolovnih virov v Jadranskem morju, uvesti okolju prijazno tehnologijo za gojenje rib, izboljšati trženje rib in ribiških izdelkov ter uskladiti kvaliteto predelave rib s standardi EU. V celotnem obdobju namenja Slovenija za dosego teh ciljev 430 milijonov tolarjev. FIUR pri tem prispeva 287 milijonov tolarjev, Slovenija pa 143 milijonov tolarjev (ibid., 32).

53 Koriščenje sredstev Kohezijskega sklada v Sloveniji Projekti, sofinancirani iz predpristopnega programa ISPA, od prvega maja 2004 z vstopom Slovenije v EU, spadajo med projekte Kohezijskega sklada. V prvem programskem obdobju (t.j ) je tako predvidena izraba sredstev skladov predvsem za dokončanje projektov ISPA, ki so se začeli pred koncem leta 2003 in za skupaj deset novih kohezijskih projektov. V ta namen so bila Sloveniji iz naslova Kohezijskega sklada za obdobje dodeljena sredstva v višini 190,6 milijonov evrov, ki se enakovredno delijo med področje okolja in prometa. Stopnja sofinanciranja iz Kohezijskega sklada lahko znaša največ odstotkov vseh upravičenih izdatkov za določen projekt (Europe-The EU On-line 2006). Slovenija ima za obdobje odobrenih deset projektov za črpanje sredstev iz kohezijskega sklada. Na področju prometa se planira izvajanje treh projektov, od tega dve modernizaciji železniškega omrežja (Pragersko Ormož in Koper Divača) in ena nova avtocestna gradnja. Skupna vrednost vseh treh projektov je 211 milijonov evrov, 85 milijonov evrov jih sofinancira sklad. Od sedmih projektov s področja okolja s skupno vrednostjo 142 milijonov evrov, ki naj bi jih sklad sofinanciral, bodo štirje namenjeni čiščenju odpadnih voda, eden zaščiti in oskrbi z vodo ter dva ravnanju z odpadki (ibid.). Za obdobje je bilo Sloveniji iz naslova strukturnih in Kohezijskega sklada namenjenih 405,4 milijona evrov finančne pomoči, od tega 236,8 milijona evrov iz strukturnih skladov in 168,6 milijona evrov iz Kohezijskega sklada. (Kezunovič 2003, 98). TABELA 4: SREDSTVA STRUKTURNIH SKLADOV IN KOHEZIJSKEGA SKLADA, NAMENJENEGA SLOVENIJI OD VSTOPA V EU DO KONCA LETA 2006 % (mio EUR) 2004 (mio EUR) 2005 (mio EUR) 2006 (mio EUR) Strukturni skladi 58,4 236,8 58,7 79,3 98,8 Cilj 1 88,7 210,1 52,1 70,4 87,6 Cilj Cilj Interreg 8,9 21 5,2 7 8,8 Equal 2,4 5,7 1,4 1,9 2,4 Kohezijski sklad 41,6 168,6 57,7 47,5 63,4 Skupaj ,4 116,4 126,8 162,2 Vir: Kezunovič 2003, 100.

54 Druge oblike finančne pomoči a) Slovenija in EIB Začetki sodelovanja Slovenije z EIB segajo še v obdobje nekdanje Socialistično federativne Republike Jugoslavije (SFRJ), ko je EIB na podlagi posebnega Kooperacijskega sporazuma SFRJ dodelila kredite za izgradnjo transjugoslovanskih avtocestnih in železniških projektov, del katerih je bil porabljen tudi v Sloveniji. Jurkovič (2006, 41) povzema po Slovenski tiskovni agenciji: Republika Slovenija, kot samostojna država, sodeluje z EIB od leta 1993 naprej, maja 2004 pa je postala tudi članica EIB, kar pomeni še intenzivnejše vsestransko sodelovanje. EIB predstavlja Sloveniji enega izmed najpomembnejših mednarodnih finančnih virov, še posebej na področju infrastrukturnih projektov. V času samostojnosti pa tja do konca leta 2004, je banka Sloveniji za 27 projektov odobrila za 1,514 milijonov evrov kreditov in garancij. Pri tem predstavljajo projekti na področju transporta in telekomunikacij 80 procentov vseh odobrenih sredstev, ostalo pa je namenjeno za vlaganje v okolje in vodno gospodarstvo ter za manjše projekte srednje velikih in malih podjetij. Sodelovanje EIB in Republike Slovenije je zelo produktivno in celo boljše od povprečja novih držav članic EU in se iz leta v leto še izboljšuje. V nadaljnjem sodelovanju lahko Slovenija pričakuje finančno podporo projektov na področju cestne in železniške infrastrukture ter okoljskih projektov in izgradnje tretje generacije mobilne telefonije. EIB je zainteresirana tudi za poglobitev sodelovanja z Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (ibid., 42). b) Slovenija in EBRD Slovenija od leta 1992 sodeluje z EBRD, dosedanje investicije pa so bile namenjene predvsem privatizaciji, prestrukturiranju, modernizaciji in izboljšanju poslovanja slovenskih podjetij, razvoju malih in srednje velikih podjetij ter razvoju in izboljšanju obstoječe infrastrukture. Tudi v prihodnosti bo EBRD kljub temu, da je Slovenija polnopravna članica EU, še vedno namenjala sredstva osredotočena na privatni sektor in infrastrukturo in s tem pripomogla k regionalnemu razvoju (ibid., 43). 5.4 Programsko obdobje Obseg in struktura sredstev, ki jih bo Slovenija prejemala po letu 2006, sta odvisna od zaključkov pogajanj o večletnem finančnem okviru, imenovanem finančna perspektiva EU. Na osnovi velikih razlik v regionalnem razvoju si Slovenija prizadeva razdeliti svoje ozemlje na dve oziroma tri NUTS 2 regije, kar bi pomenilo, da bi bil vsaj del ozemlja tudi v naslednjem finančnem obdobju ( ) upravičen do večjega dela iz evropskih skladov (Kezunovič 2003, 100).

55 54 Najpomembnejši kriterij EU, ki ga je pri teritorialni členitvi države potrebno upoštevati, je povprečna velikost teritorialnih enot, merjena s številom prebivalstva, ki znaša za raven NUTS 2 najmanj prebivalcev na enoto. 33 V primeru Slovenije z prebivalci 34, bi to pomenilo največ dve teritorialni enoti na ravni NUTS 2, zato verzija treh regij na tem mestu odpade. EU namreč izjem ne dovoljuje, razen za Ciper, Malto in Luksemburg, kjer je celotna populacija manjša od zahtevane povprečne velikosti glede števila prebivalstva (Konrad 2006). Po dolgih domačih razpravah je Slovenija uradno zahtevo za razčlenitev na dve regiji v Bruselj poslala novembra Neformalen odgovor EU na našo zahtevo je bil pozitiven. Tudi Eurostat meni, da je zahteva po delitvi Slovenije na dve regiji po klasifikaciji NUTS 2 skladna s predpisi. Omenjen predlog o delitvi Slovenije bo tako uradno obravnavan jeseni 2006, v primeru sprejetja predloga pa bo le ta v veljavo stopil s prvim januarjem V praksi bi to pomenilo, da bo v naslednji finančni perspektivi EU za obdobje Slovenija na ravni NUTS 2 še vedno obravnavana kot ena regija in bo polno upravičena do sredstev iz konvergenčnih ciljev, kar predstavlja za Slovenijo optimalno rešitev. V naslednji finančni perspektivi po letu 2013 pa bo lahko država razdeljena na dve regiji, na vzhodni in zahodni del, kar ji bo pomagalo, saj gre za regiji na različni stopnji razvoja (Delo.si 2006). SLIKA 7: PREDLOG RAZDELITVE SLOVENIJE NA DVE REGIJI NA RAVNI NUTS 2 Vir: Delo.si 2006 V primeru, da se pogajanja o finančni perspektivi EU za naslednje programsko obdobje, tj , za Slovenijo končajo uspešno, zgodbe tu nikakor še ni konec. Slovenija mora poskrbeti, da bo uspela v celoti in v skladu s svojimi resničnimi razvojnimi prioritetami izkoristiti vsa finančna sredstva proračuna EU. Da bi bila absorpcijska sposobnost Slovenije 33 Glej tabelo 1, poglavje SURS 2006

