NARODNE MANJŠINE KOT ELEMENT DEMOGRAFSKE IN PROSTORSKE STVARNOSTI V ALPSKO-JADRANSKO-PANONSKEM PROSTORU
|
|
- Homer Gordon
- 5 years ago
- Views:
Transcription
1 NARODNE MANJŠINE KOT ELEMENT DEMOGRAFSKE IN PROSTORSKE STVARNOSTI V ALPSKO-JADRANSKO-PANONSKEM PROSTORU Vladimir Klemenčič* ABSTRACT NATIONAL MINORITIES AS AN ELEMENT OF THE DEMOGRAPHIC AND SPATIAL STRUCTURE OF THE ALPINE-ADRIATIC-PANNONIAN REGION The paper discusses minorities and problems along borders of post-ww II Europe in relation to nation states formed in the early 1990'. One focuses on the socio-geographic conditions of the territory settled by minorities. These territories are most often peripheral, less developed areas of the state and are, because of the constant ignorance of the local culture and language, conflict regions, where interests of the minority and majority population of the state, as well as of the neighboring countries clash. Finally, an attempt of a cross-cultural comparison is undertaken to distinguish among major elements of the minority (protection) arrangements of the Alpen-Adria region and of the areas along the long-time closed borders of Central Europe. 1. Uvod V zadnjem stoletju, še zlasti pa v obdobju po drugi svetovni vojni, je v vsej Evropi prihajalo do sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva. Naj intenzivnejše so bile v Srednji Evropi, še zlasti pa v njenem alpsko-jadransko-panonskem prostoru. Spremembe v nacionalni strukturi prebivalstva se na eni strani odražajo v spreminjanju številčnega razmerja med večinskimi narodi in narodnimi manjšinami po posameznih državah ali njihovih upravnih enotah, na drugi strani pa v skoraj popolni spremembi nacionalne strukture prebivalstva na bolj ali manj obmejnih območjih. Ko so se po prvi svetovni vojni na ozemlju nekdanje Avstro-Ogrske izoblikovale države posameznih narodov, se meje med njimi, zaradi prepletenosti večjih ali manjših narodnostno mešanih ozemelj z območji homogene poselitve posameznih narodov (Slovencev, Hrvatov, Čehov, Avstrijcev, Madžarov, Italijanov), niso mogle * Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana, Slovenija
2 oblikovati po etničnem oziroma nacionalnostrukturnem principu. Zato so se skozi vse tri faze oblikovanja nacionalnih držav (po prvi svetovni vojni, po drugi svetovni vojni in ob koncu devetdesetih let) oblikovale tako, da so potekale ali pa večinoma potekajo še danes skozi narodnostno mešana ozemlja, v nekaterih primerih pa so ostala obsežna, tudi sklenjeno poseljena območja enega naroda izven svoje nacionalne države, tako da živi prebivalstvo na teh območjih kot narodna manjšina. Ta proces spreminjanja meja, v katerem so večji narodi težili k pridobitvi čim obsežnejšega ozemlja in v zvezi s tem tudi po čim večjem obsegu poselitvenega prostora narodne manjšine, je privedel do številnih konfliktov, do katerih je na eni strani prihajalo med manjšinami in večinskimi narodi, na drugi strani pa med matično državo manjšine ter državo poselitve manjšinskega naroda. Večinski narodi so neprestano težili po asimilaciji manjšine in v povezavi s tem po krčenju njihovega poselitvenega prostora. Pri tem so uporabljali različne metode njihovega zapostavljanja, predvsem na področju kulture, izobraževanja in uporabe njihovega jezika v vseh oblikah javnega življenja, hkrati pa so zapostavljali tudi regionalno-prostorski razvoj njihovih območij poselitve, to je obmejnih območij. Zaradi gospodarskega zaostajanja obmejnih območij so se bili pripadniki manjšin primorani neprestano izseljevati. V glavnem so se selili v centralne kraje države večinskega naroda ali centralne kraje matične države, mnogi pa so se vključevali tudi v mednarodne migracijske tokove in to tako tiste znotraj Evrope, kakor tudi tiste na druge kontinente. Ob težnjah po evropski integraciji se je izkazalo, da so klasične politične meje med posameznimi državami postale ovira tem procesom, zato večina srednje- in zahodnoevropskih držav teži po čim večji propustnosti do danes bolj ali manj zaprtih meja. Vse to pa je v ozki soodvisnosti z gospodarsko razvitostjo obmejnih območij in z oblikovanjem take prostorske strukture prebivalstva teh območij, da bo le-ta s svojo kvalificiranostjo na tehnološkem, socialnem, gospodarskem in kulturno-političnem področju ter zaradi obvladovanja jezika in kulture dveh sosednjih narodov, usposobljeno opravljati funkcij, ki bodo vzpodbujale prekomejne tokove blaga, ljudi, informacij in kapitala. Ker je večina obmejnih območij poseljenih z manjšinami, ki zaradi njihove bolj ali manj še vedno neurejene zaščite v okviru manjšinske zakonodaje, marsikje tudi še danes predstavljajo oviro v procesih evropske integracije, se v okviru mednarodnih evropskih organizacij (zlasti v Svetu Evrope in Evropski gospodarski skupnosti) zavzemajo za celovito rešitev njihovega življenja. Tako naj bi postale manjšine skupaj z večinskimi narodi enakopraven dejavnik v procesu regionalne preobrazbe obmejnih območij in s tem v zvezi tudi nosilec evropske integracije. Medtem, ko smo v socialni geografiji ob spreminjanju starih in oblikovanju novih prostorskih struktur prebivalstva tolmačili regionalno preobrazbo in preobrazbo agrarne v industrijsko, oziroma urbano družbo le s prostorsko ter socialno mobilnostjo prebivalstva, pa smo vlogo, pomen in funkcijo spreminjanja in nenehnega
3 preoblikovanja nacionalne strukture prebivalstva v teh procesih dolgo časa skoraj popolnoma prezirali. Vzrokov in posledic sprememb demografskih struktur in s tem v zvezi celotnih kompleksov regionalnih procesov torej ne moremo iskati le v ekonomsko-geografskih procesih, temveč tudi v takozvanih politično-geografskih procesih, ki so posledica medsebojne prepletenosti cele vrste dejavnikov, kot so na primer: proces oblikovanja nacionalnih držav v XX. stoletju in v zvezi s tem tudi proces oblikovanja obmejnih območij ter tam živečih narodnih manjšin, odnos večinskih narodov do narodnih manjšin, mednacionalni odnosi v večnacionalnih državah (na primer v bivši Jugoslaviji, Češkoslovaški ali Sovjetski Zvezi) in podobno. Ker problem manjšin in nacionalne strukture prebivalstva nismo obravnavali kot elementa razvoja in oblikovalca celotne prostorske strukture, smo tudi prezrli, da vsak narod ali etnična skupina prispeva na svojstven način na vseh stopnjah družbeno-ekonomskega razvoja specifičnim potezam v kulturni pokrajini. Oviranje tega razvoja in uveljavljanje funkcije posameznega naroda ali manjšine v celotnem kompleksu regionalne preobrazbe pa nujno vodi do konfliktov, zato lahko območja z neustrezno rešenimi mednacionalnimi problemi znotraj družbenega procesa označujemo v geografskem smislu kot konfliktna območja. Ker se pretok blagovnega ter osebnega prometa in informacij ter kapitala vrši preko političnih meja ter skozi obmejna, narodnostno mešana območja, ti mednacionalni konflikti ne pomenijo zavore le v razvoju obmejnih, narodnostno mešanih območij, temveč predstavljajo tudi oviro procesom evropske integracije, ki ob pogojih ustrezne medsebojne funkcionalne povezanosti evropskih regij in narodov, nujna zaradi oblikovanja enotnega evropskega gospodarskega prostora. 