MEDNARODNE MIGRACIJE KVALIFICIRANE DELOVNE SILE IN»BRAIN DRAIN«V EVROPI

Transcription

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO MEDNARODNE MIGRACIJE KVALIFICIRANE DELOVNE SILE IN»BRAIN DRAIN«V EVROPI Študent: Melita Kelenc Naslov: Zamušani 54, 2272 Gorišnica Št. Indeksa: Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Zunanja trgovina Mentor: prof. dr. Rasto Ovin Maribor, julij 2005

2 PREDGOVOR Diplomsko delo priča o migracijah kvalificirane delovne sile oz. pojavu»brain drain«. Pojav brain drain je pri nas definiran kot beg možganov, ki se pojavi ko kvalificirana delovna sila zapusti domačo državo in se zaposli na tujem, kar seveda pusti negativne posledice. Migracije so praktično prisotne povsod in odvisne od razpoložljivega strokovnega znanja. Ni pričakovati, da se bodo v naraščajočih procesih globalizacije migracijski tokovi umirili. Kakorkoli že, na samem začetku opredelimo pojem in vzroke migracij. Zgodovinski pregled nam nazorno prikaže vzroke in posledice migracij v preteklosti, kar ima pomembne aplikacije tudi na razumevanje sodobnih migracij in bega možganov. V nadaljnjem poglavju obravnavamo pojem mednarodnih migracij in so navedene definicije, kdo so visoko kvalificirani in izobraženi posamezniki. Obravnavamo vlogo kvalificirane delovne sile v moderni ekonomiji in se osredotočamo na razvoj delovnih trgov ter management človeških virov. Precej pozornosti je namenjeno migracijam po posameznih območjih, kjer so predloženi podatki o problemih in intenzivnosti mobilnosti znotraj vseh vodilnih svetovnih držav. Predstavitev Vzhodno zahodnega bega možganov v Evropi je eden izmed ključnih delov diplomskega dela. Osredotočamo se na razpad političnega sistema bivše Sovjetske zveze in posledice, ki so pustile svoj pečat v znanstvenem sektorju. Za rešitev bega možganov je potrebna premišljena in globalna politika. Uskladiti je potrebno razmerje med ponudbo in povpraševanjem. Emigrantske družbe želijo začasne migracije. Imigrantske družbe pa želijo strokovnjake, ki bodo ostali pri njih za vedno. Vsaka emigrantska družba si želi prostovoljnih, inovativnih remigracij, vračajo pa se negativno selekcionirani ljudje. Cilj diplomskega dela je analizirati nastalo situacijo in skušati vsaj delno napovedati trende v prihodnosti, seveda na podlagi raziskave in dejstev, ki so razkrita v diplomskem delu. 2

3 KAZALO 1 UVOD OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN, CILJI, TRDITVE Namen Cilji Trditve PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA MIGRACIJE SKOZI ZGODOVINO PRVI MIGRACIJSKI VAL IN ZAČETEK KOLONIALIZMA DRUGI MIGRACIJSKI VAL Selitve s slovenskega etničnega prostora POJAV BEGA MOŽGANOV TEORIJE MIGRACIJ POJEM MIGRACIJE TIPOLOGIJA MEDNARODNIH MIGRACIJ VZROKI IN MOTIVI MIGRACIJSKIH TOKOV Pull-push teorija Tipologija vzrokov in motivov MEDNARODNA GIBANJA KVALIFICIRANE DELOVNE SILE SPECIFIKACIJA KVALIFICIRANE DELOVNE SILE Osnovni pojem Potencialna stopnja oz. obseg Spekter izobražencev Običajni podatkovni problemi VLOGA KVALIFICIRANE DELOVNE SILE V MODERNI EKONOMIJI RAZVOJ DELOVNIH TRGOV VLOGA DELOVNE SILE V EKONOMSKEM RAZVOJU MANAGEMENT KVALIFICIRANE DELOVNE SILE PRIMERI MEDNARODNIH DELOVNIH MIGRACIJ PO OBMOČJIH NOVI SVET ZAHODNA EVROPA NORDIJSKE DRŽAVE JUŽNA EVROPA VZHODNA EVROPA AZIJA VZHODNO ZAHODNI»BRAIN DRAIN«V EVROPI PRIMER IN PROCES VZHODNO- ZAHODNEGA BEGA MOŽGANOV VZROKI, VPLIV IN POSLEDICE BEGA MOŽGANOV

4 7.3 NAPOVED BODOČIH TRENDOV V PRIMERU VZHOD-ZAHOD TRENDI V PRIHODNOSTI TRENDI IN SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBLIK MEDNARODNIH MIGRACIJ SKLEP POVZETEK ABSTRACT LITERATURA IN VIRI

5 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bomo raziskovali mednarodne migracije kvalificirane delovne sile in definirali, zakaj pride do tovrstne reakcije posameznika, vzroke in dejstva, ki so potrebni in jih moramo spoznati, da lahko razumemo pomen in posledice tovrstnih migracij. Migracije so fizično gibanje posameznikov ali skupin v geografskem prostoru, ki pripeljejo do relativno trajne spremembe kraja bivanja. Migrant je oseba, ki spreminja stalno ali začasno prebivališče. Spremembe kraja bivanja izzovejo pomembne družbene spremembe, spremembe interakcijskih sistemov, družbenih skupin, inštitucij vrednot, norm kulture itd. Diplomsko delo se nanaša predvsem na ekonomske vzroke in motive, ter obravnava posebno obliko migracij kvalificirane delovne sile»brain drain«, ki je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja neke države. 1.2 Namen, cilji, trditve Namen Slovenci nismo naklonjeni preseljevanju in ugotavljamo, da se nam številka 2 milijona prebivalcev iz leta v leto bolj izmika. Ker smo postali člani Evropske unije, pa lahko seveda pričakujemo, da bo sestava prebivalstva v prihodnje pri nas še bolj zanimiva in pestra. Namen diplomskega dela je osredotočiti se na tuje države in skozi raziskave segmentirati migrante. Predvsem nas zanimajo migracije kvalificirane delovne sile. Želimo preučiti situacijo v različnih svetovnih državah in vzhodno-zahodni»brain drain«v Evropi. Postavlja se vprašanje kaj sploh je»brain drain«, kdo so posamezniki, ki jih imenujemo izobraženci, specialisti, kvalificirana delovna sila ipd Opredelili bomo trende, ki se nam obetajo na področju mednarodnih delovnih migracij. Namen diplomske naloge je preučitev procesa mednarodnih delovnih migracij in pojava»brain drain«v Evropi ter glavnih dejavnikov, ki vplivajo na le-to. 5

