SERDINŠEK Barbara ZAKLJUČNO DELO 2014 ZAKLJUČNO DELO. Barbara Serdinšek

Transcription

1 SERDINŠEK Barbara ZAKLJUČNO DELO 2014 ZAKLJUČNO DELO Barbara Serdinšek Celje, 2014

2 MEDNARODNA FAKULTETA ZA DRUŽBENE IN POSLOVNE ŠTUDIJE Univerzitetni študijski program 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi Zaključno delo TRG DELA IN ZAPOSLOVANJE TUJCEV IZ TRETJIH DRŽAV S POUDARKOM NA ZAPOSLOVANJU DELAVCEV IZ BiH Barbara Serdinšek Celje, 2014 Mentor: pred. mag. Gregor Jagodič

3 IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisana študentka Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Barbara Serdinšek z vpisno številko sem avtorica diplomskega dela z naslovom Trg dela in zaposlovanje tujcev iz tretjih držav s poudarkom na zaposlovanju delavcev iz BiH. S to izjavo zagotavljam: da sem avtorica diplomskega dela, da je diplomsko delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki sem jih uporabljala v svojem delu, ustrezno navedena oziroma citirana v skladu z vsemi fakultetnimi navodili ter navedena v seznamu literature, da je predloženo delo izvirno in še ni bilo predloženo za pridobitev drugih strokovnih in znanstvenih naslovov, da je elektronska oblika tega diplomskega dela identična s tiskano obliko diplomskega dela in soglašam z objavo diplomskega dela na svetovnem spletu, da sem za še ne objavljena gradiva, tabele, slike in ostali material, ki sem ga uporabila v diplomskem delu, pridobila soglasje avtorja, da sem poskrbela za tehnično, oblikovno, jezikovno in slovnično pravilnost diplomskega dela v skladu z vsemi fakultetnimi pravilniki in navodili v postopku diplomiranja na 1. stopnji. V, dne. Podpis avtorice:

4 POVZETEK Strukturna brezposelnost v Republiki Sloveniji predstavlja problem, zaradi katerega se mnogi delodajalci odločajo za zaposlovanje tujih delavcev. V zaključnem delu smo se osredotočili predvsem na zaposlovanje tujih delavcev iz tretjih držav ter Bosne in Hercegovine (v nadaljevanju BiH). V teoretičnem delu smo preverili stanje na slovenskem trgu dela. Zanimalo nas je, kako se je med letoma 2007 in 2013 gibala stopnja brezposelnosti, kakšne so potrebe na trgu dela ter s kakšnimi težavami se srečujejo delodajalci pri zaposlovanju novih sodelavcev. Bistvo zaključnega dela je predstaviti postopek zaposlovanja tujih delavcev iz tretjih držav ter prikazati pomembne novosti in razlike pri zaposlovanju delavcev iz BiH. Ker je delovno dovoljenje prvi pogoj za zaposlitev in delo tujih državljanov, smo v zaključnem delu prikazali vse vrste delovnih dovoljenj in opisali postopek za pridobitev dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev. V empiričnem delu smo si zastavili štiri raziskovalne hipoteze, na katere smo na podlagi opravljene analize lahko odgovorili. Ključne besede: zaposlovanje tujcev, tuji državljani, postopek zaposlitve, delovno dovoljenje, delodajalci ABSTRACT Structural unemployment in the Republic of Slovenia poses a problem for which many employers decide for the employment of foreign workers. In the final part, we focused on the employment of foreign workers from third countries and Bosnia and Herzegovina (hereinafter: BiH). In the theoretical part, we checked the status of the Slovenian labour market. We were interested in how unemployment rate ranged through years from 2007 to 2013, what are the needs of the labour market and the difficulties encountered by employers when hiring new employees. The essence of the last part was to present the recruitment of foreign workers from third countries and to demonstrate significant innovations and differences in recruiting workers from BiH. Since the work permit is the most important for employment and work of foreign nationals so in the last part we also presented a display of all types work permits and describe the procedure for obtaining permission to employment. In the empirical part, we have set four research questions which are based on the analysis undertaken to answer. Keywords: employment of foreign workers, foreign nationals, recruitment procedure, work permit, employers III

5 VSEBINA 1 UVOD Opredelitev problema Namen in cilji Raziskovalne hipoteze Metodologija Omejitve raziskave TRG DELA V SLOVENIJI Pojem zaposlovanja in socialna politika Stanje na trgu dela v Republiki Sloveniji Potrebe po delavcih na slovenskem trgu dela Neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ZAPOSLOVANJE TUJCEV IZ TRETJIH DRŽAV Temeljne značilnosti in novosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1) Vrste delovnih dovoljenj Osebno delovno dovoljenje Dovoljenje za zaposlitev Dovoljenje za delo Postopek izdaje delovnega dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev Dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev Podaljšanje dovoljenja za zaposlitev ali delo Omejitev števila tujcev na trgu dela Prijava in odjava dela Dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji Postopek pridobitve dovoljenja za prebivanje Sklenitev delovnega razmerja z delavci iz tretjih držav Sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z delavci iz tretjih držav Sklenitev delovnega razmerja za določen čas z delavci iz tretjih držav POSEBNOSTI ZAPOSLOVANJA TUJCEV IZ BiH Pogoji za zaposlovanje delavcev po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH Predhodni postopek posredovanja delavcev iz BiH Pogodba o zaposlitvi Postopek izdaje dovoljenja po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH ANALIZA NA TRGU ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IZ TRETJIH DRŽAV Razlogi za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav Splošna analiza trga zaposlovanja za delavce iz tretjih držav Izdana delovna dovoljenja za tujce iz tretjih držav po vrstah Izdana delovna dovoljenja glede na državljanstvo Izdana delovna dovoljenja glede na spol Izdana delovna dovoljenja glede na stopnjo izobrazbe Izdana delovna dovoljenja glede na starost IV

6 5.2.6 Izdana delovna dovoljenja glede na dejavnost Analiza trga zaposlovanja za delavce iz BiH Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na stopnjo izobrazbe Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na starost Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na dejavnost Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na poklic PREVERJANJE ZASTAVLJENIH RAZISKOVALNIH HIPOTEZ Preverjanje RH Preverjanje RH Preverjanje RH Preverjanje RH SKLEP LITERATURA IN VIRI PRILOGE Priloga A: Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja ZRSZ-TUJ-1 Priloga B: Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev ZRSZ-TUJ-2 Priloga C: Izjava o poslovanju delodajalca ZRSZ-TUJ-2-1 Priloga D: Vloga za izdajo dovoljenja za delo ZRSZ-TUJ-3, priloga k obrazcu ZRSZ- TUJ-3-1, priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2 Priloga E: Prijava prostega delovnega mesta PDM-1 Priloga F: Prijava dela tujca ZRSZ-TUJ-4A Priloga G: Odjava dela tujca ZRSZ-TUJ-4C Priloga H: Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlovanje državljanov BiH po Sporazumu ZRSZ-TUJ-BIH-1, priloga 1, priloga 2 Priloga I: Prošnja za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela V

7 PREGLEDNICE Preglednica 2.1: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 2007 do Preglednica 2.2: Registrirane brezposelne osebe po stopnji izobrazbe od leta 2007 do marca Preglednica 5.1: Priseljeni tujci in leto priselitve Preglednica 5.2: Prihod tujcev glede na namen prihoda Preglednica 5.3: Izdana delovna dovoljenja po vrstah v letih od 2007 do Preglednica 5.4: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu v letih od 2007 do Preglednica 5.5: Izdana delovna dovoljenja glede na spol v letih od 2007 do Preglednica 5.6: Izdana delovna dovoljenja glede na stopnjo izobrazbe v letih od 2007 do Preglednica 5.7: Izdana delovna dovoljenja glede na starost v letih od 2007 do Preglednica 5.8: Izdana delovna dovoljenja glede na dejavnost v letih od 2008 do Preglednica 5.9: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na stopnjo izobrazbe v letih od 2007 do Preglednica 5.10: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na starost v letih od 2007 do Preglednica 5.11: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na dejavnost v letih od 2008 do Preglednica 5.12: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na poklic v letih od 2011 do SLIKE Slika 2.1: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v letih od 2007 do VI

8 SEZNAM KRATIC BiH Bosna in Hercegovina EU Evropska Unija ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ZDR-1 Zakon o delovnih razmerjih ZUTD-A Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela ZZDT-1 Zakon o zaposlovanju in delu tujcev DURS Davčna uprava Republike Slovenije ZMEPIZ-1 Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZTuj-2 Zakon o tujcih MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti SURS Statistični urad Republike Slovenije VII