2. Dejavniki procesov preoblikovanja in oblikovanja nacionalne (ali etnične) strukture prebivalstva Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva, ki se po posameznih prostorskih enotah kaže v upadanju števila ene ali več nacionalnih skupin na račun drugega naroda ali nacionalne skupine, oziroma v popolni spremembi strukture prebivalstva nekaterih območij, je lahko posledica razlik v demografski rasti posameznih narodov, razlik v intenzivnosti migracijskih gibanj ali pa odraz asimilacijskih pritiskov. Tudi v alpsko-jadransko-panonskem prostoru se srečujemo z vsemi dejavniki spreminjanja nacionalne strukture prebivalstva in to tako s tistimi, ki pogojujejo počasno nazadovanje števila pripadnikov manjšin, kakor tistimi, kjer gre v sorazmerno kratkem časovnem razdobju za bolj ali manj popolno razselitev ene nacionalne skupine ali manjšine na račun doselitve pripadnikov drugega naroda. Tem tendencam ter procesom lahko sledimo v zadnjem stoletju na majhnih razdaljah v vseh mikro- in
4 makroprostorskih enotah alpsko-jadransko-panonskega prostora. Velike razlike se javljajo v dinamiki sprememb nacionalne strukture tega prostora. Do teh je prihajalo iz različnih vzrokov: dejavnikov in učinkov družbeno-političnega sistema, gospodarske usmerjenosti in obdobno diferenciranega vključevanja posameznih držav, njihovih posameznih delov ali obmejnih območij v procese evropske integracije, kjer igrata še posebej pomembno vlogo čas in intenzivnost odpiranja državnih meja. Med dejavnike, ki so se različno uveljavili pa tudi različno vplivali na spremembe nacionalne strukture sodijo: vojne v težnji po spreminjanju državnih meja z vsemi posledicami po njihovem koncu, spremembe državnih meja s puščanjem določenega dela nacionalne skupnosti izven države matičnega naroda, razlike v družbeno-političnih sistemih dveh sosednjih držav in z manjšinami poseljenih obmejnih območij, v državne meje zaprte nacionalne ekonomije, kar le stopnjuje perifernost narodnostno mešanih območij, velike razlike v gospodarski razvitosti obmejnih območij dveh sosednjih držav, odnosno med centralnimi kraji in obmejnimi območji, časovno razdobje vključevanja posameznih obmejnih območij v procese evropske integracije in koncept varovanja identitete narodnih manjšin in mednacionalni odnosi nasploh med večinskimi narodi in manjšinami. Vsi ti dejavniki, ki so se uveljavljali vseskozi, se s svojimi učinki na spreminjanje nacionalne strukture niso uveljavljali povsod enakomerno in istočasno. Za celoten alpsko-jadransko-panonski prostor je nasploh značilno, da ima velika večina narodov svoje manjšine poseljene kot avtohtono prebivalstvo na obmejnih območjih sosednjih držav. Zato moramo pri vseh narodih ločiti avtohtono prebivalstvo, katero poseljuje svoj državni teritorij v svoji državi in avtohtono prebivalstvo, katero kot manjšina poseljuje obmejna območja onstran meja svoje matične države. Ker je pri vseh narodih alpsko-jadransko-panonskega prostora rast števila delovnih mest vse do konca sedemdesetih let zaostajala za prirastkom odraslega prebivalstva, so se bili pripadniki teh narodov primorani izseljevati in se kot izseljenci naseliti v drugih delih Evrope ter tudi po drugih kontinentih. Zaradi istega vzroka se je do konca osemdesetih let del prebivalstva posameznih narodov naselil po nekaterih evropskih državah kot delavci na začasnem delu v tujini. Tako lahko glede na različnost okolja bivanja ločimo pri vseh narodih štiri kategorije prebivalstva:
5 avtohtono prebivalstvo, ki stoletja poseljuje sedanji državni teritorij svojega naroda, avtohtono prebivalstvo, ki kot manjšina tradicionalno poseljuje prostor v drugi, sosednji državi, alohtono prebivalstvo, ki se kot del naroda odseli v druge države in tam za stalno živi in alohtono prebivalstvo, ki se kot del naroda izseli v druge države le začasno. Rast in skupno število prebivalstva vseh štirih zgoraj naštetih skupin sta odvisna od že prej omenjenih dejavnikov, ki so odločilnega pomena za spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva. Kot že rečeno, je alpsko-jadransko-panonski prostor primer zelo dinamičnih sprememb nacionalne strukture prebivalstva, kjer ob že navedenih elementih igrajo pri teh spremembah pomembno vlogo še vzroki političnega nasilja ali pa vzroki družbeno-ekonomske narave, pogosto pa kar kombinacija obeh dejavnikov. Tem se pridružuje tudi spreminjanje pripadnosti dela posameznih narodov zaradi asimilacije, ne da bi se ob tem procesu prebivalstvo selilo iz svojega prostora poselitve. Vse to je rezultat različnih oblik ekonomskih, političnih in kulturnih pritiskov za spreminjanje etnične strukture, na kar lahko vplivajo tudi različni vzroki socialno-ekonomske narave. Pri politično-geografskem proučevanju nacionalne strukture prebivalstva ne moremo tudi mimo dejstva, da so bili statistični podatki o nacionalni strukturi alpsko-jadransko-panonskega prostora, pridobljeni s popisi prebivalstva zelo nezanesljivi, še zlasti za opredeljevanje nacionalne strukture prebivalstva narodnostno mešanih območij, saj so se vse države zavedale, da je varovanje identitete narodnih manjšin povezano z velikimi materialnimi izdatki. Če hoče imeti manjšina v svojem prostoru poselitve enakopraven položaj z večino, mora večinska država poskrbeti za oblikovanje izobraževalnih ustanov od predšolske do srednješolske pa tudi visokošolske stopnje v njihovem jeziku. Obenem mora zagotoviti dvojezičnost tudi javno z vidnimi topografskimi napisi. Omogočiti mora razvoj kulturne ter politične svoboščine. Skratka, manjšini mora država zagotoviti možnost enakopravne uporabe njihovega jezika v primerjavi z večinskim narodom v vseh oblikah družbenega življenja in v celotnem kompleksu razvoja ter oblikovanja prostorskih struktur. To je povezano tudi z nemoteno prekomejno komunikacijo manjšine z matičnim narodom ter s tem tudi z usklajenostjo skrbi za razvoj manjšine tako s strani matične države kot s strani države večinskega naroda. Prav to pa pomeni izhodišče za oblikovanje take funkcije manjšine, da se bo ta lahko vključevala v prekomejno sodelovanje in povezovanje kot nosilec akcij med državo poselitve in matično državo. Če sta pa manjšina in njen prostor poselitve transnacionalnega pomena, pa lahko le-ta prispeva tudi k integraciji širšega evropskega prostora. Zato naj manjšine v prihodnosti ne bi več predstavljale ovire v mednarodnih odnosih, temveč naj bi le-te vse bolj utrjevale.