6 1.2.2 Cilji Cilji, ki jih želimo doseči v diplomski nalogi so: opredeliti mednarodne delovne migracije po regijah, preučiti dejavnike, ki vplivajo na migracije kvalificirane delovne sile, opredeliti posebno obliko migracij»brain drain«, analizirati vzhodno-zahodni»brain drain«v Evropi, preučiti najnovejše trende mednarodnih migracij Trditve Leta 2000 je bilo v svetu 175 milijonov migrantov, torej vsaka 35 oseba na svetu je migrant. Mednarodna gibanja visoko izobraženega kadra so zadnja leta eden izmed najpomembnejših oblik migracij z ekonomskega in moderno industrijskega vidika. Z dobro, intenzivno in jasno migracijsko politiko držav posameznic je mogoče delno preprečiti»brain drain«in migracije omejiti na raven, primerno in koristno za skupnost. 1.3 Predpostavke in omejitve V diplomskem delu se predpostavlja, da številne spremenljivke vplivajo na nagnjenost k migracijam in določajo migracijski potencial: realne razlike v dohodkih (razlike v BDP, plačah, premoženju), zaposlitvene možnosti ( stopnje brezposelnosti, rasti, prebivalstva), različni nesimetrični šoki (vojne, politične in gospodarske krize) ipd V diplomski nalogi se bomo v okviru migracij omejili na migracije kvalificirane delovne sile in preučili beg možganov. Država izobražuje strokovnjaka, vlaga v njegovo izpopolnjevanje, velikokrat tudi v tujini. Po dokončanju izobraževanja zaradi slabega gospodarskega razvoja ali pomanjkanja denarnih sredstev, vrhunsko izobraženega strokovnjaka država ne more zaposliti. Tako gre strokovnjak iskat zaposlitev tja, kjer mu bodo nudili izobrazbi primerno delovno okolje, možnost strokovnega izpopolnjevanja in dober zaslužek. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bomo uporabili statično raziskavo, saj bo izhajala iz stanj v določenem trenutku. Trditve bodo podkrepljene z grafičnim prikazom podatkov, ki so rezultat dolgoročnih raziskav. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili komparativno metodo, kakor tudi metodo kompilacije. 6

7 2 MIGRACIJE SKOZI ZGODOVINO Evropsko zgodovino lahko razdelimo na tri različna obdobja, če upoštevamo prevladujoče tokove in smeri preseljevanj. 2.1 Prvi migracijski val in začetek kolonializma Prvo obdobje zajema čas preseljevanj narodov in ljudstev in njihov prodor v Evropo. Drugo nastopi ob preobratu smeri preseljevanja, ko pride do večstoletne evropske ekspanzije v svet. Tretjemu obdobju, ki se začne sredi tega stoletja smo priča še danes. Zanj so značilne selitve v Evropo, predvsem pa znotraj Evrope v smeri z juga proti severu in danes z vzhoda proti zahodu, saj ozemlja nekdanje Sovjete zveze predstavljajo močan izseljenski potencial (Hacin 1995, 15). Začetek preseljevanj prestavljajo Huni, ki so s svojim prihodom na severno obalo Črnega morja povzročili prvi vdor v Evropo. Pritiski na germanska in druga ljudstva so tako povzročili preseljevanje le-teh. Posledice so bile daljnosežne, saj so pripeljale do razpada rimskega cesarstva. Turški vdori, ki segajo še v 17. stoletje, pa predstavljajo iztekanje prvega obdobja preseljevanja ljudstev. Istočasno z stoletnimi turškimi vpadi pa se začenjajo procesi evropske ekspanzije v svet. Proti koncu 15. stoletja, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko, se je začel vdor Evrope v neevropski svet, katerega posledice so vidne še danes, kot evropeizacija sveta. Te migracije so začetek novodobnega kolonializma in začetek kolonializma predstavlja usodno prelomnico za mnoga evropska ljudstva. Začel se je čas trpljenja in smrti. Genocid in etnocid nad avtohtonim prebivalstvom sta bila pogosto prisotna ob osvajanju novih ozemelj. Pojavlja se vprašanje, kako je Evropejcem uspelo podjarmiti skoraj ves svet in kolonialne odnose, ki so utrjevali njihovo gospodarsko gospostvo. Bistveni elementi evropske premoči so se kazali v tehničnem napredku in gospodarskih spremembah, ko je v Evropi, kot prvi, prišlo do uveljavljanja kapitalističnega načina produkcije z moderno gospodarsko organizacijo. Vzporedno z gospodarskimi spremembami je potekal razvoj nove politične organizacije, to je moderne države, ki je tudi s centralizacijo in koncentracijo sredstev zagotovila politično in vojaško premoč evropskih držav (Hacin 1995, 21). V 15. stoletju so geografska odkritja pogojevala širok razmah evropske trgovine in pomorstva. V tedanjih smereh mednarodne trgovine je prišlo do preobrata in prenosa težišča iz Sredozemlja in Baltskega morja v Zahodno Evropo, na atlantsko obalo. Kolonializem je privedel do trčenja izredno različnih ljudi, družb in kultur. Srečanje je v nekem smislu vrglo s tečaja neevropski svet, ki še išče temelje porušenega ravnotežja, in porušilo rušenje mnogih statističnih, arhaičnih, predindustrijskih družb. 7

8 2.2 Drugi migracijski val Proces množičnega izseljevanja na novo odkrite kontinente proti koncu 18. in v začetku 19. stoletja označujemo kot drugi migracijski val. Glede na področje, od koder so prihajali, ga lahko razdelimo na dva sunka. Prvi sunek je zajel predvsem severne in zahodne dele starega kontinenta. Britanci so bili med prvimi in najbolj številnimi in so sredi stoletja predstavljali 80% evropskega izseljenskega vala. Po letu 1845 so se jim pridružili še Nemci, Skandinavci in Irci. Še leta 1882 je 87% priseljencev v Ameriki izviralo iz zahodne in severne Evrope, petindvajset let kasneje pa 81% iz južnega in vzhodnega dela starega kontinenta. (Drnovšek, 1993:82). Drugi sunek zasledimo od konca 19. stoletja do dvajsetih let 20. stoletja, zajel pa je prebivalce južne in vzhodne Evrope. Večinoma vsa ljudstva ( Italijani, Španci, Portugalci, Slovenci, Hrvati, Poljaki, Rusi, Židje in mnogi drugi..) so se usmerila proti Ameriki. Po različnih ocenah se je v obdobju v ZDA priselilo 41 milijonov ljudi, od tega 91% iz Evrope ( Drnovšek, 1992: 22-24). Množično priseljevanje v ZDA so zaustavili z uvedbo kvot. Tako je bil odnos starih priseljencev do novih izrazito odklonilen, tudi odnos sindikatov do imigrantskih delavcev je bil on koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja izrazito negativen. Takrat je celo prevladalo stališče, da imigranti slabijo delavski razred Selitve s slovenskega etničnega prostora Ljudje, ki so izhajali iz slovenskega etničnega prostora, so bili bolj ali manj vpleteni v vse evropske procese, tudi kolonialna osvajanja. Okoli leta 1870 se je začelo množično izseljevanje iz Avstro Ogrske. Najmočnejši val je bil leta 1980 do prve svetovne vojne. Slovenci so odhajali za delom na tuje predvsem v avstrijske dežele Avstro-ogrske, Hrvaško, Slavonijo, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo in Rusijo. Predvsem znano je odhajanje žensk v Egipt kot služkinje in rudarjev v Westfalijo in Porenje. 2.4 Pojav bega možganov Nekateri so mnenja, da je pojav ravno tako star kot znanost. Že stari grški učenjaki Tales, Anaksimensm, Pitagora so se selili iz Aten v Aleksandrijo, da bi razvili svoje darove. Seveda to ni enak beg možganov kot danes. Z nastankom univerz v srednjem veku so se pojavile selitve profesorjev in študentov, vendar so takrat bile lažje zaradi kulturne enotnosti takratne Evrope. Prisoten je bil močan vpliv cerkve in splošna uporaba latinščine. Vzroki za migracije talentov so takrat bili v zahtevah po napredku na področju prava, filozofije, medicine in drugih ved. 8