9 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V zaključnem delu bomo raziskali področje zaposlovanja in dela tujcev iz tretjih držav (Srbije, Makedonije, Kosova in Črne gore) ter predstavili posebnosti pri zaposlovanju delavcev iz BiH. Državljani Republike Hrvaške se v Republiki Sloveniji po vstopu v Evropsko Unijo (v nadaljevanju EU) še naprej zaposlujejo in delajo pod pogoji, ki veljajo za državljane držav, ki niso članice EU (Korpič - Horvat in Senčur - Peček, 2013, čl. 23). V Sloveniji zadnja leta beležimo vedno večje število zaposlenih tujcev kljub temu, da je po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) trenutno registriranih brezposelnih oseb. Gospodarska kriza, s katero se srečujemo zadnjih nekaj let, vpliva tudi na trg delovne sile. Ko že kaže, da se stanje stabilizira, da se trg dela postavlja na noge, nas zopet preseneti kakšna nova zgodba o stečaju. Potreba po novih delovnih mestih v nekaterih panogah kot sta gradbeništvo, ali tekstilna industrija, ki ju je gospodarska kriza močneje prizadela, upada oziroma je ni. V nekaterih panogah pa še vedno opažamo primanjkljaje kvalitetnega in primerno usposobljenega kadra. Problem je v tem, da gospodarstvo zajema vrsto različnih del, ki pa so v veliki meri slabo plačana, zahtevajo nizko stopnjo izobrazbe ali ta sploh ni potrebna. Med mladimi je vedno manj zanimanja za šole, v katerih bi pridobili poklicno izobrazbo. Velika večina mladih se vpisuje na gimnazije, srednje šole, nato pa šolanje nadaljujejo na različnih fakultetah. Statistični kazalci kažejo, da kljub visoki brezposelnosti zaposlujemo visok delež tuje delovne sile, predvsem tujih delavcev iz bivših republik Jugoslavije. Menimo, da je na našem trgu dovolj domače delovne sile, vendar se pojavi problem, ker je domača delovna sila nezainteresirana za nizko kvalificirana dela. Statistični podatki, da je na trgu delovne sile največ bosanskih državljanov, nas zato ne smejo presenetiti. Dvomimo, da se bo miselnost ljudi spremenila kljub temu, da je vse več tistih, ki raje stradajo, kot bi poprijeli za delo. Prav zaradi tega lahko predvidevamo, da bo povpraševanje po tuji delovni sili iz leta v leto še naraščalo. 1.2 Namen in cilji Namen zaključnega dela je predstaviti temo zaposlovanja tujcev iz tretjih držav ter izpostaviti posebnosti in razlike pri zaposlovanju tujcev iz BiH. Pregled razlik med zaposlovanjem tujcev iz tretjih držav in zaposlovanjem tujcev po Zakonu o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji in Protokola o izvajanju Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji (BBHZD, Uradni list RS, št. 92/2012) (v nadaljevanju Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH) bo delodajalcem pojasnil, kako lahko to storijo in na kaj morajo biti posebej pozorni. 1

10 Razlogov za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav je z vidika tujcev in delodajalcev veliko. Delodajalci v gospodarskih podjetjih različnih panog se pogosto srečujejo z vrsto težav pri iskanju primernega kadra. Prvi cilj zaključnega dela je v drugem poglavju narediti kratek pregled trga dela, kakšno je stanje brezposelnosti v zadnjih nekaj letih in kašne so potrebe po delavcih na slovenskem trgu dela. Da lahko zaposlimo tujca iz tretje države, moramo najprej pridobiti dve dovoljenji, in sicer delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji. Dovoljenji izdajata dve različni pristojni službi na prošnjo delodajalca. Drugi cilj je predstaviti postopek zaposlovanja tujcev iz tretjih držav v Republiki Sloveniji. V letu 2011 je bil za Republiko Slovenijo in BiH poseben dan, saj sta državi podpisali Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH. Zato je naš cilj predstaviti posebnosti pri zaposlovanju tujcev iz BiH. Cilji zaključnega dela so tudi ugotoviti, kateri so poglavitni razlogi za tako veliko število zaposlenih tujcev pri nas, s kakšnimi težavami se soočajo delodajalci pri zaposlovanju tuje delovne sile, katerih tujcev iz tretjih držav je največ zaposlenih pri nas in v kateri dejavnosti je največ zaposlenih tujcev. 1.3 Raziskovalne hipoteze V zaključnem delu smo si zastavili naslednje raziskovalne hipoteze: RH1: Največje število tujih delavcev v Republiko Slovenijo prihaja iz BiH. RH2: Tujci z namenom zaposlitve v Republiki Sloveniji so pretežno moški. RH3: Največ tujih delavcev pride v Republiko Slovenijo z namenom, da si tukaj najdejo zaposlitev. RH4: Državljanom BiH je izdanih največ delovnih dovoljenj. 1.4 Metodologija Zaključno delo temelji na raziskovanju. Za pridobitev podatkov in informacij smo uporabili različne raziskovalne metode. Na ta način smo pridobili različne podatke. Skušali smo prikazati pomembne razlike pri zaposlovanju tujcev iz tretjih držav in tujcev iz BiH. Posebej smo proučili postopke in spremembe pri izvajanju politike zaposlovanja tujcev, predvsem tujcev iz BiH. Pri raziskovanju zaključnega dela smo uporabili različne metode, in sicer: deskripcijo, s pomočjo katere smo pojasnili teorijo in pojme, komparacijo, s katero smo primerjali zaposlovanje tujcev iz tretjih držav in zaposlovanje tujcev iz BiH, 2

11 kompilacijo, s pomočjo katere smo interpretirali sekundarne vire iz strokovne literature, člankov, strokovnih revij in svetovnega spleta in raziskavo, s katero smo na podlagi statističnih in analitičnih podatkov skušali odgovoriti na raziskovalne hipoteze, ki smo si jih zastavili. 1.5 Omejitve raziskave Primanjkuje literature, ki bi bila namenjena izrecno zaposlovanju tujcev iz tretjih držav. Glede na spremembe, ki se vrstijo, bi prav prišel kakšen priročnik, ki bi bil svež in bi zajemal celotno zaposlovanje in delo tujcev iz tretjih držav in tujcev iz BiH. Glavna omejitev se je pojavila pri splošni analizi zaposlovanja delavcev iz tretjih držav, in sicer pri pridobivanju statističnih podatkov. Podatki o izdanih dovoljenjih, ki so javno objavljeni, zajemajo skupno število izdanih delovnih dovoljenj, kar pomeni tudi za ostale države, kot so Ruska federacija, Ukrajina, Turčija, Kitajska itd. Posebej objavljenih podatkov za državljane tretjih držav ni. ZRSZ je pristojen za izdajo vseh vrst delovnih dovoljenj in vodenje evidence zaposlitev in dela tujcev. Tako smo za pomoč prosili delovno področje službe za analitiko ZRSZ, kjer so bili z veseljem pripravljeni pomagati. 3

12 2 TRG DELA V SLOVENIJI 2.1 Pojem zaposlovanja in socialna politika Svetlik opredeljuje politiko zaposlovanja kot»postavljanje ciljev, oblikovanje programov in ukrepov za reševanje problemov zaposlovanja in socialnih zadev. Vključuje dejavnosti uresničevanja zastavljenih ciljev s pomočjo posameznih nosilcev, ki imajo vnaprej določeno vlogo«(ignjatović, 2002, str. 36). Od drugih politik se politika zaposlovanja razlikuje po svojem predmetu. Politika zaposlovanja je v ožjem pomenu dejavnost države in njenih organov na področju zaposlovanja. V širšem smislu pa se nanaša na usklajevanje in prizadevanje za uresničitev interesov širšega kroga socialnih dejavnikov, zainteresiranih za zaposlovanje, kot so delodajalci in njihova združenja, sindikati in organizirane socialne skupine, ki želijo na trgu delovne sile izboljšati ali utrditi svoj položaj (Kopač, 2002, str. 143). Politiko zaposlovanja lahko opredelimo kot postavljanje ciljev, oblikovanje programov in ukrepov za reševanje problemov zaposlovanja in socialnih zadev. Vključuje dejavnosti uresničevanja zastavljenih ciljev s pomočjo posameznih nosilcev, ki imajo vnaprej določeno vlogo. ZRSZ zavzema v njem osrednje mesto, ni pa edini. Ob ZRSZ najdemo še druge, na primer upravne odbore, v katerih so praviloma zastopani socialni partnerji, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vlada, parlament, ki se posveča socialni problematiki in zaposlovanju (Ignjatović, 2002, str. 36). Politiko zaposlovanja delimo na aktivno in pasivno. Ukrepi in programi aktivne politike zaposlovanja so neposredno naravnani k odpravljanju in zmanjševanju brezposelnosti. Tu gre za različne programe in ukrepe, ki so namenjeni ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest ter izobraževanju in usposabljanju brezposelnih oseb. Aktivna politika zaposlovanja ima pomembno vlogo, saj vpliva na učinkovito delovanje trga dela ter usklajuje ponudbo in povpraševanje po prostih delovnih mestih na eni strani in ustrezni delovni sili na drugi strani. Ukrepi na področju pasivne politike zaposlovanja pa so predvsem naravnani k ščitenju socialnega položaja posameznikov (brezposelnih in zaposlenih). Pasivna politika zaposlovanja neposredno ne vodi k zaposlovanju oziroma ga neposredno ne spodbuja, temveč je usmerjena v zagotavljanje denarnih nadomestil brezposelnim osebam in v njihovo zaščito. Osnovni instrument je zavarovanje za primer brezposelnosti (Kopač, 2002, str. 144). Politika zaposlovanja in socialna politika sta medsebojno povezani. Socialna politika vsem državljanom posameznih držav zagotavlja minimalne življenjske standarde. Delovanje socialne politike je pomembno ne le za ljudi, ki so zaposleni, ampak tudi za tiste, ki so brez zaposlitve. Pravica do socialne varnosti je ena od temeljnih socialnih pravic, s katero se zagotavlja dohodkovna varnost upravičencem med njihovo nezmožnostjo za delo, v času brezposelnosti in v obdobju tipičnih nedelavnih faz v življenjskem ciklu. Socialna politika se 4