6 S popisi prebivalstva so večinski narodi, zlasti v razdobjih pred prvo svetovno vojno in v času med obema vojnama, prikrivali dejansko število pripadnikov manjšin na več načinov. Tako marsikje pri popisih prebivalstva manjšin kot nacionalne skupine sploh niso upoštevali, drugje pa so spet skušali z raznimi manipulacijami dobiti njihovo čim nižje število na čim bolj okrnjenem teritoriju. Marsikje so tudi uvajali "nove" statistične kategorije, katere z definicijo naroda in narodnosti nimajo nobene zveze in so služile le kot politični instrument za prikrivanje dejanskega števila, dejanskega prostora poselitve in dejanske prisotnosti posameznih narodov. Tako so naprimer dejansko število pripadnikov posameznih narodov v bivši Jugoslaviji prikrivali z uvajanjem kategorije "Jugoslovan", na Madžarskem so dejansko število Slovencev prikrivali z uvajanjem kategorije "Vend", na avstrijskem Koroškem in štajerskem pa dejansko število Slovencev prikrivajo že od nacistične dobe naprej s kategorijo "Windisch". Primerjava statističnih podatkov take narave zelo hitro razkrije politična ozadja in tendence takega načina popisovanja. Zlasti se to izkaže s primerjavo podatkov med dvema popisoma na mikroravni, ko dobimo vtis, da prebivalstvo menja svojo nacionalno pripadnost od popisa do popisa, podobno kot človek srajco. Pri uporabi in interpretaciji statističnih podatkov o nacionalni strukturi prebivalstva smo geografi polagali premalo pozornosti njihovi kritični analizi, in smo le-te pogosto uporabljali kot "zanesljive" za prikazovanje nacionalne strukture posameznih geografskih enot in to tako v atlasih, kakor tudi v priročnikih in učbenikih. 3. Posebnost spreminjanja nacionalne strukture prebivalstva na območju alpsko-jadransko-panonskega prostora Spreminjanje nacionalne strukture prebivalstva in njena današnja podoba tega prostora sta odraz cele vrste ekonomskih in političnih dejavnikov, gledanih skozi čas in prostor. Tako smo lahko do prve svetovne vojne delili narode na tiste, ki so asimilirali in na tiste, ki so bili pod pritiskom asimilacije. Gotovo je, da je bila do prve svetovne vojne asimilaciji podvržena večina manjših narodov (kot na primer Slovenci) in to tako na obrobnih, kakor tudi na centralnih območjih, zato se njihovo število ni povečevalo enako, kakor število večjih narodov (Madžarov, Italijanov, Avstrijcev). Izjemo so v teh procesih predstavljala nekatera robna, periferna območja tedanjih držav, kjer so bili do določene mere asimilaciji podvrženi tudi nekateri večinski narodi. Iz celotnega ozemlja nekdanje Avstro-Ogrske seje do prve svetovne vojne intenzivno izseljevalo prebivalstvo vseh narodov, v glavnem v prekomorske dežele. Učinki tega izseljevanja so bili za prirodni prirastek in rast skupnega števila prebivalstva mnogo bolj negativni pri manjših, kakor pri večjih narodih. Pravi prevrat v spremembah nacionalne strukture in s tem v zvezi tudi v obliko-
7 vanju celotnega kompleksa prostorskih struktur srednjeevropskega prostora pa je pomenil nastanek nacionalnih držav po prvi svetovni vojni, ko vsi deli posameznih narodov niso bili vključeni v svoje matične države in so kot manjšine ostali v sosednjih državah. Ker so večinski narodi vodili v državne meje zaprto nacionalno ekonomijo, so obmejna območja prepustili njihovi nerazvitosti, kar je pogojevalo hitro nazadovanje skupnega števila prebivalstva obmejnih območij. Ob teh procesih sta, zaradi hitrega odseljevanja manjšinskega prebivalstva in doseljevanja večinskega ter zaradi statistične in dejanske asimilacije manjšin, delež in število pripadnikov manjšin povsod upadala hitreje kot število in delež pripadnikov večinskih narodov. Sama druga svetovna vojna in prva leta po njej v srednjeevropskem prostoru sicer niso prinesla takih sprememb političnih meja kot prva svetovna vojna (z izjemo današnje Slovenije, kjer seje tedanja jugoslovansko-itaijanska meja pomaknila močno proti zahodu). Tudi v nacionalni strukturi prebivalstva tega prostora je prišlo le do tistih sprememb, ki so posledica uveljavljanja in propada fašizma in nacizma. Tako je prišlo do sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva v glavnem le na tistih območjih, ki so bila pred drugo svetovno vojno poseljena z Nemci ter na zahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja, kjer je prišlo do sprememb državnih meja. Tako je bila po drugi svetovni vojni izseljena večina Nemcev iz nekdanjih socialističnih držav, podobno usodo pa so doživeli tudi Nemci v Sloveniji, od koder so se začeli izseljevati že med drugo svetovno vojno. Tako je nemška manjšina skoraj povsem izginila iz Slovenije, še zlasti iz štajerskih mest in Apaške doline. Do velikih sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva je zaradi odseljevanja Italijanov in na račun doseljevanja Slovencev, Hrvatov ter narodov iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, prišlo po drugi svetovni vojni tudi na območju Istre, Reke in Kvarnerskih otokov. Te selitve lahko pripišemo dvema faktorjema: težnji Italijanov po izseljevanju iz teh območij iz nacionalnih razlogov in, v še večji meri spremembi družbeno-političnega sistema. Do velikih sprememb v nacionalni strukturi prebivalstva je prišlo tudi v Kanalski dolini, od koder seje med drugo vojno po dogovoru med Hitlerjem in Mussolinijem, podobno kot iz Kočevskega, izselila velika večina Nemcev. Ker je močno upadlo tudi število Slovencev, se je nacionalna struktura spremenila močno v korist italijanskega in furlanskega prebivalstva. Medtem, ko so bili do začetka šestdesetih let vzroki za procese spreminjanja nacionalne strukture prebivalstva enaki za ves alpsko-jadransko-panonski prostor, pa so se v začetku šestdesetih let pričele pojavljati razlike med panonskim ter alpsko-jadranskim delom srednjeevropskega prostora. Vzrokov za to je več. Eden od glavnih je vsekakor ta, da je v panonskem prostoru ostala meja proti Madžarski zaprta tudi v tem obdobju, pa naj si bo to na območju Avstrije ali pa v Sloveniji in na Hrvaškem. Močno je v tem prostoru zaostajal tudi proces prestrukturiranja agrarne v industrijsko družbo, tako, da so ostala obmejna območja ob zaprti meji
8 nerazvita, zaradi česar seje prebivalstvo še naprej intenzivno izseljevalo. Zaradi tega je število pripadnikov manjšin vse do zadnjih let močno nazadovalo, zveze med manjšinami in matično državo pa so bile zelo šibke, kar je vplivalo tudi na njihov počasnejši kulturni in jezikovni razvoj. V alpsko-jadranskem prostoru, kjer je že v šestdesetih letih prišlo do gospodarskega povezovanja med Slovenijo, Avstrijo in Italijo, so se tudi manjšinski problemi začeli hitreje reševati, kakor v panonskem delu srednjeevropskega prostora. Tudi ekonomski razvoj je obmejna območja postopno spreminjal iz manj razvitih ruralnih v urbanizirana in prekomejno povezana območja. Zaradi tega so manjšine tega prostora dobivale vse bolj vidno vlogo, čeprav ponekod z delnim zaostajanjem v primerjavi z večinskim narodom. Zaradi prekomejnega sodelovanja obmejnih območij se manjšine tudi trdneje povezujejo z matičnimi narodi v gospodarskem, kulturnem in političnem pogledu. To je tudi eden temeljnih vzrokov, da število pripadnikov nekaterih manjšin ne nazaduje več. Tako je v zadnjem obdobju začelo naraščati število Nemcev na Južnem Tirolskem ter število Italijanov v Sloveniji ter na Hrvaškem, število Slovencev v Avstriji pa je začelo stagnirati. Tudi za Slovence v Italiji, za katere sicer nimamo ustreznih statističnih podatkov, lahko vendarle ugotovimo, da, če se upadanje njihovega števila že ni zaustavilo, se vsaj zaustavlja. Za večino današnjih obmejnih območij tega prostora je tudi značilno, da so vsa območja, ki so bila pred prvo svetovno vojno še homogeno poseljena, postala danes, zaradi doselitve pripadnikov večinskih narodov, narodnostno mešana. 