9 Rusija je bila prva država, ki je uradno začela privabljati tuje znanstvenike in tehnike. V 18. in 19. stoletju najdemo zlasti angleške, nemške in posebej francoske strokovnjake v ruskih vrstah. Med 107 člani peterburške Akademije znanosti je bilo sredi 18. stoletja le 34 Rusov med svojimi 189 člani. Današnji beg možganov ne spominja več na situacijo, kot je bila v zgodovini. Po obsegu je veliko večji in ni več izmenjave med enakovrednimi družbami. Ponavadi razvitejše in naprednejše družbe sprejemajo strokovnjake iz manj razvitih in neenakovrednih družb. Le te razvitejše družbe imajo korist, manj bogate pa samo škodo. V preteklosti se je preselilo 100 znanstvenikov na leto, danes pa gre na tisoče in tisoče inženirjev, zdravnikov, profesorjev in raziskovalcev. O množičnem begu govorimo šele s prihodom nacizma na oblast. Takrat je Nemčijo zapustilo več kot 1200 profesorjev in raziskovalcev ( med njimi Albert Einstein in drugi Nobelovi nagrajenci). Razlogi so bili zaradi»zakona o čiščenju uprave«, ki je udaril po ljudeh, katerih politična dejavnost ni ustrezala nacistični oblasti. Gibanje se je nadaljevalo med drugo svetovno vojno, znanstveniki pa so zatočišče našli predvsem v Veliki Britaniji, ZDA, Franciji in Švici. Od leta 1933 do 1945 se je izselilo več kot evropskih intelektualcev, večina strokovnjakov pa se je po vojni vrnila. Prostovoljne migracije se množično začnejo v Evropi po drugi svetovni vojni in so povezane z razmahom znanstveno tehnične revolucije produkcijskega procesa. Čas ni bil ravno naklonjen razvoju znanosti v Evropi, zato so takrat večinoma odhajali v ZDA in Sovjetsko zvezo. Srednjeevropske države so želele vsaj delno zaustavit beg možganov, zato so podale pobudo za ustanovitev centra za jedrske raziskave. Projekt je bil uspešen. Obseg migracijskih tokov je hitro naraščal tudi v 60-tih in 70 tih letih, kjer so bile udeležene kot emigrantske družbe tako razvite kot nerazvite države. V 70-tih letih so imigrantske družbe začele postavljati vse bolj ostre zahteve in to je razlog, da so se povečale migracije strokovnjakov in izobraženih ljudi. Rezultat imigracijske politike se danes kaže v vse večjem številu migracij visoko izobraženih ljudi in strokovnjakov ter v povečanih reemigracijah nekvalificiranih delavcev. 9

10 3 TEORIJE MIGRACIJ 3.1 Pojem migracije Migracije so fizično gibanje posameznikov ali skupin v geografskem prostoru, ki pripeljejo do relativno trajne spremembe kraja bivanja. Pojem migracije vsebuje tako emigracijo kot imigracijo in zajema hkrati spreminjanje prostorskega in socialnega okolja.»pojem migracija združuje tako pojema emigracija kot imigracija. Emigracija predstavlja gibanje ljudi iz njihove izvorne (emigrantske) družbe, odhajanje, izseljevanje, beg v tujino v imigrantsko družbo. Imigracija pomeni trajni prihod, preselitev, vselitev v imigrantsko družbo.«(klinar, 179:16). 3.2 Tipologija mednarodnih migracij Mednarodne migracije, kot jih pojmujemo danes, so vezane na nastanek moderne (nacionalne) države ter na pojav in razvoj mednarodnih odnosov med temi državami. Mednarodne migracije, upoštevajoč različne kriterije delimo na: ekonomske migracije, politične migracije, trajne in občasne migracije, organizirane, neorganizirane in ilegalne migracije, konservativne in inovacijske migracije. Posebna kategorija migracij je beg možganov ali»brain drain«. Država izobražuje strokovnjaka, vlaga v njegovo izpopolnjevanje, velikokrat tudi v tujini. Šolanje je drago. Po dokončanju izobraževanja pa država zaradi slabega razvoja ali pomanjkanja denarnih sredstev vrhunsko izobraženega strokovnjaka, v katerega je vložila veliko sredstev, ne more zaposliti. Tako gre strokovnjak iskat zaposlitev tja, kjer mu bodo nudili izobrazbi primerno delovno okolje, možnost strokovnega izpopolnjevanja in dober zaslužek. Pričujoče diplomsko delo je v veliki meri povezano na proučevanje problemov povezanih z mednarodnimi migracijami. Navajamo specifikacijo, kaj so mednarodne migracije po P. Klinar: 1. Fizično gibanje v geografskem prostoru z relativno trajno spremembo bivališča in posledično prestopanja meje. Eno leto bivanja v tujini je minimum, ko lahko govorimo o mednarodnih migracijah. 2. Sprememba v interakcijskem sistemu ( zamenjava kulture, socialnega in ekonomskega sistema, pri čemer se porajajo novi odnosi, potrebe, vrednote, vprašanje nacionalne identitete, jezika). 3. Odločitev o izselitvi je posledica hierarhično določenih vrednot pri posamezniku. 10

11 4. Poleg omenjenih dejavnikov na odločitev o izselitvi vpliva tudi geografska razdalja in socialna distanca. 5. Pri mednarodnih migracijah je nujno izpostaviti tudi socialne dimenzije, t.j. vprašanje interakcije med sloji. Ko postanejo migracije množične, se oblikuje vzorec kolektivnega obnašanja, pojavi se interakcija z imigrantsko družbo, interakcij med starimi in novimi imigranti. Na podlagi predstavljene specifikacije je razvidno, da je le-ta narejena upoštevajoč vzroke in motive izselitev, trajnost bivanja, stopnjo organiziranosti, izobrazbo ipd. 3.3 Vzroki in motivi migracijskih tokov Vzroki in motivi pri posameznikih, ki so se odločili za izselitev, so splet različnih dejavnikov, lahko je eden od njih prevladoval, prav gotovo pa so se dopolnjevali. Kot najpomembnejše naj omenim, da je izselitev odvisna predvsem od posameznikovega doživljanja potreb. Pred podrobnejšim prikazom vzrokov selitev pri nas se ustavimo pri teoriji, ki je imela velik vpliv na proučevanje tematike v migracijskih analizah Pull-push teorija Teorija o dejavnikih odbijanja in privlačevanja ali tako imenovana»pull-push«teorija skuša razložiti vzroke, selektivnost, smer toka in obseg migracijskih gibanj preko delovanja dejavnikov odbijanja in privlačevanja (Hacin 1995, 53). Glavni dejavniki odbijanja po Klinarju (1976, 25): ekonomska stagnacija, padec standarda, zmanjševanje nacionalnih virov, nizek osebni dohodek, brezposelnost, politične in druge diskriminacije, politično preganjanje, naravne katastrofe itd. Dejavniki privlačevanja po Klinarju (1976, 26): ekonomska prosperiteta, dvig standarda, višji osebni dohodek, poklicna promocija, ustrezna zaposlitev, izobraževanje itd. 11