13 ukvarja s problemi plač, zavarovanjem brezposelnih, z zdravstveno varnostjo, s pokojninami, z zdravstvenim zavarovanjem, zajema skratka zelo širok spekter aktivnosti za zagotavljanje varnosti in blaginje ljudi (Jovanović, 1997, str. 342). 2.2 Stanje na trgu dela v Republiki Sloveniji V Republiki Sloveniji na trgu dela zadnji dve desetletji doživljamo številne spremembe. Dve bistveni sta bili sprejeti v začetku marca Državni zbor je brez glasu proti sprejel reformo trga dela, ki jo sestavlja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Uradni list RS, št. 21/2013) (v nadaljevanju ZDR-1) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A, Uradni list RS, št. 21/2013) (v nadaljevanju ZUTD-A). Ključni cilj reforme trga dela je predvsem povečanje prožnosti (fleksibilnosti) na trgu dela. ZDR-1 pa prav tako prinaša vrsto sprememb na delovnem področju (Setnikar, 2013). Trenutno stanje na trgu dela zaznamuje zelo visoko število brezposelnih, in sicer registriranih oseb. Ta številka je podobna tisti iz časov transformacijske krize, slab položaj številnih delavcev, trenja med delavci (sindikati), delodajalci in vlado ter zahteve po reformah v smeri večje fleksibilnosti trga dela (Domadenik, Farčnik, Kostevc, Ograjenšek, Redek, Simčič, Dolenc, Laporšek, in Vodopivec, 2013, str. 1). Mladi, ki vstopajo na trg dela, iskalci prve zaposlitve, se srečujejo različnimi težavami. Prav tako imajo težave starejši, ki ob izgubi zaposlitve težko najdejo novo zaposlitev, saj njihove možnosti za uspešen nastop na trgu dela omejujejo tudi nekatere druge značilnosti, na primer zdravstvene težave, nižja izobrazba ter predsodki, ki obstajajo med delodajalci ter tudi v družbi, starejši se težje prilagajajo, niso se pripravljeni učiti (ZRSZ, 2013, str. 23). S starostjo se niža tudi izobrazbena raven, kar prav tako predstavlja težavo na trgu dela. Manj kot tretjina mladih ima dokončano le osnovno šolo ali manj, medtem ko je med starejšimi 38,5 % oseb s to ravnijo izobrazbe. Vedno nižji je tudi delež mladih s srednjo poklicno šolo v primerjavi z brezposelnimi, starimi 30 let ali več, kar je posledica vedno manjšega vpisa v poklicne šole. Trend v Republiki Sloveniji je tak, da se vedno več mladih vpisuje v srednje tehniške oz. splošne šole, veliko pa jih nadaljuje študij tudi na terciarni ravni. Med starimi 50 let ali več je slika obratna; delež terciarno izobraženih je nižji od 10 %, skoraj tretjino pa predstavljajo osebe s poklicno izobrazbo (ZRSZ, 2013, str. 25). Po napovedih Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljevanju UMAR) se bo povprečna registrirana brezposelnost v letih 2014 in 2015 gibala na ravni okrog oseb, stopnja registrirane brezposelnosti pa med 13 in 14 %. Zaposlenost se bo v prihodnjih dveh letih še znižala, zaradi česar brezposelnost ne bo upadla (UMAR, 2014, str. 14). 5

14 % V Preglednici 2.1 in Sliki 2.1 prikazujemo stopnjo registrirane brezposelnosti v letih od 2007 do Vsi podatki v preglednici so vzeti na dan 31. december. Kot je možno razbrati, stopnja brezposelnosti iz leta v leto narašča. Napovedi gospodarske rasti so tudi za leto 2014 slabe, kar bo še dodatno zaostrilo razmere na slovenskem trgu dela. Preglednica 2.1: Gibanje registrirane brezposelnosti v letih od 2007 do 2013 Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, stanje na dan Število registriranih brezposelnih oseb na dan Vir: ZRSZ, b.l.a ,7 % 6,7 % 9,1 % 10,7 % 11,8 % 12 % 13,1 % Leto Slika 2.1: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v letih od 2007 do 2013 Vir: ZRSZ (2014) Potrebe po delavcih na slovenskem trgu dela Na ZRSZ ugotavljajo, da na trgu dela predvsem primanjkuje ustreznih domačih delavcev s srednjo poklicno izobrazbo. Določena delovna mesta v nekaterih dejavnostih (gradbeništvo, predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje) imajo neugodne pogoje dela in/ali nizko plačilo, zaradi česar za ta delovna mesta ni dovolj zanimanja med domačimi iskalci zaposlitve, v določenih primerih pa jih sploh ni. Kot smo omenili, pomanjkanje ustreznih kandidatov lahko delno pripišemo tudi krčenju vpisa v srednje poklicne šole, gimnazije, problematika premajhnega izobraževanja in usposabljanja poklicno kvalificiranih kadrov se bo v polni meri izrazila v prihodnje, ko bodo trg dela zapustile osebe s temi kvalifikacijami (ZRSZ, 2013, str. 14). 6

15 V Preglednici 2.2 prikazujemo število brezposelnih oseb po stopnji izobrazbe od leta 2007 do marca Tako bomo imeli lažjo predstavo, kje je največje pomanjkanje oziroma katerih kadrov na trgu dela primanjkuje največ. Preglednica 2.2: Registrirane brezposelne osebe po stopnji izobrazbe od leta 2007 do marca 2014 Izobrazba marec 2014 I.-II III.-IV V VI VII.-VIII B.Š Skupaj: Opomba: B.Š. Bolonjski študij. Vir: ZRSZ, b.l.b. Glede na Preglednico 2.2 lahko vidimo, da zadnja leta na slovenskem trgu delovne sile kadra z nižjo stopnjo izobrazbe ne primanjkuje Neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela Kljub zelo visoki brezposelnosti imajo podjetja v Republiki Sloveniji velike težave, ker ne najdejo ustreznega kadra. Na trgu dela predstavlja velik problem nesorazmerje med potrebami delodajalcev in ponudbo delovne sile (Repovž, 2014). Zaskrbljujoč podatek je, da je na ZRSZ trenutno razpisanih 881 prostih delovnih mest in prijavljenih skoraj brezposelnih. Če se bo trend nadaljeval, bi lahko v nekaj mesecih stopnja brezposelnosti dosegla rekordno raven iz oktobra leta 1993, ko je bilo brez dela v Republiki Sloveniji nekaj več kot ljudi (Ovsenik, 2014). Regionalne razlike v stanju trga dela v Republiki Sloveniji so precejšnje, kar je mogoče pojasniti z dejavniki, kot so prenizka stopnja zaposlenosti in nepravilne oblike aktiviranja, prenizka zaposljivost posameznikov zaradi neustreznih znanj in veščin, premalo prožno in s socialnimi instrumenti podprto zaposlovanje, regionalno šibko izvajani programi zaposlovanja ter deregulirano neformalno delo oziroma siva ekonomija (Svetlik, Ignjatović, Sicherl, Kopič, in Trbanc, 2008, str. 7-8). Poslabšanje gospodarskih razmer, prestrukturiranje gospodarskih dejavnosti, hitrejše tehnološke spremembe in globalna konkurenca pa so razmere na trgu dela še dodatno obremenile (Malačič, Domadenik in Pahor, 2006, str. 50). 7

16 Do razkoraka med potrebami in ponudbo dela prihaja zaradi različnih dejavnikov, ki vplivajo na ponudbo in povpraševanje po delu. Na potrebe po delavcih vplivajo predvsem (Malačič, idr., 2006, str. 50): Strukturne spremembe, ki pomenijo spremembo razmerij med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi. Skladno z njimi naraščajo potrebe po delavcih s sposobnostmi, ki jih potrebujejo dejavnosti, ki se širijo, upada pa potreba po delavcih, katerih sposobnosti so primerne za dejavnosti, ki se opuščajo. Lokacija proizvodnje in storitev, in sicer se že nekaj časa pojavlja trend selitve proizvodnje v dežele z nižjimi stroški dela in s tem povezana deindustrializacija razvitih držav. Gospodarska rast, ki povečuje potrebo po zaposlenih. Gospodarsko rast spremljajo dejavniki, kot so spremembe v produktivnosti, spremembe v zakonodaji ter v povprečnem številu delovnih ur in podobno. Tehnološki razvoj in inovacije. Po eni strani tehnološki razvoj povečuje potrebo po investicijah v človeški kapital in bolj izobraženih zaposlenih, po drugi strani pa avtomatizacija zmanjšuje potrebo po zaposlenih. Na ponudbo dela na trgu pa vplivajo (Malačič, idr., 2006, str. 50): trendi razvoja prebivalstva, stopnje aktivnosti in stopnje delovne aktivnosti, mobilnost prebivalstva oziroma priselitve in odselitve, še bolj pa pripravljenost na dnevne ali začasne selitve, izobrazbena raven in vseživljenjsko usposabljanje, preference glede poklica, kamor spada predvsem pripravljenost višje izobraženih sprejeti delo, ki ne ustreza njihovi kvalifikaciji. Do neskladij na trgu dela prihaja na vseh ravneh. Za delovna mesta, kjer delodajalci zahtevajo osnovno usposobljenost, so pogosto značilni neugodni pogoji dela, fizično naporno delo, neobičajni urnik dela, nizka plača, kar odvrača iskalce od zaposlitev na ta delovna mesta. Brezposelne osebe, katerih usposobljenost ustreza tem delovnim mestom, so pogosto starejše osebe, ki imajo lahko še druge zaposlitvene ovire (predvsem zdravstvene), medtem ko mlajših iskalcev takšnih zaposlitev ni. Delodajalci te težave pogosto rešujejo s tujimi delavci, ki so bolj pripravljeni delati v teh pogojih in za nižje plačilo. Takšno zaposlovanje je značilno za gradbeništvo ter delno tudi za predelovalne dejavnosti in dejavnost prometa, kjer je zaposlenih precej oseb iz gospodarsko manj razvitih držav, predvsem bivše Jugoslavije (ZRSZ, 2013, str. 27). 8