4. Zaključek Tudi na primeru današnjega državnega teritorija Republike Slovenije in robnih območjih slovenske poselitve, kateri pripadajo obmejna območja sosednjih držav (Italiji, Avstriji in Madžarski), seje nacionalna struktura prebivalstva v obdobju od prve svetovne vojne do danes teritorialno močno spremenila. Še pred prvo svetovno vojno s Slovenci homogeno poseljena območja podeželja na obmejnih območjih današnjih sosednjih držav, so se spremenila v narodnostno mešana. Podobno se je spremenila nacionalna struktura tudi na nekoč z Madžari sklenjeno in homogeno poseljenih obmejnih območjih v Prekmurju. V vseh, nekdaj z večino italijanskega prebivalstva poseljenih obalnih mestih na Koprskem, pa danes v glavnem prevladujejo Slovenci. Italijani so tod prisotni le kot manjšina, sorazmerno visok pa je tudi delež doseljenih iz drugih območij nekdanje Jugoslavije. Nekdaj z Nemci sklenjeno poseljeno podeželje na Kočevskem in ob današnji slovensko-avstrijski meji na Apaški ravnini, pa je svojo nacionalno strukturo spremenilo že pred koncem druge svetovne vojne ali takoj po njej, ko so se namesto odseljenih Nemcev na ta območja naselili v glavnem Slovenci.
9 Nacionalna struktura prebivalstva na današnjem ozemlju poselitve Slovencev se je skozi vse XX. stoletje spreminjala tudi zaradi sprememb pripadnosti ter politične, gospodarske in kulturne odvisnosti Slovenije. Tako je do prve svetovne vojne, ko je večina slovenskega poselitvenega prostora pripadla Avstro-Ogrski, znašal delež nemškogovorečega prebivalstva (doseljenega in asimiliranega) okrog 10%. Ko je po prvi svetovni vojni večina slovenskega etničnega ozemlja pripadla tedanji Jugoslaviji, je nemško govoreče prebivalstvo zamenjalo doseljeno prebivalstvo iz drugih delov tedanje Jugoslavije. Ta proces doseljevanja prebivalstva iz drugih območij bivše Jugoslavije je bil intenziven zlasti po drugi svetovni vojni, tako da je njihov delež po letu 1990 že presegel 12% skupnega števila prebivalstva Slovenije. Prav v spremembah nacionalne strukture prebivalstva na območju poselitve Slovencev se zrcalijo vsi že našteti dejavniki družbeno-ekonomske in politične narave, katere smo že predhodno obravnavali. Danes, ko lahko v alpsko-jadransko-panonskem prostoru govorimo o vse manjših težnjah po spreminjanju državnih meja, smo lahko tudi priča vztrajnemu, toda nekoliko prepočasnemu reševanju manjšinskih problemov po mirni poti. Razlike znotraj alpsko-jadranskega prostora na eni in panonskega prostora na drugi strani so le v tem, da zaradi posledic zaprte meje do devetdesetih let, gospodarske nerazvitosti in slabe prekomejne povezanosti med manjšinami in matičnimi narodi, število pripadnikov manjšin v panonskem prostoru še vedno močno nazaduje. Alpsko-jadransko-panonski prostor se od ostalih delov Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, zlasti pa od Balkana loči po tem, da se s priznavanjem meja in potreb po reševanju manjšinskih problemov, intenzivno vključuje v tokove evropske integracije. Za razliko od tega prostora pa na Balkanu rešujejo mejne probleme pa tudi položaj manjšin z etničnim čiščenjem, kar vodi k nasilnim spremembam nacionalne strukture prebivalstva.
10 SPREMINJANJE MEJA NA OZEMLJU REPUBLIKE SLOVENIJE Vsebina > dr V. KLEMENCIC Karla ZMAGO DROLE LJUBLJANA, junij 1993 pred 1918 LEGENDA državne meje... mejo med avstrijskim ogrskim delom Monarhije pred l. 19K notranje administrativne meje (ijijijjfi območja pod nemško okupacijo območja pod italijansko okupacijo jlilih območja pod madžarsko okupacijo 7»Kranj \"H «olj* j' ITALIJV g? Kranjska V f /F - V / > <L ijublitum. : i t >> H r» a i k * y
11 SPREMINJANJE DRŽAVNIH MEJA V PROSTORU DANAŠNJE SKUPNOSTI "ALPE-JADRAN" km Merilo: Vsebina: dr. V. KLEMENCIC Kar t a : Z. DROLE LJUBLJANA, maj 1993 Legenda : pred letom državna meja meja med avstrijskim in ogrskim delom Monarhije meje dežel,regij ali županij glavna mesta držav današnje območje skupnosti "Alpe - Jadron" GERMANY HUNGARY pol. januarju 1993 PRAGUE ;LO\AWA»BRATISLAVA BOSNIA AND ERCEGO- T VINA SARAJEVO
12 SKUPINE PREBIVALSTVA GLEDE NA RAZLIČ- NOST OKOLJA BIVANJA (no primeru SLOVENIJE). avtohtono slovensko prebivalstvo, ki že stoletja sedanji državni teritorij Republike Slovenije poseljuje i" i avtohtono slovensko prebivalstvo, ki kot narodna manjšinji j j poseljuje obmejna območja sosednje Italije, Avstrije m Madžarske avtohtono italijansko in madžarsko prebivalstvo, ki kot narodna manjšina poseljuje nekatera obmejna območja Republike Slovenije I I alohtono slovensko prebivalstvo, ki vse je začasno izselilo I I v druge (v glavnem evropske) države. I' : : : - I alohtono slovensko prebivalstvo, ki se je za.stalno izse- Vsebina:*VKLEMENCIC I :: : : : :: I lilo v druge (v glavnem izvenevropsket države. LJUBLJANA strt 1993
13
Ethnic heterogeneity and standard-of-living in Slovenia
UDK: 314.9:330.59(497.4) COBISS: 1.08 Ethnic heterogeneity and standard-of-living in Slovenia Marko Krevs Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva cesta 2,Si -1001 Ljubljana,
More informationBarica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS
Barica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS Research Papers January 2017 Return Migration of Recent Slovenian Emigrants Author: Barica Razpotnik Published by: Statistical Office of
More informationStepIn! Z aktivnim državljanstvom gradimo vključujoče družbe LLP DE-GRUNDTVIG-GMP. Bilten št. 1
O projektu STEPIN! Namen projekta StepIn! je razvijati, testirati in širiti inovativne pristope, metode in gradiva (module delavnic), da bi okrepili aktivno državljanstvo priseljencev. Strokovnjaki iz
More informationZgodovinsko-geografske dinamike migracij v smeri Afrika EU
Migracijske i etničke teme 24 (2008), 1-2: 109 136 UDK: 314.74(6:4-67 EU)"18/19" Izvorni znanstveni rad Primljeno: 04. 09. 2007. Prihvaćeno: 10. 05. 2008. Janez PIRC Inštitut za narodnostna vprašanja,
More informationSecurity Policy Challenges for the New Europe
UDK: 327(4) COBISS: 1.08 Security Policy Challenges for the New Europe Detlef Herold Boreau of Geopolitical Analyses, Alte Poststrasse 23, D-53913 Swisttal/Bonn, Germany Abstract This papers deals with
More informationGEOGRAFSKA ANALIZA VOLITEV LETA 1990
UDK 911.3:324(497.12) GEOGRAFSKA ANALIZA VOLITEV LETA 1990 Peter Repolusk Uvod Analize volilnih rezultatov po prostorskih enotah vse do sedaj v slovenski geografiji ni bilo. Vzroki za to so znani, saj
More informationETHNIC, RELIGIOUS AND SOCIAL PROBLEMS OF FRONTIER DISTRICTS IN THE CZECH REPUBLIC
ETHNIC, RELIGIOUS AND SOCIAL PROBLEMS OF FRONTIER DISTRICTS IN THE CZECH REPUBLIC "it Antonin Vaishar POVZETEK NARODNOSTNI, VERSKI IN SOCIALNI PROBLEMI OBMEJNIH OBMOČIJ NA ČEŠKEM Obmejna območja na Češkem
More informationKey words: archives, archival document, digitization, information exchange, international project, website
Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2013 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Lenka Pavliková,
More informationKAZALNIKI ZADOLŽENOSTI
KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI Matej Brelih (matej.brelih@bsi.si), Alenka Repovž (alenka.repovz@bsi.si), Banka Slovenije POVZETEK Namen prispevka je predstaviti podatke o dolgu za Slovenijo v skladu s študijo
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Klemen Ponikvar VPLIV ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE NA IZGRADNJO EVROPSKE IDENTITETE.
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Klemen Ponikvar VPLIV ŠIRITEV EVROPSKE UNIJE NA IZGRADNJO EVROPSKE IDENTITETE Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More information9377/08 bt/dp/av 1 DG F
SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 18. julij 2008 (22.07) (OR. en) 9377/08 INF 110 API 26 JUR 197 DOPIS O TOČKI POD "I/A" Pošiljatelj: Delovna skupina za informiranje Prejemnik: Coreper (2. del)/svet Št. predh.
More informationCOMMENTARY: THE HISTORICAL BACKGROUND OF ALPE-ADRIA COOPERATION
Slovene Studies 1011 (1988) 15-19 COMMENTARY: THE HISTORICAL BACKGROUND OF ALPE-ADRIA COOPERATION Peter Vodopivec My contribution to today' s discussion will not be a comment in the strict meaning of the
More information2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo
Andragoški center Slovenije 2. Statistični podatki: Demografski podatki za Slovenijo Socioekonomske značilnosti prebivalstva Sredi leta 2008 (30. 6. 2008) je v Sloveniji živelo 2.039.399 prebivalcev, in
More informationSvetovni pregled. Julij Aktualno poročilo o kapitalskih trgih na razvijajočih se trgih emreport. Stran 1 od 5
Stran 1 od 5 Svetovni pregled Delnice in obveznice držav na pragu razvitosti še naprej v porastu Rast dobička podjetij razvijajočih se trgov utegne še naprej ostati šibka Nacionalne banke razvijajočih
More informationKey words: Europe, Slovenia, Pomurje region, demographic development, fertility, demographic threshold, demographic potential, demogeography.
DEMOGRAFSKA SLIKA POMURJA V PROSTORU IN ČASU Aleksander Jakoš, univ. dipl. geog. in prof. zgod. Celovška 83, SI 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: aleksander.jakos@uirs.si Izvleček Referat najprej predstavi
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Vončina Mentor: doc. dr. Zlatko Šabič DELOVANJE MAJHNIH DRŽAV V GENERALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV Primer Slovenije DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003
More informationKulturne zna~ilnosti slovenskih elit v lu~i evropskih integracijskih procesov
UDK 316.7:316.344.42(497.4):061.1EU Kulturne zna~ilnosti slovenskih elit v lu~i evropskih integracijskih procesov POVZETEK: V članku se avtor ukvarja z analizo kulturnega profila slovenskih tranzicijskih
More informationInštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Pedagoški inštitut
Eva Klemenčič in Urška Štremfel Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU Pedagoški inštitut CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 37.035(0.034.2)
More informationUpravljanje z etnično raznolikostjo v Mestni občini Maribor
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Boštjan Jerman Upravljanje z etnično raznolikostjo v Mestni občini Maribor Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Mojca Hramec
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Mojca Hramec Prebold, september 2006 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE
More informationKonflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič
Konflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič Marjan Malešič EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Knjižna
More informationMAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE
FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA DRUGE STOPNJE IRENA PUGELJ FAKULTETA ZA UPORABNE DRUŽBENE ŠTUDIJE V NOVI GORICI MAGISTRSKA NALOGA ŠTUDIJSKEGA
More informationEUR. 1 št./ A
POTRDILO O GIBANJU BLAGA / MOVEMENT CERTIFICATE 1. Izvoznik (ime, polni naslov, država) Exporter (name, full address, country) EUR. 1 št./ A 2000668 Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni
More informationCIP a cura del Sistema bibliotecario dell Università di Pisa
Global Encounters European Identities / edited by Mary N. Harris with Anna Agnarsdóttir and Csaba Lévai. - Pisa : Plus-Pisa University Press, 2010. (Thematic work group. 6, Europe and the Wider World ;
More informationMENEDŽMENT MEDNARODNIH MIGRACIJ V EVROPSKI UNIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MENEDŽMENT MEDNARODNIH MIGRACIJ V EVROPSKI UNIJI Ljubljana, december 2006 TATJANA ZAKŠEK IZJAVA Študentka Tatjana Zakšek izjavljam, da sem avtorica
More informationMAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD OF CULTURAL HERITAGE
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Grazia Tatò MAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD
More informationMEDNARODNE MIGRACIJE VISOKOKVALIFICIRANE DELOVNE SILE V EU
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tanja Jarkovič Mentorica: Docentka dr. Maja Bučar MEDNARODNE MIGRACIJE VISOKOKVALIFICIRANE DELOVNE SILE V EU Diplomsko delo Ljubljana, 2004 1 KAZALO 1. UVOD...4
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Matej Kobal mentor: doc. prof. dr. Matej Makarovič ALI EKONOMSKA GLOBALIZACIJA VPLIVA NA POLITIČNO IN KULTURNO GLOBALIZACIJO DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2005
More informationInštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU
Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 316.7(082) 323.1(082) 342.7(082) MEDKULTURNI odnosi kot aktivno
More informationUVOD 1. Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št
izvirni znanstveni Članek P E T R A R O T E R 1 S p r e m i n j a j o č i s e p o m e n v s e b i n e k r i t e r i j e v Razprave in gradivo, Ljubljana, 2008, št. 56 57 35 o p r e d e l j e va n j a (
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO NEGATIVNE POSLEDICE EKONOMSKE GLOBALIZACIJE LJUBLJANA, SEPTEMBER 2007 SUZANA GRMŠEK SVETLIN IZJAVA Spodaj podpisana Suzana Grmšek Svetlin izjavljam,
More informationMIGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE SKUPNOSTI IN SLOVENIJA
* MIGRACIJSKA POLITIKA EVROPSKE SKUPNOSTI IN SLOVENIJA IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK Uvod Povzetek: Zahodna Evropa je v zadnjih desetih letih postala prvi cilj vse obsežnejših tokov mednarodnih selitev. V
More informationMETODOLOGIJA ETNOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA MIGRACIJSKIH IN TRANSNACIONALNIH PROCESOV
* METODOLOGIJA ETNOGRAFSKEGA RAZISKOVANJA MIGRACIJSKIH IN TRANSNACIONALNIH PROCESOV Pregledni znanstveni članek 1.02 Izvleček: Mednarodne in transnacionalne migracije ter druge oblike človeške mobilnosti
More information9HSTCQE*cfhcid+ Recruiting Immigrant OCENA IN PRIPOROČILA. Recruiting Immigrant Workers. Recruiting Immigrant Workers Europe
Recruiting Immigrant Workers Europe Recruiting Immigrant Workers Europe The OECD series Recruiting Immigrant Workers comprises country studies of labour migration policies. Each volume analyses whether
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE HUMANITARNA INTERVENCIJA KOT SREDSTVO (OB)VAROVANJA MANJŠIN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Vovk HUMANITARNA INTERVENCIJA KOT SREDSTVO (OB)VAROVANJA MANJŠIN Diplomsko delo Ljubljana, 2005 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina
More informationDO THIRD COUNTRY NATIONALS IN SLOVENIA FACE PREJUDICE AND DISCRIMINATION?