12 3.3.2 Tipologija vzrokov in motivov Vzroke in motive migracij delimo na tri skupine: 1. Ekonomski vzroki in motivi Med ekonomske vzroke in motive uvrščamo možnost zaposlitve, večji dohodki in dvig življenjskega standarda, možnost izboljšanja ekonomskega položaja, le-ti vzpodbujajo migracije iz ekonomsko nerazvitih območij v ekonomsko razvita družbena področja (Klinar 1976, 34). Pri ekonomskih vzrokih je pomembno se zavedati, da je dejavnike kot so relativnost občutka revščine, bede in nujno potrebnega za življenje, težko meriti. 2. Politični in vojaški vzroki Politične razmere po svetu se neprestano menjujejo, kar posledično pomeni vojne, revolucije, prevrati, pojavi diskriminacije, politična preganjanja, itd. Vsi ti dejavniki in še več spremljajo migranti, ki menjajo politične sisteme z iskanjem več političnih pravic, svobode in družbo, ki bi tolerirala njihove politične ideje (Klinar 1976, 29). 3. Osebni in družinski vzroki Migranti, ki težijo k profesionalnem, strokovnem napredovanju. Motivi so doseg znanja, izobrazbe, kvalifikacije, ustvarjanje možnosti za profesionalno napredovanje itd. 12

13 4 MEDNARODNA GIBANJA KVALIFICIRANE DELOVNE SILE Zadnja leta je vse bolj pomembno mednarodno gibanje kvalificirane delovne sile in pridobivanje le-te. Čeprav še kaže pomanjkanje literature, se razvija veliko zanimivih tem: migracije pogojene z aktivnostjo multinacionalnih podjetij,»brain drain«in povratek, nujnost mednarodnega trga kvalificirane delovne sile, migracije študentov, raziskovalcev itd. Glavni cilj tovrstnih migracij je gospodarstvo oz. ekonomija. Sektor storitev in moderna industrija sta vse bolj odvisna od kvalificiranosti zaposlenih in se osredotočata na čim boljšo izrabo človeškega kapitala. Če tovrstna kvalificirana delovna sila ni prisotna na domačem delovnem trgu, bodo posegli na tujega. To je možno na več načinov: direktna pridobitev z zunanje borze dela, pridobitev znotraj multinacionalnega podjetja, skozi pridobljene kupčije oz. posle, skozi partnerske pogodbe ali join ventures, kot tudi preko posebnih specializiranih podjetij. Vendarle je to mogoče izvajati le kratek čas, največ za dve ali tri leta. Posledično to pomeni, da gospodarsko razvite države rutinsko menjavajo kvalificirano delovno silo, manj razvite države pa trpijo izgube delovne sile zaradi pojava»brain drain«oz. bega možganov. 4.1 Specifikacija kvalificirane delovne sile Če želimo definirati pojem kvalificirana delovna sila, se srečamo s konceptualnimi, definicijskimi, predvsem pa podatkovnimi problemi in vprašanjem, kdo pravzaprav so visoko izobraženi subjekti. V tem sklopu diplomskega dela skušamo s primerom kategorizacije narediti analizo in izpostaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri oblikovanju specifikacije Osnovni pojem Literatura razkriva dva osnovna koncepta migracij visoko kvalificirane sile: Brain exchange ( vključuje»brain gain«in»brain drain«) Bistvo koncepta je, da se osebe odločijo za migracije oz. zaposlitev v tujini na podlagi njihovih veščin in kvalifikacije. Brain exchange vsebuje dvosmerni tok in sicer ekspertizo med izvorom in destinacijo. Kjer mrežni tok težko poteka v eno smer je primerna uporaba brain gain in brain drain. Brain exchange pomeni tudi karakteristika celotnega gospodarstva in je komponenta v zapletenem prilivu dobrin, informacij in sredstev v naprednem gospodarstvu. Čeprav je izraz»brain drain«nastal med migracijami leta 1960 iz Evrope (predvsem Velike Britanije) v Severno Ameriko, ga danes uporabljamo za opis izgube kvalificirane delovni sile držav tretjega sveta in še nedavnega preseljevanja iz vzhoda na zahod Evrope (Bernstein et al. 1996) 13

14 Brain waste Pojav, ko se zaposleni odločijo zapustiti svoje delovno mesto, pustiti za sabo vso znanje in izkušnje ter začeti novo kariero v tujini, kjer ne zahtevajo njihovega znanja in izkušenj. Obstaja mnogo dokazov o tovrstnem procesu, posebno tam kjer je življenjski standard strmo narašča (Bernstein et al. 1996) Potencialna stopnja oz. obseg Mnogi so mnenja, da je kvalificirana delovna sila tudi visoko izobražena, kar pa vedno ne drži. Veliko visoko izobražene delovne sile ni kvalificirane oz. nimajo spretnosti in veščine. V praksi je pogosto ravno obratno. Mnogi, čigar delo zahteva veliko spretnosti in veščine, nimajo temu primerne izobrazbe. Delovni postopki oz. definicija za izvedbo dela je ponavadi zapletena zaradi delovne raznolikosti. Če želimo opravljati določene poklice je to ponavadi pogojeno z izkušnjami, ki naj bi jih pridobili na tehničnih šolah po opravljeni maturi. Naslednji korak je univerza in specializacija na določenem področju ter višja stopnja izobrazbe. Zmožnost izvajati najzahtevnejše delovne naloge je večinoma povezana s predhodnimi izkušnjami ali kombinacijo izkušenj in ustrezne kvalificiranosti. Če želimo vstopiti oz. opravljati delo za večje organizacije, je to vedno pogojeno z izobrazbo. Po vstopu je napredek možen brez formalnega treninga ali kvalifikacij, ali v obratni smeri z različnimi seminarji, izobraževanjem, tečaji ipd. Delovna mesta, ki zahtevajo takojšnjo visoko izurjenost, so pogojena s predhodnim treningom oz. urjenjem, izkušnjami in naravnim talentom, kot so npr. športniki, zabavljači, animatorji, glasbeniki, igralci ipd. Mnogi od teh so mednarodno mobilni, vendar redko obravnavani v literaturi Spekter izobražencev V preteklosti je bilo narejenih več sistematičnih poskusov razporeditve visoko kvalificirane delovne sile na podlagi modela njihove mobilnosti. Gould (1998) je razvil model tipizacije, ki temelji na stopnji ekonomskega razvoja. Podoben pristop je uporabil tudi Logan (1992) z razčlenitvijo geografskih smeri migracij med in znotraj bolj ali manj ekonomsko razvitih držav. Z razčlenitvijo spodaj želimo prikazati najpomembnejše skupine oz. kategorije visoko kvalificirane delovne sile. Avtor je sicer želel ustvariti različne skupine, ampak je kljub vsemu opazno prekrivanje med njimi. Čeprav je obstoj nekaterih poklicev potrjen, niso vsi zajeti v shemi spodaj. 1. Premeščanje delavcev znotraj organizacije poteka na internem trgu dela znotraj velike mednarodne organizacije oz. podjetja. Zaposleni so premeščeni na drugo delovno mesto v tujo državo zaradi različnih razlogov in za različno časovno obdobje. Pogosto predvsem zaradi kariere in usposabljanja, mnogokrat tudi zaradi potrebe po specialistu v določenem sektorju ( npr. prodaja, marketing). Premeščanje pogosto vpliva na organizacijsko strukturo zaposlenih. 14