56 55 za črpanje sredstev iz proračuna EU čim višja, bo država morala izpolniti še vsaj tri»domače«predpogoje. Slovenija mora zagotoviti zadosten obseg domačih finančnih sredstev, ki so potrebna za sofinanciranje programov EU in projektov. Gre za vprašanje, od kod dobiti dodatna sredstva za investicije v proračunu Republike Slovenije, ki bodo potrebna za sofinanciranje predvidenega povečanega obsega prilivov iz proračuna EU. Možnosti je več, odločiti pa se bomo morali za najboljšo možno varianto. Povečanje proračunskega deficita je ena izmed možnosti, vendar bi ta varianta ogrozila doseganje tudi zelo pomembnega cilja Slovenije, to je hiter vstop v evro območje. Do dodatnih investicijskih sredstev bi nosilci ekonomske politike lahko prišli tudi s prerazporeditvijo proračunskih izdatkov oz. z relativnim zmanjševanjem neinvesticijskih, nerazvojnih skupnih izdatkov, vključno s socialnimi transferji. Tretja možnost bi bila, da enostavno ne izkoristimo odobrenih sredstev proračuna EU (Mrak 2005, 6). Pomemben»domači«predpogoj za uspešno črpanje sredstev iz proračuna EU v naslednjem programskem obdobju je pravočasna in kakovostna priprava Državnega razvojnega programa s planom investicijskih prioritet za obdobje Naloga države je, da pripravi kvaliteten nabor projektov/programov, ki bodo učinkovito prispevali k povečanju gospodarske rasti Republike Slovenije in ki bodo pripravljeni tako, da bodo zaslužili javno financiranje ne glede na to, ali bodo financirani iz domačih proračunskih sredstev ali iz sredstev proračuna EU (ibid., 6). Tretji pomemben»predpogoj«je vzpostavitev fleksibilnega sistema vsebinske in finančne implementacije sredstev za strukturne namene pridobljenih iz proračuna EU, od česar je odvisno uspešno črpanje sredstev iz bruseljske blagajne (ibid., 6). Glede na to, da je Slovenija v obdobju, v katerem se pojavljajo želje in zahteve po velikih investicijah (še posebej na področju gospodarske infrastrukture in podjetniškega sektorja), še vsaj v naslednji finančni perspektivi do leta 2013 ne moremo govoriti o nizki absorpcijski sposobnosti. V primeru izpolnjenih»domačih«predpogojev zato problemov s koriščenjem sredstev proračuna EU za naslednje programsko obdobje naj ne bi imela (ibid., 12).

57 56 6 SKLEP V diplomskem delu smo se osredotočili na današnji pomen regionalne politike v gospodarski integraciji, konkretneje v Evropski uniji. Z analizo razvoja regionalne politike smo ugotovili, da je ta pomembnejša iz dneva v dan, vse skupaj pa podkrepi še dejstvo, da se je prvega maja 2004 današnji EU pridružilo deset slabše razvitih držav srednje in vzhodne Evrope. Ugotovili smo, da se EU zaveda težnosti problema regionalnih razlik znotraj integracije in temu prek svojih glavnih orodij, to so strukturni skladi in Kohezijski sklad, namenja veliko pozornost. Da je temu res tako, priča podatek, da Evropska komisija za izvajanje strukturne politike porabi kar 35 odstotkov svojega letnega proračuna. Kljub vsem naporom regionalne razlike ostajajo, te so se z razširitvijo EU celo povečale, in bodo tudi v prihodnosti vedno obstajale. EU se tega dobro zaveda, zato uvršča regionalno politiko na vrh evropskega dnevnega reda. Da bi EU olajšala priključitev SVE držav, je že dolgo pred dejansko priključitvijo novih članic izvajala programe predpristopne pomoči, da bi tako pomagala najmanj razvitim regijam takrat še držav pristopnic. Programi PHARE, SAPARD in ISPA so tako postali del predpristopne strategije za programsko obdobje , ki je usmerjena na specifične potrebe vsake države kandidatke. Na osnovi primerjav regij na ravni NUTS 2 smo ugotovili, da se je v celoti gledano število regij, ki so imele leta 2002 v primerjavi z letom 2001 BDP pod 75-odstotnim povprečjem razširjene EU, zmanjšalo. Število regij, katerih BDP je znašal več od 125- odstotnega povprečja EU-25, pa se je zmanjšalo le za eno regijo. Iz tega sklepamo, da sta se pokazala nadaljnji razvoj in napredek v gospodarski konvergenci, kar kaže na uspešno delovanje regionalne politike. To pa še zdaleč ne pomeni, da so razlike odpravljene. V nadaljevanju smo primerjali regije znotraj posameznih držav in ugotovili, da so medregionalne razlike še vedno ogromne. V letih 2001 in 2002 je bila izmed desetih držav z najvišjimi medregionalnimi razlikami od tega polovica starih članic in štiri nove članice EU ter Romunija, kar kaže na še vedno prisoten problem medregionalnih razlik tako v novih kot starih državah članicah. Na osnovi analize regionalnega razvoja EU v obdobju na ravni NUTS 2, ki je posebnega pomena, saj predstavlja pomemben kriterij pri odločanju, katere države EU bodo upravičene do sredstev strukturnih skladov v prihodnjem programskem obdobju, tj , smo ugotovili, da se tako imenovane»slabše razvite regije«, katerih triletni povprečni BDP je pod mejo 75 odstotkov povprečja BDP EU-25, večinoma koncentrirajo v novih državah članicah in na južnem delu EU. Glede na to, da je cilj regionalne politike odpraviti različne stopnje razvitosti regij, to v praksi pomeni prerazporeditve finančne pomoči od starih k novim članicam. Tako bo sedaj več sredstev namenjenih novim članicam, ki imajo slabše razvite regije, medtem se bodo morale nekatere regije, ki so do sedaj črpale večji delež sredstev skladov regionalne politike, zadovoljiti z manjšo finančno pomočjo. Slovenija gotovo ne more ogroziti ugodnega statusa držav neto prejemnic iz skupnega proračuna EU, po eni strani zaradi svoje majhnosti, po drugi pa zaradi relativne razvitosti. Prav to je tudi razlog, ki povzroča negotovost glede vprašanja, ali lahko Slovenija kot polnopravna članica popolnoma izkoristi instrumente strukturne in kohezijske politike. Ker se vztrajno približuje trem četrtinam povprečne evropske razvitosti, bo morala najprej dokazati,

58 57 da še spada med regije, ki zaostajajo v razvoju, in je tako še upravičena do strukturne pomoči. V zadnjem času je bilo tako veliko razprav o razdelitvi Slovenije na dve ali tri regije na ravni NUTS 2. Glede na kriterije EU o delitvi države na število regij in glede na lastne interese, se je Vlada Republike Slovenije na koncu odločila predlagati Evropski komisiji delitev Slovenije na vzhodno in zahodno regijo. Predlog o delitvi Slovenije bo uradno obravnavan jeseni 2006, ob sprejetju predloga pa bo ta začel veljati prvega januarja V praksi bi to pomenilo, da bo v prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje Slovenija na ravni NUTS 2 še vedno obravnavana kot ena regija in bo polno upravičena do sredstev iz konvergenčnih ciljev, kar predstavlja za Slovenijo optimalno rešitev. V prihodnji finančni perspektivi po letu 2013 pa bo lahko država razdeljena na dve regiji, na vzhodni in zahodni del, kar ji bo pomagalo, saj gre za regiji z različnima stopnjama razvoja. Če se pogajanja o finančni perspektivi EU za prihodnje programsko obdobje, t.j , za Slovenijo končajo uspešno, zgodbe tu še ni konec. Obseg pridobljenih sredstev bo najbolj odvisen od absorpcijske sposobnosti, ki pove, koliko pomoči so slovenske institucije sposobne učinkovito porabiti. Nesmiselno bi se bilo pogajati za velika sredstva strukturne politike, če jih država kasneje ne bi mogla uporabiti v skladu s pravili.