DO THIRD COUNTRY NATIONALS IN SLOVENIA FACE PREJUDICE AND DISCRIMINATION? I COBISS 1.01 ABSTRACT Abstract: This article presents the results of a study on Third Country Nationals [TCNs] who live in Slovenia.
More informationANALIZA PROSTORSKE MOBILNOSTI V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Sonja Čoha Mentor: doc. dr. Marjan Hočevar ANALIZA PROSTORSKE MOBILNOSTI V SLOVENIJI IN NA ŠVEDSKEM Diplomsko delo Ljubljana, 2005 1 Zahvala Zahvaljujem
More informationINTRODUCTION TO FORUM ON CONTINUITY AND CHANGE IN SOUTH-CENTRAL EUROPE,
Received: 2013-10-18 UDC 94(4)"1914/1920" Review article INTRODUCTION TO FORUM ON CONTINUITY AND CHANGE IN SOUTH-CENTRAL EUROPE, 1914-1920. Nancy M. WINGFIELD Northern Illinois University, Department of
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO VZROKI NEZADOVOLJSTVA Z GLOBALIZACIJO THE REASONS FOR DISCONTENT OVER GLOBALIZATION Kandidat: Uroš Bučan Študent rednega študija
More informationRAZPRAVE GRADIVO :... TREATISES AND DOCUMENTS INSTITUTZA NARDDNDSTNA VPRASAN.JA INSTITUTE FOR ETHNIC STUDIES. Ljubljana. 1888
RAZPRAVE IN GRADIVO TREATISES AND DOCUMENTS 33 :.... INSTITUTZA NARDDNDSTNA VPRASAN.JA INSTITUTE FOR ETHNIC STUDIES Ljubljana. 1888 RAZPRAVE IN GRADIVO TREATISES AND DOCUMENTS 33 INSTITUT ZA NARODNOSTNA
More informationNALOŽBENE PRILOŽNOSTI V MENA REGIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO NALOŽBENE PRILOŽNOSTI V MENA REGIJI Ljubljana, julij 2009 ALEN KOMIČ IZJAVA Študent Alen Komič izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki
More informationSLOVENE 'DIASPORA' IN THE UNITED STATESi
SLOVENE 'DIASPORA' IN THE UNITED STATESi CASE STUDY AND RESEARCH INITIATIVES Joseph Velikonja* SLOVENSKA "DIASPORA "V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Vzorčna študija kot vzpodbuda za nadaljne raziskave Izvleček UDC
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANAMARIJA PATRICIJA MASTEN MEHANIZMI EVROPSKE UNIJE V BOJU PROTI RASIZMU IN KSENOFOBIJI DOKTORSKA DISERTACIJA LJUBLJANA, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (Danijel Krivec, prvopodpisani) Ljubljana, 6. november 2018 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE mag. Dejan Židan, predsednik ZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tilen Gorenšek. Vpliv informatizacije na vlogo in položaj vojaške organizacije v postmoderni družbi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tilen Gorenšek Vpliv informatizacije na vlogo in položaj vojaške organizacije v postmoderni družbi Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationGENERAL CHARACTERISTICS OF BORDER AREAS IN SLOVENIA
Marjan Ravbar, Ph.D. GENERAL CHARACTERISTICS OF BORDER AREAS IN SLOVENIA An important role in the regional development of Slovenia in all the periods has also been played by a state border which mainly
More informationRECENT TRENDS IN ECONOMIC COOPERATION AND DEVELOPMENT IN THE ALPE-ADRIA AREA
Slovene Studies 10/1 (1988) 21-25 RECENT TRENDS IN ECONOMIC COOPERATION AND DEVELOPMENT IN THE ALPE-ADRIA AREA Giacomo Borruso and Romeo Danielis 1. Introduction Over the centuries this area has been of
More informationIZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE URŠKA ČIBEJ IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 1 UNIVERZA
More informationODNOS DO PRISELJENCEV V EVROPI ANALIZA PODATKOV EVROPSKE DRUŽBOSLOVNE RAZISKAVE 2002
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Tisu Mentorica: doc. dr. Brina Malnar ODNOS DO PRISELJENCEV V EVROPI ANALIZA PODATKOV EVROPSKE DRUŽBOSLOVNE RAZISKAVE 2002 Diplomsko delo LJUBLJANA,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORUPCIJA IN GOSPODARSKA RAST
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO KORUPCIJA IN GOSPODARSKA RAST Ljubljana, marec 2005 KRISTINA ŽIBERNA IZJAVA Študentka Kristina Žiberna izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega
More informationKAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE
KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE Matjaž Noč 1, matjaz.noc@bsi.si, Banka Slovenije POVZETEK O zadolženosti se še posebej po izbruhu finančne krize veliko govori tako v svetu kot v Sloveniji, saj je visok
More informationLudvik Olas* NEKATERI POPULACIJSKI PROBLEMI PREKMURJA KOT OBMEJNE REGIJE
UDK 911.3:312:325 ( 04) Prekmurje = 803 Ludvik Olas* NEKATERI POPULACIJSKI PROBLEMI PREKMURJA KOT OBMEJNE REGIJE 1. Uvod v problematiko Prekmurje je že celo tisočletje ena najtipičnejših slovenskih obmejnih
More informationRIS 2004/ Gospodinjstva (#57) Internet in slovenska država
CMI Center za metodologijo in informatiko FDV Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani http://www.ris.org e-mail: info@ris.org RIS 2004/2005 - Gospodinjstva (#57) Internet in slovenska država V
More informationName of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008
Name of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008 Contact details: Work address: IPO Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenia. E-mail: borut.santej@guest.arnes.si Telephone.