15 2. Strokovnjaki, gostujoči raziskovalci, znanstveniki, so osebe, ki opravljajo poklic, kateri zahteva posebna znanja in veščine in morajo biti navzoči na internem trgu dela mednarodne organizacije. Gibanje znotraj organizacije je povezano z razvojem specifičnih projektov. Gibanje je nepredvidljivo in prilagojeno kriznim potrebam managementa. 3. Profesionalci so pogosto zaposleni v zdravstvenem ali izobraževalnem sektorju ponavadi s strani in na pobudo nedržavnih organizacij. Pogodba je ponavadi sklenjena na individualni ravni in za točno določen čas, vendar se pogosto dogaja, da kasneje sklenejo delovna razmerja za nedoločen čas. 4. Specialisti za projekte. Tovrstne migracije so povezane s specifičnimi mednarodnimi projekti, pogosto gradbenimi. Migracije naj bi se smele zgoditi znotraj skupnega internega trga delovne sile, čeprav so v praksi pogosto zahtevane na zunanjem trgu in za omejeno, s pogodbo določeno obdobje. 5. Specializirani svetovalci. Vse več organizacij zaposluje oz. uporablja svetovalce za raznovrstne poslovne storitve. Lokacija dela je odvisna od organizacijske strukture stranke, vendar se svetovalne firme vse bolj štejejo med mednarodna podjetja. 6. Kariera in osebni razvoj. Mnogo ljudi išče na mednarodnem trgu delovne sile zaposlitev, da zadosti potrebi po osebnem napredku in ustvarjanju uspešne kariere. Odločijo se za začasni odhod v tujino, saj tam imajo tam večje možnosti. Ponavadi so to mladi ljudje, brez kariere, ki je šele v začetni fazi. Želijo si novih izkušenj in možnosti, da v novem, tujem okolju izpopolnijo znanje ter pridobijo izkušnje. So pa tudi migranti, ki v poznejši fazi kariere strmijo le k boljšemu zaslužku in ne razvoju. 7. Duhovščina in misijonarstvo. Religiozne in navidez religiozne osebe, katerih načela in poslanstvo so povezana z vero in tradicionalnimi vrednotami, se odločajo za migracije, da pomagajo drugim. 8. Zabavljači, športniki, umetniki. Mešana skupina, pogosto gibajoča se po vsem svetu in pogosto za krajši čas. Nekateri lahko postanejo trajni ali stalni migranti. 9. Poslovneži in neodvisni bogataši. To je skupina podjetnikov, ki lahko vključuje več generacij ali investitorji, ki so v tujini iz osebnih razlogov ( vključno davki). 10. Akademski delavci, vključujoč raziskovalce, študente, v inštitucijah z visoko izobrazbo. Proces menjave študentov in študij v tujini med univerzami, raziskovalnimi inštitucijami, za različna obdobja. Določeni premiki so kratkoročnega značaja (npr. semestrski študij), ostali so bolj dolgoročnega značaja (npr. klasični beg možganov). Vedno večje število študentov se odloči za nadgrajevanje študija prav v tujini. 15

16 11. Vojaško osebje. Ponavadi so izključeni in se velika večina strinja. da niso visoko kvalificirana delovna sila, vendar če pomislimo širše, ugotovimo, da se precejšen del oficirjev in specialcev upravičeno uvršča med njih. Za opravljanje teh nalog je potrebno precej znanja, spretnosti in veščine. Obdobja preživeta v tujini bodo verjetno dodatno podkrepila dejstvo, da so migranti in da so kvalificirana delovna sila. 12. Zakonci in otroci iz mnogih razlogov niso upoštevani oz. jih ne štejemo med visoko kvalificirano delovno silo, čeprav bi njihova vključenost na trgu delovne sile lahko bila vprašljiva Običajni podatkovni problemi Kljub temu, da je očitno, kako pomembno vlogo imajo migracije kvalificirane delovne sile za razvoj in management mednarodnega gospodarstva, je odkrivanje procesov in modela gibanja nezadostno. Obstaja le nekaj podatkovnih baz o obsegu in naravi tovrstnih migracij. Delno zato, ker manjše število migrantov preprosto definirajo kot nevidne v enostavnih poročilih (npr. European Labour Force Surveys). Ker nekateri ljudje niso zaznani kot problem v Evropi se mnogi od njih (npr. EU in nordijski migranti) gibljejo znotraj liberalističnega sistema gibanja in lahko pobegnejo statistično ne-obravnavani. Neizogibna, temeljna težava je tudi v tem, da statistični sistemi imajo probleme z definicijo poklicnih skupin, zato jih zanikajo. Še vedno ni enotne definicije kaj je visoko kvalificirana delovna sila in različne analize, uporabljene s strani različnih držav, to le potrjujejo. Tudi če podatki so na voljo, analize niso primerljive. Glavni problem je, da selitve, povezane s kvalificiranimi osebami pogosto temeljijo na začasni bazi, za točno določeno obdobje in niso zajete v analizah, ki vključujejo začasne imigrante. To ostaja poglavitni problem migracij v Starem in Novem svetu. Pomanjkanje primerljivih podatkov (kakršnih koli v mnogih primerih) kvalificirane delovne sile je vidno takoj. Večina držav je sposobna pridobiti delne»poklicne«podatke o tujih delavcih, vendar statistično nedokumentirane. Zato so vse stopnje kvalifikacije grupirane skupaj in se ne more statistično razločiti števila visoko kvalificiranih delavcev. V nekaterih primerih se stopnja izobrazbe uporablja kot merilo kdo je visoko kvalificiran v drugih je samo nekje zavedena. Države uporabljajo različne nazive in v nekaterih so bolj natančni in široki kot v drugih. Pogosti izrazi, kot znanstvenik ali upravitelj, so navedeni v seznamu, z vedno prisotno negotovostjo, vključujoč koga ali kaj. Tudi jezik je problematičen predvsem zaradi prevodov tehničnih izrazov, ki lahko imajo zelo širok pomen, kar zadevo dodatno otežuje. 16