59 58 7 POVZETEK/ABSTRACT Evropska unija je sredi osemdesetih let razvila temelje skupne regionalne politike in se do danes izpopolnjevala, njen osnovni cilj pa je ostajal ves čas enak: krepitev ekonomske in socialne kohezije na celotnem ozemlju. Danes se regionalna politika EU za doseganje tega cilja izvaja s politiko strukturnih skladov, Kohezijskega sklada in iniciativ Skupnosti ter v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko in Evropsko banko za obnovo in razvoj. Od leta 1994 naprej kot posvetovalni organ v okviru EU deluje tudi Odbor regij. EU usklajenemu regionalnemu razvoju pripisuje velik pomen (nameni mu 35 odstotkov svojega letnega proračuna), pri čemer deluje za učinkovito rabo sredstev strukturnih skladov v skladu z osnovnimi načeli: koncentracije, planiranja, partnerstva, dodatnosti in kompatibilnosti. Prvega maja 2004 se je današnji EU pridružilo deset držav srednje in vzhodne Evrope, katerih ekonomsko in socialno stanje je v večini slabše, kot je pri najslabše razvitih članicah EU-15. EU je zato v devetdesetih letih za prihodnje članice pripravila posebne programe finančne pomoči. Programi PHARE, SAPARD in ISPA so tako postali del predpristopne strategije za programsko obdobje , ki je usmerjena na specifične potrebe vsake države kandidatke, ki se pripravlja na članstvo v EU. Primerjava regij EU-25 na ravni NUTS 2 je pokazala nadaljnji razvoj in napredek v gospodarski konvergenci v vseh državah članicah, vendar medregionalne razlike znotraj posameznih držav ostajajo precejšnje tako v starih kot novih državah članicah. Pomembna je analiza regionalnega razvoja EU-25 v letih od 2000 do 2002, saj predstavlja kriterij pri odločanju, katere države EU bodo upravičene do sredstev strukturnih skladov v prihodnjem programskem obdobju, tj Slovenija je v začetku sedemdesetih let začela sistemsko usmerjati skladnejši regionalni razvoj, ki je slonel na policentričnem razvoju. V ta namen je bila sprejeta vrsta zakonov in ukrepov, katerih skupni imenovalec je bil zmanjšanje razlik med regijami. Vključitev Slovenije v strukturno politiko EU je potekala v treh fazah. V letih je bila deležna črpanja sredstev predpristopnega programa PHARE, katerega naloga je pomoč državam kandidatkam za vključitev v EU. V programskem obdobju sta bila ustanovljena še dva dodatna predpristopna programa finančne pomoči, ISPA in SAPARD, ki sta prav tako postala pomemben člen v približevanju Slovenije konvergenčnim kriterijem. S prvim majem 2004 je Slovenija nehala prejemati pomoč predpristopnih programov, postala pa je upravičena do črpanja finančnih sredstev evropskih strukturnih in Kohezijskega sklada. Slovenija spada med države z relativno nizko stopnjo decentralizacije in še danes nima regij, ki bi imele politične in administrativne pristojnosti. Potrebe po oblikovanju regij oziroma regionalizaciji Slovenije ne izhajajo le iz domačih potreb, ampak tudi zaradi vključitve v EU. Slovenija regije potrebuje, saj se bo lahko z vzpostavljeno in delujočo regionalno mrežo v

60 59 prihodnosti enakovredno kosala za sredstva iz evropskih strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. In the middle of the 1980's the European Union developed its foundations of common regional policy, which it kept perfecting until this day. The main aim however stayed the same: enhancement of economic and social cohesion in the whole area of the Union. Today the regional policy of the EU uses several instruments to achieve this goal, such as Structural funds, the Cohesion Fund, the Community initiatives and the cooperation with the European investment bank and the European bank for Reconstruction and Development. Since the year 1993 also the Committee of the Regions is operating as a consultation body within the EU. The EU places great stress on the coordination of the regional development devoting it 35 per cent of its yearly budget and applying the basic principles of concentration, planning, partnership, additionality and compatibility for the efficient use of the structural funds. On May 1 st 2004 the EU was joined by ten central and eastern European states. Their economic and social status is in most cases worse than that of the least developed members of the EU-15. This is why in the 1990 s the EU set up special programs of financial aid for its future members. The programs PHARE, SAPARD and ISPA thus became part of the preaccession strategy for the programming period of , which is aimed at the specific needs of each candidate state preparing for the membership in the EU. The comparison of regions EU-25 at NUTS 2 level has shown progress and development in the economic convergence of all the member states, however the interregional differences within the specific state in both old and new member states remain considerable. It is important to analyse the regional development of EU-25 between the years 2000 and 2002 since this analysis is an important criterion for deciding which of the EU members will be entitled to the Structural funds resources in the forthcoming programming period, that is between 2007 and In the beginning of the 1970 s Slovenia began the systemic directing of the coordinated regional development, based on the polycentric development. In order to do this it passed a number of laws and decrees all aimed at decreasing the differences between regions. The integration of Slovenia in the structural policy of the EU progressed in three phases. Between the years 1992 and 1999 Slovenia was entitled to the drawing of the PHARE s resources. PHARE is a pre-accession program set up to help the candidate states integrate into the EU. In the programming period of another two pre-accession programs of financial aid, the ISPA and the SAPARD were set up and they too became an important factor in Slovenia s reaching of the convergence criteria. Since May 1 st 2004 Slovenia is no longer entitled to use the help of the pre-accession programs, it is however entitled to draw on the financial resources of the EU Structural funds and the Cohesion Fund.

61 60 Slovenia is one of the countries with a low degree of decentralization. Even at present it has no regions with political and administrative power. The need for the formation of regions, that is for the regionalisation of Slovenia is the result of both Slovenia s domestic situation and its integration into the EU. Slovenia needs regions since it will not be able to compete for the resources of the EU Structural funds and the Cohesion Fund without a well developed and functioning regional network. KLJUČNE BESEDE KEY WORDS Regionalna politika Evropske unije Regional policy of European union Regionalna politika Slovenije Regional policy of Slovenia Instrumenti evropske regionalne politke Instruments of Regional policy EU Regije Evropske unije Regions of European union Slovenija in regije Slovenia and regions

62 61 LITERATURA 1. Aljančič, Mojca Regionalna politika. Delovni zvezek 11(12). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 2. Aristovnik, Aleksander EU Regional Policy Reform and Slovenia. Naše gospodarstvo 49 (5-6), Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 3. Armstrong, Harvey Regional policy. V: The European Union: Economics & Policies. El-Agraa, A. M. Harlow (England) [etc.] : Financial Times/Prentice Hall, 7. izdaja. 4. Benko, Riana Oblike pomoči Evropske unije in regionalizem. Evrobilten 5, Brinar, Irena Regionalizacija Slovenije ob vstopanju in po vstopu v Evropsko unijo. Ljubljana: Mirovni inštitut 6. Button, Kenneth in Eric Pentecost Regional Economic Performance within the European Union. Cheltenham: Bookcraft (Bath) Ltd. 7. Čebular, Alenka Slovenija v Evropski uniji. Ljubljana: Urad Vlade Republike Slovenije za informiranje. 8. Festić, Mejra Regionalna politika v Evropski uniji in Slovenija - 2. del. Bilten EDP 26 (1), Festić, Mejra Regionalna politika v Evropski uniji in Slovenija - 1.del. Bilten EDP 25 (4), Fledelius, Karsten What is region? What is regionalism? Regional contact 9 (10), Jurkovič, Simona Investicije Evropske investicijske banke v novih članicah Evropske unije. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 12. Kezunovič, Maja Slovenija in Evropska unija o pogajanjih in njihovih posledicah. Ljubljana: Urad Vlade RS za informiranje. 13. Kukar, Stanka Regionalna politika v Evropski uniji in Sloveniji. IB revija 31 ( ), Likar, Aleš Pomoč dosegljiva septembra. Evrobilten 17, McDonald, Frank in Dearden Stephen European Economic Integration. New York: Addison Wesley Longman Inc. 4. izdaja.