More informationSOCIAL AREAS IN LJUBLJANA
RAZPRAVE Dela 39 2013 5 26 SOCIAL AREAS IN LJUBLJANA Dr. Dejan Rebernik University of Ljubljana, Faculty of Arts, Department of Geography Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: dejan.rebernik@guest.arnes.si
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Varnostne implikacije severnoafriških in bližnjevzhodnih migracij v Evropsko unijo
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Dimitrij Komic Varnostne implikacije severnoafriških in bližnjevzhodnih migracij v Evropsko unijo Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationV iskanju celovitega koncepta človekove varnosti: prednosti in slabosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Uroš Zagrajšek V iskanju celovitega koncepta človekove varnosti: prednosti in slabosti Diplomsko delo Ljubljana, 2009 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationEKONOMSKI VIDIKI DRŽAVLJANSKIH VOJN
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleš Pfeifer EKONOMSKI VIDIKI DRŽAVLJANSKIH VOJN DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aleš Pfeifer Mentorica: red.
More informationRECENT ETHNODEMOGRAPHIC DEVELOPMENTS IN THE CENTRAL PART OF THE ALPS-ADRIATIC REGION: SLOVENIA, CROATIA, FRIULI-VENEZIA GIULIA AND CARINTHIA 1
27 RECENT ETHNODEMOGRAPHIC DEVELOPMENTS IN THE CENTRAL PART OF THE ALPS-ADRIATIC REGION: SLOVENIA, CROATIA, FRIULI-VENEZIA GIULIA AND CARINTHIA 1 Damir JOSIPOVIČ, Ljubljana * with 2 fi gures and 7 tables
More informationRazvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu
Frane Adam in Borut Rončević UDK 316.472.47:316.423.2(497.4) Razvojni potencial socialnega kapitala: Slovenija v evropskem kontekstu POVZETEK: Pričujoči članek obravnava vlogo sociokulturnih dejavnikov
More informationORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE
C 416/2 SL Uradni list Evropske unije 6.12.2017 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 31.
More informationMEDNARODNE MIGRACIJE KVALIFICIRANE DELOVNE SILE IN»BRAIN DRAIN«V EVROPI
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE MIGRACIJE KVALIFICIRANE DELOVNE SILE IN»BRAIN DRAIN«V EVROPI Študent: Melita Kelenc Naslov: Zamušani 54, 2272 Gorišnica
More informationRAZVITOST AFRIŠKIH REGIONALNIH INTEGRACIJ IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARSKE ODNOSE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO RAZVITOST AFRIŠKIH REGIONALNIH INTEGRACIJ IN NJIHOV VPLIV NA GOSPODARSKE ODNOSE Kandidat : Davorin Dakič Študent rednega študija
More informationAVTORICE AUTHORS. Milena Ilić Janja Povhe Darja Šter Tina Žnidaršič Barica Razpotnik Uršula Iljaš-Petrovič
2 3 2 AVTORICE AUTHORS Milena Ilić Janja Povhe Darja Šter Tina Žnidaršič Barica Razpotnik Uršula Iljaš-Petrovič CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4)"2007"
More informationAUTHOR S SYNOPSES UDK 272: (497.4)
AUTHOR S SYNOPSES UDK 272:316.653(497.4) Marjan SMRKE: THE COLLAPSE OF SLOVENIA S ROMAN CATHOLIC CHURCH AS REFLECTED IN THE SLOVENIAN PUBLIC OPINION SURVEY (SPOS) Teorija in praksa, Ljubljana 2016, Vol.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Mojca Čampa STRUKTURNA ZUNANJA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO SREDOZEMLJA :
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Mojca Čampa STRUKTURNA ZUNANJA POLITIKA EVROPSKE UNIJE DO SREDOZEMLJA : URESNIČEVANJE CILJEV EVRO-SREDOZEMSKEGA PARTNERSTVA Diplomsko delo Ljubljana 2008
More informationORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE
19.10.2017 SL Uradni list Evropske unije C 351/3 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za Evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 25.
More informationSELITVE KOT RAZVOJNI DEJAVNIK SLOVENIJE IN NJENIH REGIJ
Milena Bevc in Sonja Uršič SELITVE KOT RAZVOJNI DEJAVNIK SLOVENIJE IN NJENIH REGIJ Inštitut za ekonomska raziskovanja Institute for Economic Research SELITVE KOT RAZVOJNI DEJAVNIK SLOVENIJE IN NJENIH
More informationRAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE
VARNOSTNA POLITIKA Vinko VEGIČ* RAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 586 Povzetek. V obdobju po hladni vojni smo priča namenom EU, da se bo ukvarjala z varnostnimi
More informationUspešnost mirovnih operacij in misij: analiza UNAMSIL (Sierra Leone)
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Eva Gruden Uspešnost mirovnih operacij in misij: analiza UNAMSIL (Sierra Leone) Diplomsko delo Ljubljana, 2013 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV NACIONALNE KULTURE NA PODJETNIŠTVO TER IMPLIKACIJE NA SLOVENIJO Ljubljana, oktober 2006 MAJA RAUTER IZJAVA Študentka Maja Rauter izjavljam,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Andor Ferenc Dávid VPLIV ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE NA EVROPSKO INTEGRACIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andor Ferenc Dávid VPLIV ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE NA EVROPSKO INTEGRACIJO diplomsko delo Ljubljana 2004 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andor
More informationTHE GEOPOLITICAL LOCATION OF SLOVENIA IN THE PERSPECTIVE OF EUROPEAN INTEGRATION PROCESSES
Dela 19 2003 123-139 THE GEOPOLITICAL LOCATION OF SLOVENIA IN THE PERSPECTIVE OF EUROPEAN INTEGRATION PROCESSES Milan BUFON Department of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana Aškerčeva 2,
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE DRŽAVLJANSKA VOJNA V SIERRA LEONE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Nina Jakše Mentor: doc. dr. Vladimir Prebilič DRŽAVLJANSKA VOJNA V SIERRA LEONE Diplomsko delo Ljubljana, 2006 Državljanska vojna v Sierra Leone Povzetek.