17 3 ZAPOSLOVANJE TUJCEV IZ TRETJIH DRŽAV Povpraševanje po profilih poklicev, ki jih v Republiki Sloveniji zadnja leta primanjkuje, je bilo pisano na kožo tujcem iz tretjih držav in tistim slovenskim delodajalcem, ki so iz različnih razlogov raje kot delavce iz držav EU in EGP iskali in zaposlovali tujce iz tretjih držav. Državljani tretjih držav se lahko v Republiki Sloveniji zaposlijo v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1, Uradni list RS, 26/2011) (v nadaljevanju ZZDT-1). Tujci, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji, če imajo delovno dovoljenje in je zavezanec za prijavo dela prijavil delo tujca (Drobnič, 2009, str. 224). 3.1 Temeljne značilnosti in novosti Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1) Državni zbor Republike Slovenije je na seji 29. marca 2011 sprejel že tretji ZZDT-1 v Republiki Sloveniji. V nadaljevanju zaključnega dela bomo najprej naredili pregled temeljnih značilnosti in novosti ZZDT-1, in sicer so te naslednje: 1. Preneseni sta dve direktivi, in sicer Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES govori o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 govori o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (ZZDT-1, 2011, čl. 4). 2. Oblikovane so nove skupine tujcev, ki imajo omogočen neoviran vstop na slovenski trg dela:»ožji družinski člani slovenskega državljana, tujci slovenskega rodu do tretjega kolena, tujci, ki imajo v drugi državi, članici EU, status rezidentov za daljši čas, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prost dostop na slovenski trg dela in se jim ne izdajajo več osebna delovna dovoljenja«(zzdt-1, 2011, čl. 9). 3. Tujec, ki je že dve leti zaposlen v Republiki Sloveniji, na podlagi novih določb pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let. Prav tako so milejši pogoji za pridobitev dovoljenja za ožjega družinskega člana tujca, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. 4. Blažji pogoji za podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let. 5. Pri podaljšanju dovoljenja za zaposlitev se bo preverjalo poslovanje delodajalca Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS) bo nadzirala predvsem redno obračunavanje davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja ter konsistentnost pri izdajanju plačilnih listin ter plačilu davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve ali dela. 6. Ukinitev sezonskega dela v gostinstvu in turizmu ter sezonskega dela v gradbeništvu z uvedbo te direktive želijo na trgu spodbuditi zaposlovanje domače delovne sile, saj se delodajalci praviloma brez predhodnega preverjanja, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezni domači kandidati, raje odločajo za zaposlitev tuje in cenejše delovne sile. 7. Uvedejo se strožji pogoji za pridobitev dovoljenja za delo tujih zastopnikov. 8. V primeru, da je bila zoper delodajalca vložena pravnomočna obtožnica zoper prepovedi zaposlovanja in dela tujcev pri njem ter v primeru, ko je bil delodajalec pravnomočno 9

18 obsojen zaradi nekaterih kaznivih dejanj, se do nadaljnjega uvede prekinitev postopka izdaje delovnega dovoljenja. 9. V zakonu je podana pravna podlaga za izdajo podzakonskega predpisa o nastanitvah tujcev. 10. Z novimi določbami se odpravijo vse pomanjkljivosti, ki so vnašale dvoumnost pri izvajanju zakona v praksi. 11. Delodajalcem je z novim zakonom omogočeno lažje zaposlovanje in delo tujcev, v kolikor v evidenci brezposelnih oseb ni primernih domačih kandidatov delovne sile. 12. Ohrani se kvotni sistem podeljevanja delovnih dovoljenj, s čimer poskušajo zaščititi slovenski trg dela in pospešiti zaposlovanje domače delovne sile pred tujo. Novi zakon Vlade Republike Slovenije več ne zavezuje k obveznemu vsakoletnemu sprejemanju stopnje kvote, temveč ji dovoljuje višine le-te na podlagi trenutnega stanja in predvidenih gibanj na trgu dela. 13. Na novo se opredelijo in zaščitijo pravice tuje delovne sile ter definirajo obveznosti delodajalcev. 14. Pravico do pridobitve osebnega delovnega dovoljenja za tri leta po novem zakonu pridobi le tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji. Pogoj za pridobitev pravice je najmanj dvajset mesecev neprekinjene zaposlitve pri enem delodajalcu. 15. Predvideva se večji nadzor zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji. 16. V primeru zaposlitve visokokvalificiranih tujih delavcev zakon uvaja novosti pri modri karti EU. Visokokvalificiranemu delavcu se ne izda delovnega dovoljenja, temveč le soglasje k modri karti EU, ki je izdano na zahtevo upravne enote, ko predhodno preveri pogoje zaposlitve in dela. 17. Zakon ureja področje nastanitve tujcev, ki delo opravljajo pri slovenskih ali tujih delodajalcih na ozemlju Republike Slovenije. V kolikor delodajalec tujcu omogoča tudi nastanitev, je dolžan zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde (Moja zaposlitev, 2011). 3.2 Vrste delovnih dovoljenj Tujec se lahko v Republiki Sloveniji zaposli ali dela le pod pogojem, da pred tem pridobi ustrezno delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje se praviloma izda na vlogo delodajalca. Dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo omogoča tujcu delo oziroma zaposlitev pri delodajalcu, ki na ZRSZ zaprosi za izdajo delovnega dovoljenja. V določenih zakonsko predvidenih primerih lahko zaprosi za delovno dovoljenje tudi tujec sam in tako pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro zaposlitve ali dela. Z mednarodno pogodbo je določeno, da imajo državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije prost dostop do trga dela in znanja, kar pomeni, da jim ni potrebno pridobiti veljavnih delovnih dovoljenj. Za tujce tretjih držav pa je to še vedno nujno potrebno (Grofelnik in Premk, 2007, str. 23). 10

19 Delovno dovoljenje je dokument, ki tujcu omogoča, da se v Republiki Sloveniji zaposli, samozaposli, opravlja storitve ali druga pogodbena dela skladno z določbami ZZDT-1. Zakon glede na različne načine omejevanja dostopa tujcev na trg dela določa tri vrste delovnih dovoljenj (ZZDT-1, 2011, čl. 10): osebno delovno dovoljenje, dovoljenje za zaposlitev, dovoljenje za delo Osebno delovno dovoljenje Osebno delovno dovoljenje se izda za določen ali nedoločen čas, in sicer neodvisno od stanja na trgu dela. Na podlagi osebnega delovnega dovoljenja se lahko tujec zaposli pri kateremkoli delodajalcu, lahko ga zamenja ali se odloči za samozaposlitev. Osebno delovno dovoljenje tujcu omogoči prost dostop do dela in ga enači z domačimi iskalci zaposlitve. Izjeme so tujci, ki jim je osebno delovno dovoljenje bilo izdano za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti in za poslovanje v osebni gospodarski družbi. Delovno dovoljenje je v teh primerih izdano izključno za ta namen. Glede na vrsto delovnega dovoljenja in na njegovo časovno veljavnost osebna delovna dovoljenja razvrščamo na (ZRSZ, b.l.c): Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta (kadar gre za samozaposlitev tujca) - zanj lahko zaprosi tujec, ki ob vložitvi vloge za njegovo izdajo zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, pred registracijo ali vpisom najmanj eno leto neprekinjeno zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, izkaže lastna finančna sredstva v višini ,00 evrov in izpolnjuje ostale pogoje skladno z 21. členom ZZDT-1 (ZZDT-1, 2011, čl. 21). Vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja vloži samozaposleni tujec na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-1 (Priloga A). Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let - zanj lahko zaprosi družinski član begunca ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje ali veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji samozaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje zadnjih 22 mesecev ter je vpisan v poslovni register in ima plačane davke in prispevke, tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji in dnevni delovni migrant, ki je v zadnjih 24 mesecih najmanj 20 mesecev zaposlen v Republiki Sloveniji in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje, tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, tujec, ki je v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli, družinski član tujca, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, družinski član tujca, ki mu je bilo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja raziskovalnega dela, ki ima 11