63 McDonald, Frank in Dearden Stephen European Economic Integration. New York: Addison Wesley Longman Inc. 3. izdaja. 17. Mežnarič, Irma Pozitivni učinki tuje pomoči za Slovenijo. Evrobilten 5, Moussis, Nicolas Evropska unija: pravo, ekonomija, politike. Ljubljana: Litttera picta. 19. Mrak, Mojmir in Wostner Peter Absorpcijska sposobnost Republike Slovenije za črpanje sredstev EU. IB revija 39 (3), Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 20. Murn, Ana Regionalni razvoj Slovenije v luči približevanja Evropski uniji. IB revija 31 ( ), Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 21. Nared, Janez Prostorski učinki zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. IB revija 38 (1-2), Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 22. Niven, Rosie (2003). Will EU expansion cost nations' regions dear? Planning: Pavlič, Boris Strukturni skladi Evropske unije in Slovenija. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. 24. Pečar, Janja Regije 2005 izbrani socio-ekonomski kazalniki po regijah. Delovni zvezek 14 (9). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj. 25. Pečar, Janja Regionalni vidiki razvoja Slovenije. Delovni zvezek 11 (7). Ljubljana: Urad za makreoekonomske analize in razvoj. 26. Piry, Ivo Evropske prostorsko razvojne perspektive (EPRP) nova spodbuda skladnemu regionalnemu razvoju Slovenije. V: Posledice širitve EU. Demšar Mitrovič, P. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. 27. Ravbar, Marjan Dejavniki regionalnega razvoja v pokrajinski členitvi Slovenije. IB revija 39 (1-2), Ravbar, Marjan Slovenske pokrajine: Med lastnimi interesi in politiko regionalnega razvoja. IB revija 31 ( ), Strmšnik, Igor Prenova regionalne politike. Delovni zvezek 7 (12). Ljubljana: Urad za makroekonomske analize in razvoj.

64 63 INTERNETNI VIRI 1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. (2006). Predpristopni program SAPARD [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 2. CoR - Committee of the Regions. (2006). The Committee of the Regions An introduction [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 3. Delo.si. (2006). EU: Členitev Slovenije na dve regiji ugodna [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 4. EBRD - European Bank for Reconstruction and Development. (2006). About the EBRD [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 5. EIB - European Investment Bank. (2006). The EIB, the European Union's long-term financing institution [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 6. Europa (a). (2006). At the service of the region [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 7. Europa (b). (2006). Boosting depressed urban areas [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 8. Europa (c). (2006). CARDS Programme [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 9. Europa (č). (2006). Connecting European regions [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 10. Europa (d). (2006). Equal [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 11. Europa (e). (2006). Leader+ [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 12. Europa (f). (2006). PHARE [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 13. Europa (h). (2006). Why is regional policy necessary? [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 14. Europa (i). (2006). Zgodovina razvoja [Online] Dostopno na: [Julij 22, 2006].

65 Europa-Regional policy. (2006). Structural punds: Eligible areas in EU25 for Objective 1 and 2 between 2004 and 2006 [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 16. Europa The European Union On-line. (2006). Kohezijski sklad [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 17. Inforegio. (2004). Kohezijski sklad: Krepitev Evropskega sodelovanja [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 18. Konrad, Tomaž. (2006). Odgovori na vprašanja v zvezi s SKTE [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 19. Kušar, Simon. (2005). Nov zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja novo obdobje slovenske regionalne politike [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 20. Regions. (2005). Statistical yearbook [Online]. Dostopno na: EN.PDF [Julij 22, 2006]. 21. SURS Statistični urad Republike Slovenije. (2006). Državna statistika [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 22. Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve. (2005). PHARE [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 23. Služba Vlade Republike Slovenije za strukturno politiko in regionalni razvoj. (2006) [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006]. 24. Wostner, Peter. (2006). Enotni programski dokument [Online]. Dostopno na: [Julij 22, 2006].

66 1' PRILOGE SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC: BDP-Bruto domači proizvod CARDS-Community Assistance for Recontruction, Development and Stabilisation EAGGF-European Agricultural Guidance Fund EBRD-European Bank for Reconstruction and Development EIB-Evropska investicijska banka EMU-Evropska monetarna unija EPD-Enotni programski dokument ERDF-European Regional Development Fund ESF-European Social Fund EU-Evropska unija EU-15-Evropska unija petnajstih držav EU-25-Evropska unija petindvajsetih držav FIFG-Financial Instrument for Fisheries Guidance ISPA-Instrument for Structural Policies for pre-accession I2I-Innovation 2010 Initiative JASPERS-Joint Assistance to Support Projects in European RegionS LAU-Local Administrative Unit NUTS-Nomenclature of Statistical Teritorial Units PHARE-Poland and Hungary Action for Reconstructing for pre-accession PHARE CBC-PHARE Cross-Border Cooperation PKM-Pariteta kupne moči SAPARD-Special Accession Programme for Agriculture and Rural Development SFRJ-Socialistična federativna Republika Jugoslavija SKM-Standardi kupne moči SKTE-Standardna klasifikacija teritorialnih enot SRRS-Strategija regionalnega razvoja Slovenije SVE-Srednje in vzhodnoevropske (države) KRATICE DRŽAV: AT-Avstrija, BE-Belgija, BG-Bolgarija, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, EL-Grčija, ES-Španija, EE-Estonija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IT-Italija, IE- Irska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, NL-Nizozemska, MT-Malta, PL-Poljska, PT- Portugalska, RO-Romunija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, UK-Velika Britanija

67 2' SLIKA 1: RAZDELITEV REGIJ EU-25, KOT SE RAZVRŠČAJO V CILJ 1 IN CILJ 2 (ZA OBDOBJE ) Vir: Europa-Regional policy 2006

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. STRUKTURNI SKLADI IN REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Primer Slovenije

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. STRUKTURNI SKLADI IN REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Primer Slovenije UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO STRUKTURNI SKLADI IN REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE Primer Slovenije Ljubljana, September 2003 VIOLETA STOJANOVSKA IZJAVA Študent/ka izjavljam,

More information

StepIn! Z aktivnim državljanstvom gradimo vključujoče družbe LLP DE-GRUNDTVIG-GMP. Bilten št. 1

StepIn! Z aktivnim državljanstvom gradimo vključujoče družbe LLP DE-GRUNDTVIG-GMP. Bilten št. 1 O projektu STEPIN! Namen projekta StepIn! je razvijati, testirati in širiti inovativne pristope, metode in gradiva (module delavnic), da bi okrepili aktivno državljanstvo priseljencev. Strokovnjaki iz

More information

KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI

KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI Matej Brelih (matej.brelih@bsi.si), Alenka Repovž (alenka.repovz@bsi.si), Banka Slovenije POVZETEK Namen prispevka je predstaviti podatke o dolgu za Slovenijo v skladu s študijo

More information

Ethnic heterogeneity and standard-of-living in Slovenia

Ethnic heterogeneity and standard-of-living in Slovenia UDK: 314.9:330.59(497.4) COBISS: 1.08 Ethnic heterogeneity and standard-of-living in Slovenia Marko Krevs Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva cesta 2,Si -1001 Ljubljana,

More information

KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE

KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE Matjaž Noč 1, matjaz.noc@bsi.si, Banka Slovenije POVZETEK O zadolženosti se še posebej po izbruhu finančne krize veliko govori tako v svetu kot v Sloveniji, saj je visok

More information

Barica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS

Barica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS Barica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS Research Papers January 2017 Return Migration of Recent Slovenian Emigrants Author: Barica Razpotnik Published by: Statistical Office of

More information

ZAPOSLOVALNA POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA EU: PRIMER SLOVENIJA

ZAPOSLOVALNA POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA EU: PRIMER SLOVENIJA UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ZAPOSLOVALNA POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA EU: PRIMER SLOVENIJA Jerneja Škornik Ljubljana, avgust 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPRAŠANJE INTEGRACIJE VELIKE BRITANIJE V EMU