More informationSLOVENSKA NACIONALNA IDENTITETA IN ISLAM
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NINA VOBIČ ARLIČ SLOVENSKA NACIONALNA IDENTITETA IN ISLAM MAGISTRSKO DELO LJUBLJANA 2007 4 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE NINA VOBIČ ARLIČ
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra Posega Geopolitični interesi in strateška politika velikih sil Diplomsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Petra
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Breznik Norveška in EU Diplomsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Breznik Mentorica: izr. prof. dr. Maja Bučar
More informationŠCRM Kamnik Gimnazija evropski oddelek PROJEKTNO DELO
ŠCRM Kamnik Gimnazija evropski oddelek PROJEKTNO DELO Avtor: Heidi Volovšek Letnik: 1.D Mentor: Vinko Kušar, prof. Kamnik, pomlad 2006 Stran 2 KAZALO STRANI Stran 3 ABOUT DEMOGRAPHY Demography, the interdisciplinary
More informationDIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO FINANČNI INSTRUMENTI IN SPODBUDE EU Kandidatka: Gabrijela Konrad Študentka rednega študija Številka indeksa: 81601064 Program: Univerzitetni
More informationANALIZA TRGOVINSKIH TOKOV MED ASEAN IN KITAJSKO PO UVELJAVITVI SPORAZUMA O PROSTOTRGOVINSKEM OBMOČJU ACFTA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO ANALIZA TRGOVINSKIH TOKOV MED ASEAN IN KITAJSKO PO UVELJAVITVI SPORAZUMA O PROSTOTRGOVINSKEM OBMOČJU ACFTA Ljubljana, december 2014 SIMONA GRMEK
More informationRAZMISLEK O IZKORIŠČANJU GLOBALIZACIJE
RAZMISLEK O IZKORIŠČANJU GLOBALIZACIJE SL 3 Evropska komisija COM(2017) 240 z dne 10. maja 2017 Rue de la Loi / Wetstraat 200 1040 Bruselj +32 22991111 Frans Timmermans, Jyrki Katainen, European Commission
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Aprila Cotič PRAVICA DO RAZVOJA KOT TEMELJ MILENIJSKIH CILJEV IN NJENO URESNIČEVANJE, PRIKAZANO NA PRIMERU PERUJA Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA
More informationPSIHOLOGIJA GLOBALNE MOBILNOSTI
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za psihologijo PSIHOLOGIJA GLOBALNE MOBILNOSTI Seminarska naloga pri predmetu Diagnostika in ukrepi v delovnem okolju Avtorica: Nina Vaupotič Mentorica:
More informationSvetovni pregled. Junij Aktualno poročilo o kapitalskih trgih na razvijajočih se trgih emreport. Stran 1 od 5
Stran 1 od 5 Svetovni pregled Presenetljiv padec donosov ameriških državnih obveznic je pomenil veter v jadra tudi za delnice in obveznice držav na pragu razvitosti Oslabitev konjunkture na večini razvijajočih
More informationDELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA EVRO KOT MEDNARODNA VALUTA Kandidatka: Danijela Puh Študentka rednega študija Številka indeksa: 81641316 Program: visokošolski
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ KITAJSKE IN FINANČNA KRIZA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO GOSPODARSKI RAZVOJ KITAJSKE IN FINANČNA KRIZA Ljubljana, julij 2009 PRIMOŽ KORDEŽ IZJAVA Študent PRIMOŽ KORDEŽ izjavljam, da sem avtor diplomskega
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Gregor Gonza Vpliv gospodarske krize na dinamiko razmerja med ekonomskimi in sociološkimi kazalci blaginje Doktorska disertacija Ljubljana, 2016 UNIVERZA
More informationOD SAMURAJEV DO DRŽAVLJANOV: NA POTI V ETNIČNO IN JEZIKOVNO HOMOGENO JAPONSKO
Received: 2013-07-01 UDC 316.7(520) Original scientific article OD SAMURAJEV DO DRŽAVLJANOV: NA POTI V ETNIČNO IN JEZIKOVNO HOMOGENO JAPONSKO Luka CULIBERG University of Ljubljana, Faculty of Arts, Aškerčeva
More informationMednarodne organizacije in norme varstva okolja
Izvirni znanstveni članek UDK 341.217:[342.24:504] Zlatko Šabič* in Jerneja Penca** Mednarodne organizacije in norme varstva okolja POVZETEK: Namen članka je opredeliti vlogo mednarodnih organizacij kot
More informationAKTIVNO ZA STRPNOST. Za uspešnejše vključevanje in povezovanje v naši družbi
AKTIVNO ZA STRPNOST Za uspešnejše vključevanje in povezovanje v naši družbi AKTIVNO ZA STRPNOST Za uspešnejše vključevanje in povezovanje v naši družbi Ljubljana, 2017 KAZALO CIP - Kataložni zapis o publikaciji
More informationSvet Evropske unije Bruselj, 18. november 2016 (OR. en) generalni sekretar Sveta Evropske unije Jeppe TRANHOLM-MIKKELSEN
Svet Evropske unije Bruselj, 18. november 2016 (OR. en) 14630/16 ADD 1 SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: Datum prejema: 17. november 2016 Prejemnik: Št. dok. Kom.: Zadeva: ECOFIN 1062 UEM 369 SOC 727 EMPL 494
More informationACTA HISTRIAE 24, 2016, 4
ACTA HISTRIAE 24, 2016, 4 UDK/UDC 94(05) ACTA HISTRIAE 24, 2016, 4, pp. 689-992 ISSN 1318-0185 UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185 Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper Società storica del Litorale
More informationZaupanje v institucije v državah članicah EU - medčasovna analiza
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Elizabeta Kirn Zaupanje v institucije v državah članicah EU - medčasovna analiza MAGISTRSKO DELO mentor: doc. dr. Mitja Hafner-Fink so-mentorica: izr. prof.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA POSPEŠITEV ZAPOSLITVENE MOBILNOSTI S STORITVAMI
More informationPoti. internacionalizacije. Politike, trendi in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji. Klemen Miklavič (ur.)
Poti internacionalizacije Politike, trendi in strategije v visokem šolstvu v Evropi in Sloveniji Klemen Miklavič (ur.) Izdal: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja
More informationIvan BERNIK, Nina FABJANČIČ* SPOMINI NA SOCIALIZEM 105 : ČLANEK. "Čas napredka in dobrega življenja" ali "čas strahu
* IZVIRNI ČLANEK SPOMINI NA SOCIALIZEM "Čas napredka in dobrega življenja" ali "čas strahu in zatiranja"? Povzetek Avtorja se navezujeta na teoretske prispevke, ki zavračajo poenostavljeno predstavo, da
More informationMIGRACIJE GLOBALIZACIJA EVROPSKA UNIJA
MIGRACIJE GLOBALIZACIJA EVROPSKA UNIJA Z B I R K A : E U M O N I T O R NASLOV KNJIGE: MIGRACIJE GLOBALIZACIJA EVROPSKA UNIJA AVTORJI: ROMANA BEŠTER, ALEŠ DROLC, BOGOMIR KOVAČ, SILVA MEžNARIĆ IN SIMONA
More informationSOCIALNA DRŽAVA IN SOLIDARNOST**
* SOCIALNA DRŽAVA IN SOLIDARNOST** 148 Povzetek. Kljub evropsko podpovprečnemu deležu revnih v slovenski družbi in relativno nizki dohodkovni neenakosti so vsi kazalniki socialne države neugodni in zaskrbljujoči.
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV EVROPSKE MONETARNE UNIJE NA OBSEG TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI: EMPIRIČNA ANALIZA
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VPLIV EVROPSKE MONETARNE UNIJE NA OBSEG TRGOVINE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI: EMPIRIČNA ANALIZA Ljubljana, julij 2010 MARINA MAROK IZJAVA Študentka Marina
More informationVeč razvoja vodi k zmanjšanju mednarodnih migracij
Mit 01 Več razvoja vodi k zmanjšanju mednarodnih migracij Kaj nas učijo dejstva in številke? Mobilnost je univerzalna značilnost človeštva. Ljudje so bili mobilni in se selili od začetka človeštva; in
More information