20 veljavno dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine (ZZDT-1, 2011, čl. 22). Osebno delovno dovoljenje za posebne kategorije tujcev - zanj lahko zaprosi prosilec za mednarodno zaščito, oseba z začasno zaščito, žrtev trgovine z ljudmi, žrtev nezakonitega zaposlovanja in oseba s subsidiarno zaščito. Dovoljenja se pridobijo za različna časovna obdobja, ki so skladna s 23. členom ZZDT-1 (ZZDT-1, 2011, čl. 23). Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi na podlagi mednarodne pogodbe, ki zavezuje Republiko Slovenijo (ZZDT-1, 2011, čl. 24). Tujec lahko torej sam zaprosi za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja, ki mu omogoča prosto izbiro zaposlitve, razen v primeru samozaposlitve, če je osebno delovno dovoljenje povezano z namenom samozaposlitve. Osebna delovna dovoljenja izdaja ZRSZ. Vsi državljani tretjih držav, ki bi radi pridobili delovna dovoljenja, morajo izpolniti obrazec ZRSZ-TUJ Dovoljenje za zaposlitev Dovoljenje za zaposlitev se izda pod določenimi pogoji na prošnjo delodajalca in je vezano na zaposlitvene potrebe delodajalca. Tujcu dovoljenje za zaposlitev omogoča zaposlitev le pri delodajalcu, ki je vložil vlogo zanj. Delodajalec mora na vlogi ZRSZ-TUJ-2 (Priloga B) opredeliti čas trajanja, za katerega potrebuje tujega delavca, ki pa ne sme biti daljši od enega leta. Dovoljenje se lahko podaljša, in sicer 60 dni oziroma najkasneje 30 dni pred iztekom predhodnega dovoljenja.»tujec z dovoljenjem za zaposlitev ali z dovoljenjem za delo sme v Republiki Sloveniji opravljati le tisto delo, za katero mu je bilo izdano delovno dovoljenje, razen zastopnika, ki lahko opravlja vsa dela v okviru dejavnosti, za opravljanje katerih je delodajalec registriran«(zrsz, b.l.d) Dovoljenje za delo Dovoljenje za delo se izda na podlagi obrazca ZRSZ-TUJ-3 (Priloga D) na vlogo slovenskega ali tujega delodajalca in je časovno omejeno glede na namen dela. Delovno dovoljenje lahko dobijo napoteni delavci ali nameščeni tuji delavci, ki jih delodajalec premesti iz kraja stalne zaposlitve v tujino za največ eno leto. Delovno dovoljenje lahko dobijo tudi tujci za usposabljanje in izpopolnjevanje v izobraževanih ustanovah ali v gospodarskih družbah, sezonski tujci, tuji zastopniki ter tujci z individualnimi storitvami (ZRSZ, b.l.c). 3.3 Postopek izdaje delovnega dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev Vse postopke v zvezi z izdajo delovnih dovoljenj izvaja ZRSZ na osnovi Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Uradni list RS, št. 24/2006). ZRSZ od 03. avgusta 2009 vse 12

21 vrste delovnih dovoljenj izdaja na centralni lokaciji v Ljubljani. Vloge se vlagajo na predpisanih obrazcih TUJ in se lahko oddajo osebno ali po pošti. V kolikor je vloga popolna, mora ZRSZ o izdaji delovnega dovoljenja odločiti najkasneje v šestdesetih dneh (ZRSZ, b.l.e). Za vse vrste vlog in dovoljenj je potrebno plačati takso skladno z določili Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3). Takso za vlogo in delovno dovoljenje je potrebno plačati najkasneje ob vložitvi vloge za delovno dovoljenje (ZRSZ, b.l.e). Sledi pregled, kako pridobiti dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev Dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev Dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev tujca se izda za obdobje, ki ga delodajalec opredeli v vlogi na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-2 in ne sme biti daljše od enega leta. Skladno s Pravilnikom o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela (Uradni list RS, št. 45/2011), mora delodajalec k vlogi priložiti izjavo o poslovanju delodajalca, ki je obvezna priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-2-1, (Priloga C) in ostala dokazila. Prav tako pa tudi ZRSZ pridobi določene podatke, da lahko izda dovoljenje za prvo ali novo zaposlitev. Preden delodajalec vloži vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, mora prijaviti prosto delovno mesto skladno z zakonom, ki ureja trg dela. Prijava prostega delovnega mesta oziroma vrste dela ni potrebna, kadar delodajalec sklepa novo pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas za isto delovno mesto ali vrsto dela z že zaposlenim delavcem, ali kadar se skladno s predpisi o delovnih razmerjih lahko izjemoma sklene pogodba o zaposlitvi brez javne objave - Zakon o urejanju trga dela (ZUTD, 2010, čl. 7). Prosto delovno mesto delodajalec prijavi z obrazcem Prijava prostega delovnega mesta oz. vrste dela (Priloga E) (v nadaljevanju PDM-1), ki ga odda osebno na sedežu območne službe, ali preko elektronskih storitev za delodajalce na spletni strani ZRSZ. Prijava prostega delovnega mesta je pogoj za izdajo delovnega dovoljenja v primeru (ZRSZ, b.l.f):»izdaje dovoljenja z novo zaposlitev, zaposlitve brez kontrole trga dela (primer, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela, določi minister, pristojen za delo, poleg tega kontrola ni potrebna, ko gre za zaposlitev športnikov, kulturnih delavcev, znanstvenikov, lektorjev, družinskih članov tujca z visokošolsko izobrazbo, osebja v diplomatskih predstavništvih ipd.), ko gospodarska družba želi zaposliti tujca, ki je najmanj 51 % lastnik te gospodarske družbe«. 13

22 V primeru, da je določena kontrola trga dela, je obveznost ZRSZ, da delodajalca o tem, ali v evidenci brezposelnih oseb obstajajo ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe, pisno obvesti. To mora storiti v roku osmih dni od prijave prostega delovnega mesta. V primeru, da v evidenci brezposelnih oseb obstajajo ustrezni kandidati, bo vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev tujca zavrnjena (ZRSZ, b.l.f). V primeru, da v evidenci brezposelnih oseb ni ustrezne domače delovne sile, ZRSZ izda obvestilo, da v evidenci ni ustreznih kandidatov; na podlagi tega obvestila z vsemi ostalimi prilogami delodajalec pošlje vlogo za izdajo dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev. Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za prijavljeno prosto delovno mesto mora delodajalec vložiti v roku 30 dni od dneva vročitve obvestila oziroma v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira (ZRSZ, b.l.f). Vlogi delodajalec priloži naslednja dokazila (skladno z obrazcem v prilogi ZRSZ-TUJ-2): izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač na predpisanem obrazcu Priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-2-1, pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu, dokazilo o ustrezni izobrazbi ali poklicni kvalifikaciji tujca skladno z 21. členom pravilnika in fotokopijo potnega lista tujca. Podatki, ki jih po uradni dolžnosti pridobi ZRSZ (skladno z obrazcem v prilogi ZRSZ-TUJ- 2): podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register, pisno obvestilo ZRSZ o obstoju ustreznih kandidatov na domačem trgu, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na ZRSZ, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal iz poslovnih razlogov delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, podatek o prijavi potrebe po delavcu na obrazcu PDM-1, podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena in 14

23 podatek o plačilu upravne takse za vlogo in odločbo o izdaji delovnega dovoljenja s transakcijskega računa delodajalca Podaljšanje dovoljenja za zaposlitev ali delo ZZDT-1 obravnava tudi podaljšanje dovoljenja za zaposlitev. Dovoljenje za zaposlitev, na podlagi katerega je bila opravljena prijava zaposlitve in je bil tujec od dneva prijave neprekinjeno prijavljen v socialno zavarovanje, lahko isti delodajalec za istega tujca, v kolikor bo še naprej delal iste vrste delo, podaljša za čas, določen v vlogi, vendar največ za eno leto (ZZDT-1, 2011, čl. 28). Pravočasno vložena vloga za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev se vloži 60 dni oziroma najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev. Ob pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev ZRSZ v primeru, da podaljšano dovoljenje ni izdano pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev, izda potrdilo o vloženi vlogi, ki velja kot dovoljenje za zaposlitev do dokončnosti odločbe o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev. V kolikor vloga ni vložena pravočasno, se šteje za novo, kar pa pomeni, da je potrebno v postopku izdaje delovnega dovoljenja predložiti dokumente oziroma listine, ki se zahtevajo pri prvi ali novi vlogi. 3.4 Omejitev števila tujcev na trgu dela Vlada Republike Slovenije skladno z migracijsko politiko in ob upoštevanju stanja in gibanja na trgu dela letno določi kvoto delovnih dovoljenj, s katero omeji število tujcev na trgu dela. Kvoto vladi predlaga minister, pristojen za delo, ob predhodni pridobitvi mnenja Ekonomskosocialnega sveta (ZZDT-1, 2011, čl. 54). Kvota se razdeli na naslednje namene (Šaloven in Janc, 2007, str. 139): zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji, napotene tujce v Republiko Slovenijo, usposabljanje in izpopolnjevanje, sezonsko delo tujcev, individualne storitve tujcev. Vlada lahko s kvoto omeji izdajo delovnih dovoljenj za posamezne ali vse oblike zaposlovanja in dela tujcev, ki v Republiki Sloveniji nimajo dovoljenja za prebivanje. Kadar je omejitev števila tujcev utemeljena s stanjem ter predvidenim gibanjem na trgu dela, s splošnim gospodarskim interesom, z javno varnostjo in nekaterimi drugimi omejitvami, lahko vlada poleg kvote določi tudi omejitve števila samozaposlenih tujcev. Prav tako lahko postavi omejitve in prepovedi zaposlovanja in dela tujcev po regijah, področjih dejavnosti, podjetjih in poklicih, kakor tudi omeji pritok novih tujih delavcev (ZZDT-1, 2011, čl. 54). 15