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPRAŠANJE INTEGRACIJE VELIKE BRITANIJE V EMU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPRAŠANJE INTEGRACIJE VELIKE BRITANIJE V EMU Ljubljana, december 2002 TOMAŽ TARTER IZJAVA Študent Tomaž Tarter izjavljam, da sem avtor tega diplomskega

More information

SLOVENIJA in EMU Diplomsko delo

SLOVENIJA in EMU Diplomsko delo UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NATAŠA ZAKŠEK Mentor: prof. dr. BOGOMIL FERFILA SLOVENIJA in EMU Diplomsko delo Ljubljana, 2004 KAZALO UVOD... 6 1. TEORETIČNA PODLAGA... 8 1.1 EKONOMSKA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV EVROPSKE MONETARNE UNIJE NA OBSEG TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI: EMPIRIČNA ANALIZA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV EVROPSKE MONETARNE UNIJE NA OBSEG TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI: EMPIRIČNA ANALIZA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV EVROPSKE MONETARNE UNIJE NA OBSEG TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI: EMPIRIČNA ANALIZA Ljubljana, julij 2010 MARINA MAROK IZJAVA Študentka Marina

More information

Key words: archives, archival document, digitization, information exchange, international project, website

Key words: archives, archival document, digitization, information exchange, international project, website Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2013 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Lenka Pavliková,

More information

9377/08 bt/dp/av 1 DG F

9377/08 bt/dp/av 1 DG F SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 18. julij 2008 (22.07) (OR. en) 9377/08 INF 110 API 26 JUR 197 DOPIS O TOČKI POD "I/A" Pošiljatelj: Delovna skupina za informiranje Prejemnik: Coreper (2. del)/svet Št. predh.

More information

REALNA KONVERGENCA MED EU IN IZBRANIMI PODPISNICAMI ZA VSTOP V EU

REALNA KONVERGENCA MED EU IN IZBRANIMI PODPISNICAMI ZA VSTOP V EU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO REALNA KONVERGENCA MED EU IN IZBRANIMI PODPISNICAMI ZA VSTOP V EU Ljubljana, maj 2003 KATJA VUK IZJAVA Študentka izjavljam, da sem avtorica tega

More information

Svetovni pregled. Julij Aktualno poročilo o kapitalskih trgih na razvijajočih se trgih emreport. Stran 1 od 5

Svetovni pregled. Julij Aktualno poročilo o kapitalskih trgih na razvijajočih se trgih emreport. Stran 1 od 5 Stran 1 od 5 Svetovni pregled Delnice in obveznice držav na pragu razvitosti še naprej v porastu Rast dobička podjetij razvijajočih se trgov utegne še naprej ostati šibka Nacionalne banke razvijajočih

More information

Vpetost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema v regionalni inovacijski sistem Evropske unije

Vpetost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema v regionalni inovacijski sistem Evropske unije UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Česnik Vpetost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema v regionalni inovacijski sistem Evropske unije Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA

More information

EUR. 1 št./ A

EUR. 1 št./ A POTRDILO O GIBANJU BLAGA / MOVEMENT CERTIFICATE 1. Izvoznik (ime, polni naslov, država) Exporter (name, full address, country) EUR. 1 št./ A 2000668 Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni

More information

DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU

DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU Kandidatka: Gabrijela Konrad Študentka rednega študija Številka indeksa: 81601064 Program: Univerzitetni

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Breznik Norveška in EU Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Breznik Mentorica: izr. prof. dr. Maja Bučar

More information

PROBLEMI MONETARNE POLITIKE V PROCESU VKLJUČEVANJA V EU IN EMU

PROBLEMI MONETARNE POLITIKE V PROCESU VKLJUČEVANJA V EU IN EMU UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO PROBLEMI MONETARNE POLITIKE V PROCESU VKLJUČEVANJA V EU IN EMU Ljubljana, junij 2004 SAŠA PETRONIJEVIČ IZJAVA Študent Saša Petronijevič izjavljam,

More information

Name of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008

Name of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008 Name of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008 Contact details: Work address: IPO Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenia. E-mail: borut.santej@guest.arnes.si Telephone.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Primož Karnar. Mentorica: izr. prof. dr. Maja Bučar Somentorica: asist. dr.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Primož Karnar. Mentorica: izr. prof. dr. Maja Bučar Somentorica: asist. dr. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Primož Karnar Mentorica: izr. prof. dr. Maja Bučar Somentorica: asist. dr. Sabina Kajnč ANALIZA PROBLEMATIKE ČRPANJA FINANČNIH SREDSTEV IZ STRUKTURNIH SKLADOV

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Iva Likar Mednarodno razvojno sodelovanje in Afrike vloga slovenskih nevladnih razvojnih organizacij Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 24.8.2005 KOM(2005) 387 končno SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Odziv na petletno oceno raziskovalnih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORUPCIJA IN GOSPODARSKA RAST

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORUPCIJA IN GOSPODARSKA RAST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORUPCIJA IN GOSPODARSKA RAST Ljubljana, marec 2005 KRISTINA ŽIBERNA IZJAVA Študentka Kristina Žiberna izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

Kompleksnost širitve Evropske unije proti vzhodu s poudarkom na socialni dimenziji

Kompleksnost širitve Evropske unije proti vzhodu s poudarkom na socialni dimenziji UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Kompleksnost širitve Evropske unije proti vzhodu s poudarkom na socialni dimenziji Kandidatka: Jeršič Maja Študentka rednega študija

More information

SISTEM ZUNANJE PRIMERJAVE CEN ZDRAVIL Z VIDIKA SLOVENIJE

SISTEM ZUNANJE PRIMERJAVE CEN ZDRAVIL Z VIDIKA SLOVENIJE SISTEM ZUNANJE PRIMERJAVE CEN ZDRAVIL Z VIDIKA SLOVENIJE EXTERNAL REFERENCE PRICING SYSTEM FROM THE PERSPECTIVE OF SLOVENIA AVTOR / AUTHOR: asist. Nika Marđetko, mag. farm. izr. prof. dr. Mitja Kos, mag.

More information

SL Prosto gibanje delavcev temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala

SL Prosto gibanje delavcev temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala SL 2018 št. 06 Posebno poročilo Prosto gibanje delavcev temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala (v skladu z drugim pododstavkom člena

More information

SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE

SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE SEM DEJAVNA ČLANICA VEČNARODNE DRUŽBE Program socialne integracije žensk državljank tretjih držav PRIROČNIK IN SMERNICE ZA IZVEDBO USPOSABLJANJA ZA MENTORJE Ta dokument odraža le stališča avtorjev. Evropska

More information

2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo

2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo Andragoški center Slovenije 2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo Socioekonomske značilnosti prebivalstva Sredi leta 2008 (30. 6. 2008) je v Sloveniji živelo 2.039.399 prebivalcev, in

More information

Security Policy Challenges for the New Europe

Security Policy Challenges for the New Europe UDK: 327(4) COBISS: 1.08 Security Policy Challenges for the New Europe Detlef Herold Boreau of Geopolitical Analyses, Alte Poststrasse 23, D-53913 Swisttal/Bonn, Germany Abstract This papers deals with

More information

AUTHOR S SYNOPSES UDK 272: (497.4)

AUTHOR S SYNOPSES UDK 272: (497.4) AUTHOR S SYNOPSES UDK 272:316.653(497.4) Marjan SMRKE: THE COLLAPSE OF SLOVENIA S ROMAN CATHOLIC CHURCH AS REFLECTED IN THE SLOVENIAN PUBLIC OPINION SURVEY (SPOS) Teorija in praksa, Ljubljana 2016, Vol.

More information

Committee / Commission CONT. Meeting of / Réunion des 12 & 13/09/2005 BUDGETARY AMENDMENTS / AMENDEMENTS BUDGÉTAIRES. Rapporteur: Chris HEATON-HARRIS

Committee / Commission CONT. Meeting of / Réunion des 12 & 13/09/2005 BUDGETARY AMENDMENTS / AMENDEMENTS BUDGÉTAIRES. Rapporteur: Chris HEATON-HARRIS Committee / Commission CONT Meeting of / Réunion des 12 & 13/09/2005 BUDGETARY AMENDMENTS / AMENDEMENTS BUDGÉTAIRES Rapporteur: Chris HEATON-HARRIS SL SL Osnutek dopolnitve 6450 === CONT/6450=== Referenčna

More information

ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN GOSPODARSKE RASTI. Anja Skrnički.

ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN GOSPODARSKE RASTI. Anja Skrnički. ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN GOSPODARSKE RASTI Anja Skrnički anja.skrnicki@gmail.com Razvoj gospodarstva je zelo pomemben za gospodarsko rast. Za razvoj pa sta pomembna inovativnost in konkurenčnost gospodarstva.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Barbara Cvek POMEN UPRAVNE USPOSOBLJENOSTI PRI SPREJEMANJU DRŽAV KANDIDATK V EVROPSKO UNIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Barbara Cvek POMEN UPRAVNE USPOSOBLJENOSTI PRI SPREJEMANJU DRŽAV KANDIDATK V EVROPSKO UNIJO UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Cvek POMEN UPRAVNE USPOSOBLJENOSTI PRI SPREJEMANJU DRŽAV KANDIDATK V EVROPSKO UNIJO Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA

More information

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO THE REASONS FOR DISCONTENT OVER GLOBALIZATION Kandidat: Uroš Bučan Študent rednega študija

More information

EVROPSKA UNIJA in drugo

EVROPSKA UNIJA in drugo Slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: 01 589 85 50, F: 01 589 85 60 E: info@slovenia.info www.slovenia.info Seznam aktualnih priložnosti (neposredno ali le

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA POSPEŠITEV ZAPOSLITVENE MOBILNOSTI S STORITVAMI

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Mojca Čampa STRUKTURNA ZUNANJA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO SREDOZEMLJA :

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Mojca Čampa STRUKTURNA ZUNANJA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO SREDOZEMLJA : UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Čampa STRUKTURNA ZUNANJA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO SREDOZEMLJA : URESNIČEVANJE CILJEV EVRO-SREDOZEMSKEGA PARTNERSTVA Diplomsko delo Ljubljana 2008

More information

RAZVITOST AFRIŠKIH REGIONALNIH INTEGRACIJ IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARSKE ODNOSE

RAZVITOST AFRIŠKIH REGIONALNIH INTEGRACIJ IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARSKE ODNOSE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAZVITOST AFRIŠKIH REGIONALNIH INTEGRACIJ IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARSKE ODNOSE Kandidat : Davorin Dakič Študent rednega študija

More information

9HSTCQE*cfhcid+ Recruiting Immigrant OCENA IN PRIPOROČILA. Recruiting Immigrant Workers. Recruiting Immigrant Workers Europe

9HSTCQE*cfhcid+ Recruiting Immigrant OCENA IN PRIPOROČILA. Recruiting Immigrant Workers. Recruiting Immigrant Workers Europe Recruiting Immigrant Workers Europe Recruiting Immigrant Workers Europe The OECD series Recruiting Immigrant Workers comprises country studies of labour migration policies. Each volume analyses whether

More information

MEDNARODNE MIGRACIJE VISOKOKVALIFICIRANE DELOVNE SILE V EU

MEDNARODNE MIGRACIJE VISOKOKVALIFICIRANE DELOVNE SILE V EU UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Jarkovič Mentorica: Docentka dr. Maja Bučar MEDNARODNE MIGRACIJE VISOKOKVALIFICIRANE DELOVNE SILE V EU Diplomsko delo Ljubljana, 2004 1 KAZALO 1. UVOD...4

More information

INTEGRALNA ZELENA EKONOMIJA ZAHTEVA DRUŽBENO ODGOVORNOST KOT PRENOVO VREDNOT, KULTURE, ETIKE IN NORM V PRAKSI

INTEGRALNA ZELENA EKONOMIJA ZAHTEVA DRUŽBENO ODGOVORNOST KOT PRENOVO VREDNOT, KULTURE, ETIKE IN NORM V PRAKSI INTEGRALNA ZELENA EKONOMIJA ZAHTEVA DRUŽBENO ODGOVORNOST KOT PRENOVO VREDNOT, KULTURE, ETIKE IN NORM V PRAKSI Prof. Emer. DDr. Matjaž Mulej, IRDO - Institute for the Development of Social Responsibility,

More information

IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR

IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE URŠKA ČIBEJ IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 1 UNIVERZA

More information

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 22. januar 2014 (23.01) (OR. en) 5567/14 Medinstitucionalna zadeva: 2014/0002 (COD)

SVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 22. januar 2014 (23.01) (OR. en) 5567/14 Medinstitucionalna zadeva: 2014/0002 (COD) SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 22. januar 2014 (23.01) (OR. en) 5567/14 Medinstitucionalna zadeva: 2014/0002 (COD) SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: SOC 33 ECOFIN 57 CODEC 154 MI 63 EMPL 9 JEUN 13 za generalnega

More information

RAZMISLEK O IZKORIŠČANJU GLOBALIZACIJE

RAZMISLEK O IZKORIŠČANJU GLOBALIZACIJE RAZMISLEK O IZKORIŠČANJU GLOBALIZACIJE SL 3 Evropska komisija COM(2017) 240 z dne 10. maja 2017 Rue de la Loi / Wetstraat 200 1040 Bruselj +32 22991111 Frans Timmermans, Jyrki Katainen, European Commission

More information

Svet Evropske unije Bruselj, 18. november 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN

Svet Evropske unije Bruselj, 18. november 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN Svet Evropske unije Bruselj, 18. november 2016 (OR. en) 14630/16 ADD 1 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 17. november 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: ECOFIN 1062 UEM 369 SOC 727 EMPL 494

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Vončina Mentor: doc. dr. Zlatko Šabič DELOVANJE MAJHNIH DRŽAV V GENERALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV Primer Slovenije DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003

More information

Več razvoja vodi k zmanjšanju mednarodnih migracij

Več razvoja vodi k zmanjšanju mednarodnih migracij Mit 01 Več razvoja vodi k zmanjšanju mednarodnih migracij Kaj nas učijo dejstva in številke? Mobilnost je univerzalna značilnost človeštva. Ljudje so bili mobilni in se selili od začetka človeštva; in

More information

Key words: Europe, Slovenia, Pomurje region, demographic development, fertility, demographic threshold, demographic potential, demogeography.

Key words: Europe, Slovenia, Pomurje region, demographic development, fertility, demographic threshold, demographic potential, demogeography. DEMOGRAFSKA SLIKA POMURJA V PROSTORU IN ČASU Aleksander Jakoš, univ. dipl. geog. in prof. zgod. Celovška 83, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: aleksander.jakos@uirs.si Izvleček Referat najprej predstavi

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAVNIKI IN SMERI SPREMEMB SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAVNIKI IN SMERI SPREMEMB SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO DEJAVNIKI IN SMERI SPREMEMB SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE Ljubljana, oktober 2002 TJAŠA MAHNE IZJAVA Študentka Tjaša Mahne izjavljam, da sem avtorica

More information

NARODNE MANJŠINE KOT ELEMENT DEMOGRAFSKE IN PROSTORSKE STVARNOSTI V ALPSKO-JADRANSKO-PANONSKEM PROSTORU

NARODNE MANJŠINE KOT ELEMENT DEMOGRAFSKE IN PROSTORSKE STVARNOSTI V ALPSKO-JADRANSKO-PANONSKEM PROSTORU NARODNE MANJŠINE KOT ELEMENT DEMOGRAFSKE IN PROSTORSKE STVARNOSTI V ALPSKO-JADRANSKO-PANONSKEM PROSTORU Vladimir Klemenčič* ABSTRACT NATIONAL MINORITIES AS AN ELEMENT OF THE DEMOGRAPHIC AND SPATIAL STRUCTURE

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV SIVE EKONOMIJE NA GOSPODARSKO RAST Ljubljana, marec 2008 NINA JESENKO IZJAVA Študentka Nina Jesenko izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matej Kobal mentor: doc. prof. dr. Matej Makarovič ALI EKONOMSKA GLOBALIZACIJA VPLIVA NA POLITIČNO IN KULTURNO GLOBALIZACIJO DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2005

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Klemen Ponikvar VPLIV ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE NA IZGRADNJO EVROPSKE IDENTITETE.