17 5 VLOGA KVALIFICIRANE DELOVNE SILE V MODERNI EKONOMIJI 5.1 Razvoj delovnih trgov Pretok kvalificirane delovne sile se dogaja znotraj globalne divizije trga, ki je rezultat destrukcije svetovne ekonomije. Nova tehnologija in napredek sta vzrok za preobrat procesov in proizvodov, spreminjanja razmerja med kapitalom in trgom. Dramatično se je spremenila sektorska struktura skozi zadnje desetletje, z odpuščanjem delavcev v proizvodnji, in povečal pomen storitvenega sektorja. Napredek na področju hitrosti in zanesljivosti mobilnosti ljudi in dobrin je povzročil geografsko distribucijo, zapletenost industrijske organiziranosti je omogočila izkoriščanje novih območij. Osnovni pritok visoko kvalificirane sile se danes odraža kot globalna ekspanzija svetovne trgovine, internacionalna ekspanzija trans nacionalnih združb in aktivnosti institucij kot so država in agencije (Findlay 1990; Salt 1992). To pomeni evolucijo modela migracij, ki ni več samo odvisna od aspiracije posameznika, temveč bolj temelji na infrastrukturi organizacije pod katero se premiki izvajajo. Ta infrastruktura vključuje sistem hierarhičnega razvoja kariere, skupaj z nagradnim»paketom«, namenjenim, da finančni vpliv zmanjša psihičen šok migracij posameznika in njegove družine. Mnogi na vodilnih položajih držav se strinjajo, da jim odprtost trga in pritok kvalificirane delovne sile prinaša prednosti pred konkurenco, čeprav najnovejše napovedi o tovrstnem obnašanju postajajo skeptične. Spoznanje, kako pomembne so migracije, delno vpliva na oblikovanje politike in odločitve nekaterih držav. Države, kot so Avstralija, Kanada in Amerika imajo razvite programe, kako povečati število in delež visoko kvalificirane delovne sile. 5.2 Vloga delovne sile v ekonomskem razvoju Pritegniti kvalificirano delovno silo oz. investicije, je postal glavni element v procesu ekonomskega razvoja za mnoge države. Vsekakor je znanih precej informacij o pritokih, povezanih z investicijami, podatki o naravi in gibanju migracij pa so omejeni. Izgleda, da obstaja pozitivna povezava med pritokom kvalificirane delovne sile in investiranjem. 5.3 Management kvalificirane delovne sile Obstaja dvom, da se iz milijon razlogov volumen mednarodnih migracij povečuje. Ena izmed posledic, v razvitem svetu nasploh, je naraščanje ukvarjanja z managementom migracijskih tokov (Cornelius et al. 1994). Države so vedno bolj v položaju, da izključijo določene tipe migrantov, istočasno pa dovolijo vstop tistim, katerim se mednarodni komite zavezuje, da bodo dobili dovoljenje, ali tistim, za čigar prisotnost domnevajo, da je ekonomsko potrebna. Visoko kvalificirana delovna sila je prisotna v obeh skupinah. 17

18 Čeprav je splošno znano, da bi se naj določeni ljudje gibali svobodno in prestopili večino mednarodnih mej, ni garancije, da se bodo države strinjale s to kategorizacijo. Večina držav operira z določenimi vzorci selektivnega sprejemanja migrantov, s poudarkom na vrlinah, spretnosti in mladosti. Vseeno pa so ti kriteriji dovolj fleksibilni, da namestijo delavce, katerih vhodni pogoji so bili preklicani ali zmanjšani. Svoboda gibanja visoko kvalificirane delovne sile vsekakor narašča bolj, kot se je spremenil sistem globalnega iskanja strokovnega znanja. V Novem Svetu so ljudje s posebnimi sposobnostmi identificirani na borzi dela, na seznamu preferenčnih zaposlitev. Vedno aktualna tema na področju managementa migracij je proces selekcije imigrantov. Trg delovne sile v zahodni Evropi se nagiba k temu, da postane lokacija za selekcijo, posebej za tiste migrante, ki so člani Evropske unije. 18

19 6 PRIMERI MEDNARODNIH DELOVNIH MIGRACIJ PO OBMOČJIH 6.1 Novi svet Razmerje med načrtovanjem delovne sile in razmerah na trgu dela je zapleteno. V vseh treh državah Avstraliji, Kanadi in Ameriki so glavni premiki oz. gibanja, povezana z družinskimi migracijami. Vendar so države skozi zadnja leta pripravile programe oz. strategije, kako povečati delež kvalificirane delovne sile. Avstralija V letih od 1984/85 do 1989/90 se je pritok kvalificirane delovne sile potrojil. Država je potrebovala visoko število izobražencev, podjetnikov in mladih ljudi z jezikovnimi sposobnostmi kot so znanje angleškega jezika in podobno. Bila je tudi izvedena manjša raziskava relacije med povečanjem imigrantov in izobraževanjem le-teh. V Avstraliji je vlada sprejela preveliko število imigrantov, kar je privedlo do omejevanja časa bivanja (Brooks et al., 1994). V letih 1991/92 je bilo delovnih viz izdanih imigrantom za omejene periode, ponavadi za čas pomanjkanja delovne sile. Od tega za gibanja znotraj organizacij in za kvalificirane specialiste. Glavni vir kvalificiranih začasnih delavcev so avstralski trgovski partnerji, ki so bili glavni vir vhodnega kapitala in destinacija za tuje naložbe. V letih 1995/96 je število začasnih vizumov padlo na , vendar je avstralska vlada uvedla nov sistem. Uvedena je bila viza za kratek čas, ki dovoljuje poslovnežem vstop in bivanje v Avstraliji manj kot tri mesece in kot nadgraditev nova viza za daljši čas. Ta viza dovoljuje poslovnežem bivanje od treh mesecev do največ štiri leta. Kanada V začetku devetdesetih let je bilo manjše število imigrantov izbranih zaradi njihovega potencialnega ekonomskega prispevka. Kot odziv na tovrsten trend so ratificirali nove imigrantske postopke februarja S tem so vladi omogočili več kontrole in vpliv na management migrantov ter razvili osnovne kriterije za selekcijo, ki se odražajo danes kot beg možganov. Nova selekcija oz. kriteriji so povzročili naglo spreminjanje potreb na trgu dela, z manjšim poudarkom na določenih veščinah in večjem na vsesplošnem znanju in poznavanju. Amerika Podobno povečevanje deleža kvalificirane delovne sile na trgu dela je vidno tudi na primeru Amerike. Visoko kvalificirani delavci in njihove družine so glavni element zaposlovanja začasnih imigrantov neimigracijskih delovnih dovoljenj leta 1995 je bilo v lasti visoko izobražene in kvalificirane delovne sile, vključujoč profesionalce, intra organizacijsko premestitve pogodbenih trgovcev, investitorjev in družinskih članov. 19