24 3.5 Prijava in odjava dela Kadar delodajalec s tujcem sklene pogodbo o zaposlitvi ali se tujec samozaposli, se za prijavo začetka dela šteje prijava tujca v socialno zavarovanje pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS) na predpisanem obrazcu. Zavod v tem primeru potrdila o prijavi začetka dela ne izda (ZZDT-1, 2011, čl. 48). Novi Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1), ki se uporablja od 1. januarja 2014 dalje, mora biti za osebe v delovnem razmerju prijava vložena z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi. Zaradi zakonsko določenih kratkih rokov se dopušča možnost, da se prijave v zavarovanje vložijo tudi 8 dni pred izpolnitvijo pogojev, vendar z dnem, ko zavarovanec izpolni pogoje za vstop v obvezno zavarovanje. V trenutku, ko je delavec pričel z opravljanjem dela, mora biti torej zanj prijava v zavarovanje že vložena (ZMEPIZ-1, 2013, čl. 45). Prijava dela tujca, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi, ali se ne samozaposli, zavezanec vloži vlogo za prijavo dela tujca. Zavezanec je dolžan prijaviti delo tujega državljana na obrazcu ZRSZ-TUJ-4A (Priloga F). Zavod v tem primeru, po uradni dolžnosti pridobi podatek o dovoljenju za prebivanje v Republiki Sloveniji, podatek o socialnem zavarovanju v Republiki Sloveniji, razen v primeru, če tujec ni socialno zavarovan v Republiki Sloveniji (Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela, 2011, čl. 51).»Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje«(zzdt-1, 2011, čl. 49). Prijavo začetka dela tujca, ki je pred izdajo delovnega dovoljenja že imel dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku desetih dni od vročitve delovnega dovoljenja (ZZDT-1, 2011, čl. 50). Potrdilo o prijavi dela tujca je delodajalec dolžan ves čas opravljanja dela hraniti na sedežu podjetja. Ena bistvenih sprememb ZDDT-1 je zakonsko določen postopek odjave dela tujcev v primeru predčasnega prenehanja delovnega oziroma pogodbenega razmerja. V tem primeru mora delodajalec delo tujega državljana odjaviti pri ZRSZ. Delodajalec s strani ZRSZ prejeme potrdilo o odjavi delavca, ki ga je dolžan hraniti v arhivu na sedežu podjetja. Skladno z zakonskimi določili lahko v primeru predčasnega prenehanja zaposlitve delodajalci odjavijo delavca iz zdravstvenega in socialnega zavarovanja le po predhodni odjavi dela tujca pri ZRSZ, ki preveri ustreznost prenehanja delovnega razmerja in seznanjenost tujca s prenehanjem delovnega razmerja. Tujca se odjavi na obrazcu ZRSZ-TUJ-4C (Priloga G) (ZRSZ, 2013, str. 33). 16

25 ZRSZ izda delodajalcu potrdilo o odjavi dela, ki je podlaga za odjavo tujca iz socialnega zavarovanja pri ZZZS. Brez izdanega potrdila o odjavi dela s strani ZRSZ odjava iz socialnega zavarovanja pri ZZZS ni možna. Rok za odjavo dela je zakonsko določen in je 3 delovne dni od prenehanja delovnega ali drugega pogodbenega razmerja s tujcem (ZRSZ, b.l.g). Ob odjavi dela tujca mora delodajalec (ZRSZ, b.l.g): vrniti dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, priložiti tudi dokazilo, da je delovno razmerje prenehalo in da je s tem dejstvom seznanjen tudi tujec. 3.6 Dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji Delovno dovoljenje ni dovolj za prijavo prebivališča tujca v Republiki Sloveniji. Tujec potrebuje tudi dovoljenje za prebivanje. Zakon, ki so-ureja področje zaposlovanja in dela tujcev, je Zakon o tujcih (ZTuj-2, Uradni list RS, št. 50/2011) (v nadaljevanju ZTuj-2), ki predpisuje pogoje za pridobitev dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje. S tem zakonom se določajo pogoji in način vstopa tujcev v Republiko Slovenijo (ZTuj-2, 2011, čl. 1). Še pomembnejši pa je Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajemanja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje (Uradni list RS, št. 85/2011). Ta pravilnik še natančneje določa način izdaje dovoljenja za prebivanje, navaja obrazce prošenj za izdajo in podaljšanje dovoljenja za prebivanje, obrazce potrdil o vloženi prošnji za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje (Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajemanja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje, 2011, čl. 1). Dovoljenje za prebivanje si državljan tretje države uredi na Diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v državi, od koder prihaja. Na podlagi ZTuj-2 so tudi upravne enote (kot del sistema javne uprave) med drugim pristojne za izdajo dovoljenj za prvo ali začasno prebivanje ter stalno prebivanje tujcev v naši državi (Jazbec, 2005). Dovoljenje za začasno bivanje je časovno omejeno in je vezano na izdajo za določen namen, medtem ko se dovoljenje za stalno prebivanje izda za časovno neomejeno obdobje in brez določenega namena. Do pridobitve začasnega dovoljenja so upravičeni tujci, ki imajo status rezidenta za daljši čas v drugi državi, članici EU, tujci slovenskega rodu do tretjega kolena, otrok tujca, ki je rojen v Republiki Sloveniji, in žrtve trgovine z ljudmi. Pravico do začasnega bivanja pridobijo, v kolikor dokažejo, da njihov namen bivanja v Republiki Sloveniji spada v sklop namena študija, izobraževanja in usposabljanja, specializacije, namena združitve družine ali namena dela in zaposlitve. Do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje je upravičen tujec, ki dokaže, da v Republiki Sloveniji nepretrgoma biva že najmanj pet let, kar 17

26 torej pomeni, da se dovoljenje za stalno prebivanje izda na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje (ZTuj-2, 2011, čl. 31 in čl. 59) Postopek pridobitve dovoljenja za prebivanje Kadar gre za prvo zaposlitev, je v praksi tako, da prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela (Priloga I) skupaj s prilogami vloži delodajalec na upravni enoti. V kolikor delodajalec vloži prošnjo sam, jo pristojni na upravni enoti odpošljejo na konzulat predstavništva Republike Slovenije, od koder tujec prihaja, kjer vlogo in dokazila preverijo. V kolikor je prošnja skladna z vsemi zahtevami, tujca pozovejo na odvzem prstnega odtisa. Lahko pa prošnjo vloži tudi tujec sam, v kolikor mu delodajalec izda potrebne dokumente. To lahko tujec uredi v Republiki Sloveniji ali na konzulatu predstavništva Republike Slovenije v državi, od koder prihaja. K obrazcu priložimo naslednja dokazila (s seboj moramo imeti fotokopije in originalna dokazila): veljavno delovno dovoljenje, overjeno kopijo potnega lista, fotografijo, pogodbo o zaposlitvi dokazilo o zadostnih sredstvih za preživljanje (pogodbo o zaposlitvi), ustrezno (komercialno) zdravstveno zavarovanje, minimalno za dobo enega meseca, potrdilo o nekaznovanju v državi, od koder tujec prihaja; izda ga Ministrstvo za notranje zadeve (ne sme biti starejše od 3 mesecev), potrdilo o plačilu takse. Dovoljenje za bivanje se tujcu izda za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ne glede na to, ali gre za zaposlitev tujca iz tretjih držav ali BiH. Ko je dovoljenje izdano, konzulat pozove tujca na prevzem dovoljenja za prebivanje in mu izda izkaznico. S to izkaznico lahko pride v Republiko Slovenijo in prijavi prebivališče Sklenitev delovnega razmerja z delavci iz tretjih držav Tuji državljani morajo za delo v Republiki Sloveniji predhodno pridobiti delovno dovoljenje. Na podlagi pridobljenega delovnega dovoljenja lahko delavec in delodajalec začneta izvrševati pravice in obveznosti, določene v pogodbi o zaposlitvi. Enako kot s slovenskimi državljani mora delodajalec tudi s tujimi skleniti pogodbo o zaposlitvi. Ali bo delodajalec sklenil s tujcem pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas, pa je odvisno od tega, ali bo tujec delovno dovoljenje šele pridobil ali pa morda že ima osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas (Skorupan, 2007, str. 29). 18

27 Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena v pisni obliki (ZDR-1, 2013, čl. 17) in mora vsebovati vse bistvene sestavine, kot so podatki pogodbenih strank, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta oziroma vrste dela in s kratkim opisom dela, kraj opravljanja dela, čas, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, in ostala določila, ki so skladna z 31. členom ZDR-1 (ZDR-1, 2013, čl. 31) Sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z delavci iz tretjih držav Kadar ima delavec iz tretjih držav, s katerim delodajalec namerava skleniti delovno razmerje, že pridobljeno osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas, potem lahko z njim sklene pogodbo za nedoločen čas. Tujec osebno delovno dovoljenje pridobi s stalnim prebivanjem v Republiki Sloveniji. Kadar želimo skleniti delovno razmerje s tujim delavcem, se načeloma uporabljajo enaka določila kot za sklepanje pogodb o zaposlitvi s slovenskimi delavci (Skorupan, 2007, str. 30) Sklenitev delovnega razmerja za določen čas z delavci iz tretjih držav Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene v primerih, ki jih izrecno določa ZDR-1. Tako je v 54. členu ZDR-1 določeno, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas sklene, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja (ZDR-1, 2011, čl. 54). Časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas je opredeljena v 54. členu ZDR-1. Po tej določbi delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem za isto delo, za čas, ki bi neprekinjeno trajal dlje kot dve leti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem iz tretje države, lahko sklene pogodbo za daljši čas trajanja, kot je določena omejitev. Običajno delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za čas trajanja delovnega dovoljenja (Skorupan, 2007, str. 30). 19