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Klemen Ponikvar VPLIV ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE NA IZGRADNJO EVROPSKE IDENTITETE. UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Ponikvar VPLIV ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE NA IZGRADNJO EVROPSKE IDENTITETE Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

More information

Zgodovinsko-geografske dinamike migracij v smeri Afrika EU

Zgodovinsko-geografske dinamike migracij v smeri Afrika EU Migracijske i etničke teme 24 (2008), 1-2: 109 136 UDK: 314.74(6:4-67 EU)"18/19" Izvorni znanstveni rad Primljeno: 04. 09. 2007. Prihvaćeno: 10. 05. 2008. Janez PIRC Inštitut za narodnostna vprašanja,

More information

NALOŽBENE PRILOŽNOSTI V MENA REGIJI

NALOŽBENE PRILOŽNOSTI V MENA REGIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NALOŽBENE PRILOŽNOSTI V MENA REGIJI Ljubljana, julij 2009 ALEN KOMIČ IZJAVA Študent Alen Komič izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki

More information

OBZORJE 2020 Družbeni izziv 6. Europe in changing world Inclusive, innovative and reflective societies

OBZORJE 2020 Družbeni izziv 6. Europe in changing world Inclusive, innovative and reflective societies OBZORJE 2020 Družbeni izziv 6 Europe in changing world Inclusive, innovative and reflective societies Delovni program za družbeni izziv 6 Delovni program (Work Programme WP) je bil objavljen 11. decembra

More information

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA EVRO KOT MEDNARODNA VALUTA Kandidatka: Danijela Puh Študentka rednega študija Številka indeksa: 81641316 Program: visokošolski

More information

VPLIV STABILNOSTI DEVIZNEGA TEČAJA NA MEDNARODNO TRGOVINO IN KAPITALSKE TOKOVE

VPLIV STABILNOSTI DEVIZNEGA TEČAJA NA MEDNARODNO TRGOVINO IN KAPITALSKE TOKOVE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV STABILNOSTI DEVIZNEGA TEČAJA NA MEDNARODNO TRGOVINO IN KAPITALSKE TOKOVE Ljubljana, september 2011 NINA METLJAK IZJAVA Študentka Nina Metljak

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRANSFORMACIJA KITAJSKEGA GOSPODARSTVA Ljubljana, september 2002 MAJA KUZEM IZJAVA Študentka Maja Kuzem izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega

More information

RAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE

RAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE VARNOSTNA POLITIKA Vinko VEGIČ* RAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 586 Povzetek. V obdobju po hladni vojni smo priča namenom EU, da se bo ukvarjala z varnostnimi

More information

AKTUALNI ODPRTI RAZPISI PROGRAMA OBZORJE 2020 PROGRAMA ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE

AKTUALNI ODPRTI RAZPISI PROGRAMA OBZORJE 2020 PROGRAMA ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE AKTUALNI ODPRTI RAZPISI PROGRAMA OBZORJE 2020 PROGRAMA ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE 1 KAZALO RAZPISOV RAZPIS: H2020 DS 2014 1 (DIGITAL SECURITY: CYBERSECURITY, PRIVACY AND TRUST)... 4 RAZPIS: H2020 DRS 2014

More information

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE C 416/2 SL Uradni list Evropske unije 6.12.2017 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 31.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Nataša Florjančič

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Nataša Florjančič UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nataša Florjančič VPLIV SKUPNE KMETIJSKE POLITIKE EVROPSKE UNIJE NA RAZVOJNE MOŽNOSTI MANJ RAZVITIH DRŽAV Diplomsko delo Ljubljana, 2003 UNIVERZA V LJUBLJANI

More information

Seminarska naloga METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA STROGOST KAZNOVALNE POLITIKE

Seminarska naloga METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA STROGOST KAZNOVALNE POLITIKE Seminarska naloga METODE DRUŽBOSLOVNEGA RAZISKOVANJA STROGOST KAZNOVALNE POLITIKE Ime in priimek: S. H. Vpisna številka: - Vrsta študija: Novinarstvo, 3. letnik, redni Kraj in datum: Ljubljana, 20. januar

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NEGATIVNE POSLEDICE EKONOMSKE GLOBALIZACIJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2007 SUZANA GRMŠEK SVETLIN IZJAVA Spodaj podpisana Suzana Grmšek Svetlin izjavljam,

More information

ANALIZA TRGOVINSKIH TOKOV MED ASEAN IN KITAJSKO PO UVELJAVITVI SPORAZUMA O PROSTOTRGOVINSKEM OBMOČJU ACFTA

ANALIZA TRGOVINSKIH TOKOV MED ASEAN IN KITAJSKO PO UVELJAVITVI SPORAZUMA O PROSTOTRGOVINSKEM OBMOČJU ACFTA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA TRGOVINSKIH TOKOV MED ASEAN IN KITAJSKO PO UVELJAVITVI SPORAZUMA O PROSTOTRGOVINSKEM OBMOČJU ACFTA Ljubljana, december 2014 SIMONA GRMEK

More information

MEDNARODNI STANDARDI ZA FITOSANITARNE UKREPE SMERNICE ZA ANALIZO NEVARNOSTI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA (PRA)

MEDNARODNI STANDARDI ZA FITOSANITARNE UKREPE SMERNICE ZA ANALIZO NEVARNOSTI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA (PRA) ISPM št. 2 MEDNARODNI STANDARDI ZA FITOSANITARNE UKREPE PRVI DEL - UVOZNI PREDPISI SMERNICE ZA ANALIZO NEVARNOSTI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA (PRA) Sekretariat Mednarodne konvencije o varstvu rastlin FAO pri

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ KITAJSKE IN FINANČNA KRIZA

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ KITAJSKE IN FINANČNA KRIZA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ KITAJSKE IN FINANČNA KRIZA Ljubljana, julij 2009 PRIMOŽ KORDEŽ IZJAVA Študent PRIMOŽ KORDEŽ izjavljam, da sem avtor diplomskega

More information

EKONOMSKA ANALIZA PRAVA

EKONOMSKA ANALIZA PRAVA UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO EKONOMSKA ANALIZA PRAVA PRAVNI SISTEM KOT FAKTOR GOSPODARSKE USPEŠNOSTI: ANALIZA NA PRIMERU TRANZICIJSKIH DRŽAV Ljubljana, april 2006 GREGA SMRKOLJ

More information

Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 / / Stran 3385 POGODBA O EVROPSKI UNIJI

Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 / / Stran 3385 POGODBA O EVROPSKI UNIJI Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 / 23. 3. 2004 / Stran 3385 POGODBA O EVROPSKI UNIJI NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV, NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE

More information

PROST PRETOK DELAVCEV V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI

PROST PRETOK DELAVCEV V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Vlainič PROST PRETOK DELAVCEV V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Vlainič

More information

EUROPEAN SOCIAL CHARTER OF THE GENERALI GROUP EVROPSKA SOCIALNA LISTINA SKUPINE GENERALI

EUROPEAN SOCIAL CHARTER OF THE GENERALI GROUP EVROPSKA SOCIALNA LISTINA SKUPINE GENERALI EUROPEAN SOCIAL CHARTER OF THE GENERALI GROUP EVROPSKA SOCIALNA LISTINA SKUPINE GENERALI Publisher: Assicurazioni Generali S.p.A. Editorial group: Group Labour Relations European Works Council Relations

More information

(Ne)učinkovitost Kjotskega protokola pri reševanju globalne okoljske politike

(Ne)učinkovitost Kjotskega protokola pri reševanju globalne okoljske politike UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andreja Nič (Ne)učinkovitost Kjotskega protokola pri reševanju globalne okoljske politike Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA

More information

SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA PO REGIJAH OZIROMA DRŽAVAH SREDOZEMLJE

SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA PO REGIJAH OZIROMA DRŽAVAH SREDOZEMLJE UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SKUPNA ZUNANJETRGOVINSKA POLITIKA PO REGIJAH OZIROMA DRŽAVAH SREDOZEMLJE Kandidatka: Monika Kusterbajn Študentka rednega študija

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Hrast Zdravstveno varstvo primerjava Slovenije in Egipta Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Hrast Mentorica:

More information

NOVA PARADIGMA ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE MERI NAPREDEK DRUŽBE?