20 6.2 Zahodna Evropa Nizozemska Kar se tiče migracij kvalificirane delovne sile je trend na Nizozemskem padel. Tri skupine migrantov: znanstveniki, managerji in administratorji so povečali število tujih delavcev iz leta 1987, na leta Torej govorimo o 19% porastu, vendar je to bilo manj kot 26% za vse tuje prišle delavce (Tabela 1). Leta 1995 te tri skupine predstavljajo 28% vseh zunanjih delavcev. Približno ena tretjina vseh prihaja iz ostalih Evropskih držav, slab odstotek več kot nekaj let prej, kar kaže na to, da je Nizozemska sprejemala manjše število izseljencev. Med leti 1987 in 1992 je število migratov pripadajočih zgoraj navedenim skupinam naraščalo, čeprav jih je večje število prišlo prav iz držav zunaj Evrope (Muus et al. 1996). V letu 1990 je razsežnost migracij padla v primerjavi s poznimi 80-timi in 90-timi, ko je trg dela bil generalno šibkejši. TABELA 1: TUJI DELAVCI PO POKLICU, 1987 IN 1995 Skupaj Od katerih: Leto Člani EU ne člani EU v tisočih % v tisočih v tisočih Znanstveniki, umetniki itd Managerji, direktorji Administrativni delavci Ostali Skupaj Vir: (Bentral Bureau of Statistics), Urad za statistične podatke, Nizozemska. 20

21 Francija Je leta 1990 s popisom prebivalstva ugotovila, da ima okrog tujih delavcev, na višjih, pomembnejših delovnih mestih pa 12,5% tujih zaposlenih (Tabela 2). Okrog 85 tisoč (42%) teh je bilo po nacionalnosti iz drugih evropskih držav. Analiza trenda in karakteristik novih začasnih delavcev prikazuje elastičnost oz. padec števila osebja na pomembnejših položajih. 21

22 TABELA 2: SOCIALNO EKONOMSKE KARAKTERISTIKE TUJE DELOVNE SILE Število % % EU ne-eu Skupaj EU ne-eu Skupaj EU ne-eu Skupaj Zaposleni (10 delavcev in več) Svobodni poklici Javna administracija, intelektualci in Umetniki Managerji, podjetniki Posredniški poklici vključojoč zdravstvo in javne funkcije Posredniški poklici, administracija Trgovina Tehnični strokovnjaki Skupaj zgoraj: Ostali Skupaj Viri: Census, Tabela17

23 Belgija Neposredni pokazatelji pričajo, da bodo migranti iz revne populacije manj verjetno zadolženi oz. izbrani med bele ovratnike (Tabela 3), vseeno pa so variacije pri nacionalnosti. Tisti, ki prihajajo iz neevropskih držav oz. sredozemskih držav, bodo verjetno postali zadolženi za dela modrih ovratnikov (Vranken, 1992). TABELA 3: PRITOK ZAČASNIH DELAVCEV PO STATUSU IN POKLICU V odstotkih Belgijci Ostali iz EU ne - EU Beli ovratniki Modri ovratniki Zaposleni/ samo zaposleni Skupaj Vir: Vranken (1992) Velika Britanija Obstoj neobjavljenih podatkov, lestvic, karakteristik o visoko kvalificirani delovni sili in ponazoritev zadnjih raziskav, so pomoč pri oblikovanju trditev. Skozi leta je okrog 60% imigrantov in emigrantov opravljalo managerska dela ali delo profesionalcev (Tabela 4). TABELA 4A: PRITOK PROFESIONALCEV/MANAGERJEV IN OBRTNIKI/KLERIKALNIH DELAVCEV LETO Profesionalci in managerji Obrtniki in klerikalni delavci Skupaj V tisočih % V tisočih % V tisočih %

24 TABELA 4B: ODLIV PROFESIONALCEV/MANAGERJEV IN OBRTNIKOV/KLERIKALNIH DELAVCEV LETO Profesionalci in manageri Obrtniki in klerikalni delavci Skupaj V tisočih % V tisočih % V tisočih % ' Vir: International Passenger Survey, Oddelek za zaposlovanje Velika Britanija Po letu 1994 je dovoljenje o opravljanju pomembnih del ojačalo pritok kvalificirane delovne sile. Leta 1995 je bilo dolgoročnih dovoljenj dodeljenih osebam z profesionalnimi in managerskimi zadolžitvami, kar pomeni 78% vseh zadev. Številke so enakomerno naraščale od leta Posledično gredo štiri od petih dovoljenj v roke kvalificirani delovni sili. 6.3 Nordijske države Nordijske države prav tako prikazujejo pomen veščin pri primarnih tržnih migracijah, čeprav je celotna slika skrita za pomanjkanjem podatkov o nordijski nacionalnosti oz. državljanih katerih imajo prost pretok na delovnih trgih. Finska Socialno ekonomski status tujcev na Finskem je višji kot v povprečju tamkajšnjih prebivalcev. Okrog 30% tujih delavcev je leta 1990 predstavljalo bele ovratnike, Fincev le 13%. Tudi ti so bili premeščeni v raziskovalni in izobraževalni sektor. Nenordijski imigranti so predvsem iz Nemčije, Velike Britanije in bivše Sovjetske zveze. Delovna politika je bila organizirana predvsem v smeri iskanja in zahtevanja profesionalnih veščin. Poklicna selektivnost: učitelji tujega jezika so pogosto bili Angleži ali Francozi. 24

25 Glasbeniki prihajajo posebej iz Vzhodne Evrope, Nemci in Švicarji se pogosto najdejo v managerskih poslih ipd Evropejci, Afričani in Azijci so pogosteje v nižje plačanih poklicnih panogah. Švedska Na Švedskem je leta 1995 bilo izdanih samo 190 delovnih dovoljenj ( leta ), večina specialistom, umetnikom in ključnim članom multinacionalnih podjetij. Skratka osebam, ki so se redko odločile za bivanje na Švedskem za dalj časa. Zadnja leta število dovoljenj, danih Evropejcem, pada, več jih je namenjenih Azijcem, posebej Kitajcem in Američanom. Norveška Pomanjkanje podatkov se prav tako odraža na Norveškem, kajti statističnih podatkov do leta 1980 ni. Vendarle pa je specialna služba podala zanimivo ugotovitev, da ima tuja delovna sila nižjo stopnjo izobrazbe kot domača populacija. Le 22% priseljencev ima diplomo kar je malo v primerjavi z Norvežani, saj ima 22% celotnega prebivalstva končano fakulteto. Pred časom so Norvežani želeli pritegniti več tujih študentov, kot del namere, internacionalizirati norveško višjo stopnjo izobrazbe in sektor raziskav. Skozi leta je 60% vseh nordijskih migrantov bilo registriranih pod nazivom specialist. TABELA 5: IMIGRACIJE NA NORVEŠKEM, Število % Število % Število % Število % Specialisti Skupaj delavci Vir: Central Bureau of Statistics, Central Population Register, Table 1, Državni statistični urad, državni register populacije 6.4 Južna Evropa Italija Obstaja manj podatkov o visoko kvalificiranih migracijah na območju mediteranske regije. V Italiji večina migrantov ni kvalificirana, je pa znano, da je število specialistov skozi leta naraščalo. 25