28 4 POSEBNOSTI ZAPOSLOVANJA TUJCEV IZ BiH Takratni minister dr. Ivan Svetlik je ob podpisu Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH dejal:»s tem Sporazumom želimo z BiH, ki je naša največja partnerica na področju zaposlovanja, urediti zaposlovanje tako, da bo v korist obeh držav, predvsem pa v korist delavcem«(dernovšek, 2011). Republika Slovenija in BiH že vrsto let sodelujeta na področju trga dela. Medsebojno sodelovanje je bilo do leta 2011 neformalno. Ko je bilo v preteklosti javno videno izkoriščanje bosanskih delavcev, sta državi na tem področju morali najti skupni jezik in urediti odnose pri zaposlovanju delavcev iz BiH v Republiki Sloveniji. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Ivan Svetlik in minister za civilne zadeve BiH mag. Sredoje Nović sta pomemben premik na tem področju naredila v letu 2011, ko sta na gradu Brdo pri Kranju podpisala Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji in protokol o izvajanju sporazuma (MDDSZ, 2011). Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH določa (MDDSZ, 2011):»pogoje in obseg zaposlovanja državljanov BiH v Republiki Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo dovoljenja, ki omogoča zaposlitev, pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev migrantov, spodbujanje integracijskih procesov za vključitev na trg dela in v družbo države zaposlitve, način izmenjave informacij med pristojnima nosilcema izvajanja Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH, pogoje za ponovno vrnitev v državo zaposlitve, spremljanje in nadzor nad izvajanjem Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH s strani pristojnih organov«. Protokol pa ureja način sodelovanja med pristojnimi nosilci, tako da opredeljuje postopek zaposlovanja delavcev migrantov ter določa podatke in dokazila, potrebna za izvedbo postopka. V nadaljevanju smo naredili pregled pogojev za zaposlovanje delavcev po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH. Sporazum določa pogoje in postopek zaposlovanja delavcev iz BiH v Republiki Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo dovoljenja, ki omogoča zaposlitev delavcev iz BiH v Republiki Sloveniji. Novo zaposlovanje delavcev iz BiH je dopustno le s predhodnim sodelovanjem službe za zaposlovanje v BiH, ki na podlagi vložene potrebe po delavcih izbere ustrezne kandidate in jih posreduje delodajalcu za dokončni izbor (ZRSZ, b.l.h). 20

29 4.1 Pogoji za zaposlovanje delavcev po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH Delavci se lahko skladno s Sporazumom med Republiko Slovenijo in BiH v Republiki Sloveniji zaposlijo pod pogoji, da so kot brezposelne osebe prijavljeni najmanj 30 dni pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v BiH in so starejši od 18 let, da na trgu dela v Republiki Sloveniji ni ustreznih domačih kandidatov za razpisano prosto delovno mesto, da delodajalec izpolnjuje zakonske pogoje za zaposlitev tujca po 27. členu ZZDT-1. V primeru strokovne zaposlitve, kar je izjema, se lahko posreduje tudi delavca, ki ne izpolnjuje pogoja predhodne prijave pri službi za zaposlovanje v BiH (ZRSZ, b.l.h). 4.2 Predhodni postopek posredovanja delavcev iz BiH Skladno s Sporazumom med Republiko Slovenijo in BiH se postopek izbire delavca iz BiH začne na pobudo delodajalca, ki na ZRSZ vloži prijavo prostega delovnega mesta na razširjenem obrazcu PDM-1, pri čemer v rubriki»posebne namere delodajalca«posebej izpostavi, da gre za zaposlitev državljana iz BiH po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH. Na obrazcu navede, ali bo končno izbiro kandidata opravil na podlagi razgovora s kandidati ali samo na podlagi poslanega predloga ustreznih kandidatov in potrebne dokumentacije. Delodajalec mora opredeliti pogoje za nastanitev delavca. V primeru, da delodajalec delavca, ki ga namerava zaposliti, poimensko pozna, lahko tudi predlaga kandidata. Vendar je pogoj, da je delavec prijavljen najmanj 30 dni pri službi za zaposlovanje delavcev v BiH. V primeru strokovne zaposlitve lahko delodajalec poleg prijave prostega delovnega mesta predlaga kandidata ter zraven navede še njegove podatke (ZRSZ, b.l.h). ZRSZ za zaposlovanje preveri, ali v evidenci ni ustreznih domačih kandidatov in ostale pogoje za novo zaposlitev v skladu z ZZDT-1, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (Protokol o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji, 2012, čl. 3). ZRSZ zahteva od DURS-a podatek o poravnanih davčnih obveznostih in pozove delodajalca, da poda izjavo o prehodnem šestmesečnem poslovanju - Priloga 2 k obrazcu ZRSZ-TUJ- BIH-1 (Priloga H). ZRSZ pozove delodajalca, da posreduje manjkajoče podatke o nastanitvi tujca in druge podatke, ki so potrebni za posredovanje zahtevka za posredovanje delavcev iz BiH. V kolikor so izpolnjeni vsi pogoji, ZRSZ pripravi dokument, ki zajema osnovne podatke o delodajalcu in ga po elektronski pošti pošlje Agenciji za delo in zaposlovanje BiH. ZRSZ obvesti delodajalca, da je prošnjo za posredovanje kandidatov posredoval službi v BiH. Celoten postopek od vložitve PDM-1 na ZRSZ traja največ 15 dni (ZRSZ, b.l.h). 21

30 4.3 Pogodba o zaposlitvi Z izbranim kandidatom lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi sklene takoj po razgovoru. Pogodba o zaposlitvi se med slovenskim delodajalcem in tujim delavcem iz BiH sklene najmanj za obdobje enega leta, pri čemer lahko delodajalec v pogodbi določi poskusno dobo treh mesecev; v pogodbi mora biti nujno zapisana. V kolikor delodajalec z delom delavca ni zadovoljen, lahko pogodbo po preteku poskusne dobe enostavno razveljavi. Po podpisu pogodbe delavec iz BiH pridobi pravico do pridobitve delovnega dovoljenja in dovoljenja za bivanje za obdobje treh let (Protokol o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji, 2012, čl. 5). Delavec mora biti prvo leto zaposlen pri delodajalcu, ki je vložil vlogo za izdajo delovnega dovoljenja. Po prvem letu zaposlitve ima delavec na podlagi dovoljenja prost dostop do trga dela; dovoljenje velja kot osebno delovno dovoljenje za določen čas (ZRSZ, b.l.h). 4.4 Postopek izdaje dovoljenja po Sporazumu med Republiko Slovenijo in BiH Ko delodajalec izbere kandidata in sklene pogodbo z izbranim kandidatom, lahko vloži vlogo za izdajo dovoljenja pri ZRSZ na obrazcu ZRSZ-TUJ-BIH-1 skupaj s Prilogo 1 (Izjava o poslovanju delodajalca) in Prilogo 2 (Izjava delodajalca o nastanitvi delavca migranta). Pogodba o zaposlitvi mora biti sklenjena najmanj za dobo enega leta. ZRSZ o vlogi odloči najpozneje v 15 dneh od prejete popolne vloge. Da je vloga polna mora delodajalec k vlogi TUJ-BIH-1 priložiti naslednja dokazila (skladno z obrazcem v prilogi ZRSZ-TUJ-BIH-1): izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač»priloga1 k obrazcu ZRSZ-TUJ- BIH«, podpisano pogodbo o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca migranta / 5. člen Protokola o izvajanju Sporazuma med Republiko Slovenijo in BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji, izjavo delodajalca o nastanitvi delavca migranta na predpisanem obrazcu»priloga 2 k obrazcu ZRSZ-TUJ-BIH«, kopijo dokazila o izobrazbi ali poklicni kvalifikaciji delavca migranta, če se za razpisano delovno mesto zahteva ustrezna izobrazba oziroma poklicna kvalifikacija, kopijo potnega lista delavca migranta. Podatki, ki jih po uradni dolžnosti pridobi ZRSZ (skladno z obrazcem v prilogi ZRSZ-TUJ- BIH-1): podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezni register, podatek o prijavi potrebe po delavcu na razširjenem obrazcu PD-BIH, 22

31 pisno obvestilo ZRSZ, da v evidenci ni ustreznih domačih državljanov oziroma z domačimi državljani izenačenih brezposelnih oseb, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na ZRSZ, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal iz poslovnih razlogov delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo, podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge oziroma za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela, podatek, da kvota dovoljenj ni izkoriščena oziroma obseg sprejema delavcev migrantov ni omejen, podatek o plačilu upravne takse za vlogo in odločbo o izdaji dovoljenja s transakcijskega računa delodajalca, obvestilo nosilca države izvora o predlogu/naboru ustreznih kandidatov. 23