NOVA PARADIGMA ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE MERI NAPREDEK DRUŽBE? NOVA PARADIGMA ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE MERI NAPREDEK DRUŽBE? Drahomira Dubska (drahomira.dubska@czso.cz), Czech Statistical Office POVZETEK Ali si je mogoče predstavljati napredek družb brez gospodarske

More information

What can TTIP learn from ACTA?

What can TTIP learn from ACTA? Centre international de formation européenne Institut européen European Institute Master in Advanced European and International Studies 2014/2015 What can TTIP learn from ACTA? Lobbying regulations in

More information

MAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD OF CULTURAL HERITAGE

MAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD OF CULTURAL HERITAGE 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Grazia Tatò MAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD

More information

DIPLOMSKO DELO VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ IN GOSPODARSKA RAST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE

DIPLOMSKO DELO VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ IN GOSPODARSKA RAST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VLAGANJA V RAZISKAVE IN RAZVOJ IN GOSPODARSKA RAST V SLOVENIJI IN DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE Ljubljana, september 2010 LORNA RESMAN IZJAVA Študent/ka

More information

OCENA KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. Andreja Strojan Kastelec. Povzetek

OCENA KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. Andreja Strojan Kastelec. Povzetek OCENA KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Andreja Strojan Kastelec Povzetek V prispevku ocenjujemo zunanjo konkurenčnost Slovenije, ki jo opredeljujemo kot zmožnost države, da prodaja izdelke na svetovnih

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aprila Cotič PRAVICA DO RAZVOJA KOT TEMELJ MILENIJSKIH CILJEV IN NJENO URESNIČEVANJE, PRIKAZANO NA PRIMERU PERUJA Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA

More information

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE

ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE 19.10.2017 SL Uradni list Evropske unije C 351/3 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za Evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 25.

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Gonza Vpliv gospodarske krize na dinamiko razmerja med ekonomskimi in sociološkimi kazalci blaginje Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ NA GOSPODARSKO RAST

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ NA GOSPODARSKO RAST UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV NEPOSREDNIH TUJIH INVESTICIJ NA GOSPODARSKO RAST Ljubljana, februar 2002 MARTIN ŠKRK SEZNAM KRATIC BDP bruto družbeni proizvod HDI kazalec

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O PREDVIDENE SPREMEMBE NA TRGU BANAN V REPUBLIKI SLOVENIJI OB VSTOPU V EVROPSKO UNIJO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O PREDVIDENE SPREMEMBE NA TRGU BANAN V REPUBLIKI SLOVENIJI OB VSTOPU V EVROPSKO UNIJO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA D I P L O M S K O D E L O PREDVIDENE SPREMEMBE NA TRGU BANAN V REPUBLIKI SLOVENIJI OB VSTOPU V EVROPSKO UNIJO Ljubljana, april 2003 VALENTIN HAJDINJAK IZJAVA Študent

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Anja Soršak MILENIJSKI RAZVOJNI CILJI ZDRUŽENIH NARODOV IN NJIHOVO URESNIČEVANJE

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Anja Soršak MILENIJSKI RAZVOJNI CILJI ZDRUŽENIH NARODOV IN NJIHOVO URESNIČEVANJE UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anja Soršak MILENIJSKI RAZVOJNI CILJI ZDRUŽENIH NARODOV IN NJIHOVO URESNIČEVANJE ŠTUDIJA PRIMERA DOMORODNIH LJUDSTEV MEHIKE Diplomsko delo Ljubljana 2007

More information

ARHITEKTURNA SLIKA EVROPSKE UNIJE

ARHITEKTURNA SLIKA EVROPSKE UNIJE Lex localis, letnik II, številka 2, leto 2004, stran 1-43 ARHITEKTURNA SLIKA EVROPSKE UNIJE Rajko Knez 1 doktor pravnih znanosti Pravna fakulteta Univerze v Mariboru UDK: 339.923:061.1 EU Povzetek Avtor

More information

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO UIVERZA V LJUBLJAI EKOOMSKA FAKULEA MAGISRSKO DELO SRUKURI DEJAVIKI DOLOČAJA RAVOEŽEGA REALEGA DEVIZEGA EČAJA RAZICIJSKIH DRAŽAV A POI V ERM2 Ljubljana, avgust 2004 RADO PEZDIR IZJAVA Študent Rado Pezdir

More information

Konflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič

Konflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič Konflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič Marjan Malešič EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Knjižna

More information

TOURISM DEVELOPMENT IN PROTECTED AREAS A BLESSING OR A CURSE?

TOURISM DEVELOPMENT IN PROTECTED AREAS A BLESSING OR A CURSE? TOURISM DEVELOPMENT IN PROTECTED AREAS A BLESSING OR A CURSE? Dr. Sonja Sibila Lebe, Assistant Professor Head of the study field Tourism University of Maribor, Faculty of Economics and Business Razlagova

More information

MENEDŽMENT MEDNARODNIH MIGRACIJ V EVROPSKI UNIJI

MENEDŽMENT MEDNARODNIH MIGRACIJ V EVROPSKI UNIJI UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MENEDŽMENT MEDNARODNIH MIGRACIJ V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, december 2006 TATJANA ZAKŠEK IZJAVA Študentka Tatjana Zakšek izjavljam, da sem avtorica

More information

Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu

Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu Frane Adam in Borut Rončević UDK 316.472.47:316.423.2(497.4) Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu POVZETEK: Pričujoči članek obravnava vlogo sociokulturnih dejavnikov

More information

GEOGRAFSKA ANALIZA VOLITEV LETA 1990

GEOGRAFSKA ANALIZA VOLITEV LETA 1990 UDK 911.3:324(497.12) GEOGRAFSKA ANALIZA VOLITEV LETA 1990 Peter Repolusk Uvod Analize volilnih rezultatov po prostorskih enotah vse do sedaj v slovenski geografiji ni bilo. Vzroki za to so znani, saj

More information

VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK. Spremenjene vloge nevladnih organizacij

VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK. Spremenjene vloge nevladnih organizacij VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK Spremenjene vloge nevladnih organizacij Ljubljana, 2002 NASLOV DELA: SPREMENJENE VLOGE NEVLADNIH ORGANIZACIJ AVTORICI: VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK UREDILA: VESNA LESKOŠEK

More information

REGIONALNI TRGOVINSKI SPORAZUMI IN WTO

REGIONALNI TRGOVINSKI SPORAZUMI IN WTO UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO REGIONALNI TRGOVINSKI SPORAZUMI IN WTO Ljubljana, maj 2011 POLONA MALI IZJAVA Študentka Polona Mali izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela,

More information

MIGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE SKUPNOSTI IN SLOVENIJA

MIGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE SKUPNOSTI IN SLOVENIJA * MIGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE SKUPNOSTI IN SLOVENIJA IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uvod Povzetek: Zahodna Evropa je v zadnjih desetih letih postala prvi cilj vse obsežnejših tokov mednarodnih selitev. V

More information

SLOVENSKO GOZDARSTVO V EVROPSKI UNIJI

SLOVENSKO GOZDARSTVO V EVROPSKI UNIJI UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Gregor DANEV SLOVENSKO GOZDARSTVO V EVROPSKI UNIJI DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2005 UNIVERZA

More information

RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH JVE IN SND

RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH JVE IN SND UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH JVE IN SND LJUBLJANA, december TOMAŽIN VESNA IZJAVA Študentka Tomažin Vesna izjavljam, da

More information

Erasmus+: Mladi v akciji

Erasmus+: Mladi v akciji Erasmus+: Mladi v akciji Splošni okvir Uresničevanju strategije 2020: EU postane pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo. Nezaposlenost mladih, pridobivanje kompetenc za vstop na trg dela. IZZIVI

More information