26 Portugalska Več kot tretjina tujih delavcev na portugalskem je imela dovoljenje za stalno prebivališče, leta 1990 je bilo okrog vseh profesionalcev, znanstvenikov, višjih managerjev in administrativni delavcev (Tabela 6). Skozi periodo let je bilo naraščanje kvalificirane delovne sile bolj intenzivno kot na ostalih delovnih trgih, posebej profesionalcev, znanstvenikov in višji managerjev. TABELA 6: ŠTEVILO TUJCEV Z DOVOLJENJEM ZA STALNO BIVANJE PORTUGALSKA, Število % Sprememba Profesionalni delavci Managerji Administrativni delavci Ostali Skupaj Vir: Central Bureau of Statistics, Statistični urad, Portugalska Španija Tudi podatki v Španiji pričajo o naraščanju deleža tuje delovne sile v poznih 80-ih in ranih 90-ih, vendar z močnim kasnejšim padcem. Deljenje delovnih dovoljenj je naraslo iz leta 1987 na leta 1991 (Tabela 7). Pritok profesionalnih in tehničnih delavcev je bil močan, podvojen skozi petletno obdobje od , v primerjavi z rahlim naraščanjem nasploh. Največ imigrantov je bilo iz EU, posebej držav z močno ekonomsko povezanostjo v trgovini, proizvodnji in financah. Države, povezane s Španijo, so predvsem Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija. Okrog 50% Britancev in ena tretjina Nemcev, Francozov in Italijanov so dobili primerna dovoljenja. 26

27 TABELA 7: DELOVNA DOVOLJENJA DODELJENA TUJI KVALIFICIRANI DELOVNI SILI V ŠPANIJI Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Število Odstotki Profesionalci in tehnični delavci Managerji Skupaj ostali: Skupaj Vir: Estadistica de Permisos de Trabajo a Extranjeros (1994), Ministrstvo za delo in socialne zadeve Španije.

28 6.5 Vzhodna Evropa»Brain drain«iz Vzhodne Evrope je podrobneje opisan v naslednjem poglavju. Vseeno pa omenimo, da ta pojav na območju Vzhodne Evrope vedno bolj narašča. 6.6 Azija Migracije kvalificirane delovne sile Azijcev, so ena izmed najpomembnejših komponent globalnih migracij. Posebnost»brain drain-a«je, da je bolj karakteristična in kombinirana z vrnitvijo prejšnjih kvalificiranih delavcev. Združene države, Avstralija in Kanada v manjšem obsegu, so bile cilj za mnogo azijskih izseljencev. Okrog Azijcev z izkušnjami v znanosti je vstopilo v Združene države iz Indije, Južne Koreje in Kitajske med leti 1975 in 1988 (ONG et al. 1992). Singapur Leta 1990 je Singapurcev (5% vseh managerjev) delalo na tujem, samo polovica vseh v Aziji. Večina Singapurčanov je delala v privatnih podjetjih. Tedensko so šli v Malezijo opravljat poslovnih storitev. Zanimivo je, da je tujih kvalificiranih delavcev bilo zaposlenih v Singapurju, na vseh zahtevnejših delovnih mestih okrog 2% singapurske delovne sile in 10% visoko kvalificirane. Nekje 10% teh kvalificiranih delavcev pa prihaja iz drugih držav azijsko pacifiške regije. Ta odvisnost oz. zanašanje je posledica dolgoročne strategije prinesti v državo profesionalno delovno silo, vključujoč jim omogočiti bivališče za nedoločen čas. Japonska Leta 1980 je bilo Japoncev premeščenih na druge lokacije s strani njihovih podjetij, ter dodatnih 6000 pa poslanih v tujino začasno, da zagotovijo storitve. Leta 1989 je bilo ekvivalentno število in ( japonski statistični povzetek, 1991, Fong, 1993). Japonsko ministrstvo je zapisalo v poročilu, da je Japoncev delalo za privatna podjetja v Aziji, v Severni Ameriki in v Evropi. Ocenjujejo, da je v svetu visoko kvalificiranih Tajvancev (Lee, 1992). Tajvanska podjetja so bolj patriotističnega značaja, saj so dajala prednost domači delovni sili in tujo silo nekako odrivala. Podatki pa pričajo tudi o prebivalcih Hong Konga, ki so dnevno prečkali mejo in delali v tovarnah južne Kitajske.

29 7 VZHODNO ZAHODNI»BRAIN DRAIN«V EVROPI Izseljevanje kvalificirane delovne sile iz vzhodne in osrednje Evrope v zahodno imenujemo»brain drain.«pojav je bil tako močan, da se je leta 1933 v Italiji sklicala Latinska konferenca. Naredili so povzetek o glavnih značilnostih vzhodno-zahodnih migracij in tako skušali napovedati trende v prihodnosti. Pojav je bil pravi fenomen in danes je na voljo kar nekaj podatkov o kvantiteti in kvaliteti takratnega in zdajšnjega problema bega možganov. Na konferenci je bilo govora o naslednjih študijah: padec zaposlovanja v znanstvenem sektorju na območju vzhodne Evrope in bivše Sovjetske Zveze, premik znanstvenikov in kvalificirane delovne sile iz vzhodne Evrope v države zahodne Evrope, kako peljati kvalificirano delovno silo na vzhod, da bo to v skladu z njihovimi interesi. V primeru evropskega»brain drain«ugotavljamo, da prihaja v bivši Sovjetski Zvezi do drugačnih procesov v primerjavi z ostalimi državami vzhodne in srednje Evrope. Nato ugotavljamo, da prihaja do migracijskih trčenj med državami pošiljateljicami in prejemnicami. Razlike se kažejo med nacionalisti, internacionalisti in vedenjsko perspektivo. Med notranjimi in mednarodnimi migracijami ter»brain drain, brain gain, brain waste.«7.1 Primer in proces vzhodno- zahodnega bega možganov Po razpadu komunističnega režima na območju vzhodne Evrope so bili presežki zaposlenih prisotni povsod. Zmanjšanje števila delavcev je bilo nujno potrebno in procesi so potekali izjemno hitro. Samo v Bolgariji se je zmanjšal obseg zaposlenih iz na , leta 1992 pa na samo zaposlenih (Rhode, 1993a). Podobno se je zgodilo v javnem sektorju raziskovalcev v Rusiji. V petih letih se je število zmanjšalo za , do leta 1991 na nekje 3 milijone, nadalje pa je med junijem 1991/92 zaposlitev padla za 13,7%. Čeprav podatki ne obstajajo, so vseeno indikatorji, ki se razlikujejo od države do države. Indikatorji kažejo, da potekajo različni procesi v bivši SZ glede na razmere v ostalih državah vzhodne Evrope. Sodeč po modelu iz preteklosti, je vidno, da je zrušenje bivšega političnega sistema pustilo posledice na področju zaposlovanja in investicij, ki se odražajo kot povečanje bega možganov. 29