32 5 ANALIZA NA TRGU ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IZ TRETJIH DRŽAV 5.1 Razlogi za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav Za dela, ki so slabše plačana in pri katerih so pogoji zelo težki ter nepredstavljivi, delodajalci vedno težje najdejo primerno delovno silo. Zaradi tega se pogosto obrnejo na tuje trge dela in pridobijo tujo delovno silo (Glazer, 2008, str. 42). Delodajalci se pri tem srečujejo s problemom, kako domačim delavcem obrazložiti, zakaj je pridobitev tuje delovne sile koristna za podjetje in seveda nujna, v kolikor na trgu delovne sile ni primernih domačih kandidatov. Domači delavci se s prihodom tuje delovne sile v njihovo okolje bojijo za varnost njihove zaposlitve, saj se zavedajo, da so tuji delavci pripravljeni delati več in celo za manj denarja (Glazer, 2008, str ). Tujci, ki se odločijo in si poiščejo zaposlitev v novem okolju, so pripravljeni delati za nižje plačilo in v skromnejših pogojih dela. Delodajalci tuje delavce ocenjujejo kot bolj prilagodljive in manj zahtevne, zaradi tega so za delodajalce tudi privlačnejši. Delovna imigracija zagotavlja možnost za razvoj in rast na področjih, kjer to ne bi bilo mogoče zaradi pomanjkanja domačih kadrov. Tuja delovna sila omogoča torej, da se izognemo razvojnemu zastoju zaradi omejitev v razpoložljivi delovni sili (Verlič Christensen, 2000, str. 1128). Eden od razlogov za zaposlovanje tujcev iz tretjih držav je tudi strukturna brezposelnost, ki se pojavlja na našem trgu delovne sile. Strukturna brezposelnost pomeni, da je brezposelnost neustrezno pokrita s prostimi delovnimi mesti zaradi neskladij v poklicih, stopnji izobrazbe in usposobljenosti nasploh (Ignjatović, 2002, str. 14). Križanič (2002, str. 100) navaja aktivno politiko zaposlovanja kot sredstvo zmanjševanja strukturne brezposelnosti. Na ZRSZ so problem strukturne brezposelnosti skušali rešiti s prekvalifikacijo brezposelnih oseb z namenom, da bi zaščitili domače delavce, saj tako uvoz tujih delavcev ne bi bil potreben. Program očitno ni bil uspešen glede na to, da je na slovenskem trgu dela še vedno zelo veliko tuje delovne sile. Glavni razlog za neugodno strukturo je zaposlovanje tujcev na delovnih mestih, kjer domači iskalci niso pripravljeni delati zaradi delovnih pogojev in slabšega plačila, njihova stopnja izobrazbe pa je pogosto višja od zahtevane (ZRSZ, 2010, str. 33). Problem strukturnih neskladij pa se odraža tudi v našem izobraževalnem sistemu, ki se ne prilagaja gospodarskim spremembam. Vedno več je previsoko izobražene delovne sile, manjka pa nizko kvalificiranih delavcev oziroma delavcev z nižjo izobrazbo (Ignjatović, 2001, str. 101). Kljub oceni ZRSZ, da se bo obseg potreb po tuji delovni sili zmanjšal, saj naj bi jih glede na zmanjšanje obsega prostih delovnih mest in porast obsega brezposelnosti nadomestili domači, se omenjena pričakovanja niso uresničila (ZRSZ, 2013, str. 24). 24

33 Glavni razlogi, da so potrebe po tuji delovni sili in obseg izdanih delovnih dovoljenj še vedno precej veliki (ZRSZ, 2013, str. 24): opravljanje izvajalskih pogodb v drugih državah EU, za izvajanje katerih firme potrebujejo varilce, monterje, gradbenike in druge profile delavcev, ki jih v državi primanjkuje, potrebe po delavcih za opravljanje mednarodnih prevozov v tujini, pripravljenost tujih delavcev za delo pod težjimi pogoji zaposlitve, precej enostavni postopek za pridobitev dovoljenja za zaposlitev za večinske lastnike in zastopnike, ki se v praksi pogosto izkorišča za lažji prihod tujcev v državo in EU, specifična znanja tujih delavcev. 5.2 Splošna analiza trga zaposlovanja za delavce iz tretjih držav Republika Slovenija si je po osamosvojitvi nabrala bogate izkušnje pri zaposlovanju tujih delavcev. Po vstopu v EU ter pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo je doživela tudi izjemno hitro rast in nepredstavljivo veliko skupno število tujih delavcev. Ne glede na slabe čase, delodajalci še zmeraj sprašujejo po tuji delovni sili. Zlasti po delovni sili iz bivših republik Jugoslavije. To je razumljivo, saj je zaposlovanje tujcev iz tretjih držav ena od najbolj prožnih oblik zaposlovanja na našem trgu dela. Tuji delavci so pretežno mlajši moški, slabše izobraženi ali brez izobrazbe, delajo v razvitejših regijah in pretežno v sekundarnih dejavnostih, zlasti v gradbeništvu (Malačič, 2011, str. 1). V nadaljevanju smo na podlagi statističnih podatkov najprej naredili pregled, za katero tujo delovno silo tretjih držav je Republika Slovenija najbolj privlačna, priseljevanje od 2007 do 2012 in kakšen je namen priselitve tujcev v našo državo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) je iz Preglednice 5.1 mogoče razbrati, da se je v letih od 2007 do 2012 v Republiko Slovenijo priselilo največ državljanov iz BiH, in sicer skupno Državljanom BiH sledijo državljani Srbije, skupno število znaša , iz Kosova, iz Hrvaške in 573 iz Črne gore. Zaradi ekonomsko gospodarske krize, ki je prizadela tudi Republiko Slovenijo, je po letu 2009 sledil velik padec priseljevanja tujih državljanov. Preglednica 5.1: Priseljeni tujci in leto priselitve Priseljeni tujci po državljanstvu Leto priselitve Skupaj BiH Hrvaška Srbija Črna gora Kosovo Vir: SURS, b.l. 25

34 Da bi ugotovili najbolj pogost namen prihoda tujcev v Republiko Slovenijo, smo vzeli za primer države bivše Jugoslavije, in sicer BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore ter Kosova. Iz Preglednice 5.2 je razvidno, da je najbolj pogost namen priselitve tujih državljanov iskanje zaposlitve ali dela. Največ tujcev pride k nam v upanju, da bodo našli zaposlitev. Državljanov iz BiH je največ, sledijo jim Srbija, Kosovo, Hrvaška in kot zadnja Črna gora. Preglednica 5.2: Prihod tujcev glede na namen prihoda Namen priselitve BiH Države tujcev Hrvaška Srbija Črna gora Kosovo Skupaj: Po namenu (%) zaposlitev ,45 sezonsko delo združitev z družino ,47 študij ,87 drugo ,13 neznano ,11 Skupaj: % Vir: SURS, b.l Izdana delovna dovoljenja za tujce iz tretjih držav po vrstah S Preglednico 5.3 smo prikazali število izdanih delovnih dovoljenj po vrstah v letih od 2007 do Vsi podatki za posamezno leto so vzeti na dan 31. december. Kot vidimo, je število izdanih delovnih dovoljenj po letu 2010 pričelo padati. Konec leta 2007 je bilo izdanih največ dovoljenj za zaposlitev, in sicer V letu 2013 je število padlo na Sklepamo, da je eden od razlogov za padec ekonomsko gospodarska kriza in visoka brezposelnost, zaradi katere je na voljo več domačih iskalcev zaposlitve. Preglednica 5.3: Izdana delovna dovoljenja po vrstah v letih od 2007 do Osebno delovno dovoljenje Dovoljenje za zaposlitev Dovoljenje za delo Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH 661 Skupaj: Vir: ZRSZ, b.l.i. Naslednji razlog je morda sprejetje novega ZZDT-1. Zakon je poostril pogoje za novo zaposlovanje tujcev, določil nove omejitve ter dodatno zaostril nadzor nad že izdanimi delovnimi dovoljenji. V letu 2012 je bil sprejet Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH, po katerem je bilo v letu 2013 izdanih 661 dovoljenj za zaposlitev. Dovoljenju za zaposlitev sledi dovoljenje za delo. Konec leta 2007 je bilo izdanih dovoljenj za delo. V letu 2013 je število izdanih dovoljenj za delo padlo na Z ZZDT-1 se je ukinilo sezonsko 26

35 delo v gostinstvu in turizmu ter sezonsko delo v gradbeništvu in sklepamo lahko, da je prav to vplivalo na tako nizko izdajo dovoljenj za delo. Osebno delovno dovoljenje se izdaja v zakonsko določenih primerih, zato je število dovoljenj te vrste izdanih v manjšem obsegu. Konec leta 2007 je bilo izdanih osebnih delovnih dovoljenj, konec 2013 se je število povečalo na Tujci, ki so v Republiki Sloveniji dvajset mesecev neprekinjeno zaposleni pri istem delodajalcu, lahko na podlagi tega sami zaprosijo za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let Izdana delovna dovoljenja glede na državljanstvo Iz Preglednice 5.4 vidimo, kako so bila v letih od 2007 do 2013 izdana delovna dovoljenja državljanom iz tretjih držav glede na državljanstvo. Po vseh vrstah izdanih delovnih dovoljenj je bilo največ dovoljenj izdanih državljanom BiH. Največ je bilo dovoljenj za zaposlitev za vsa leta (od 2007 do 2013) in po posameznih državljanstvih. Tako visoko število izdanih dovoljenj za zaposlitev je posledica povpraševanja po delavcih, predvsem po delavcih s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje (gradbeništvo, kovinarstvo, prevozništvo, gostinstvo). Državljanom BiH je bilo v letu 2007 izdanih največ dovoljenj za zaposlitev, in sicer , dovoljenju za zaposlitev sledi dovoljenje za delo , osebnih delovnih dovoljenj je bilo izdanih najmanj Po izdanih dovoljenjih za zaposlitev sledijo državljanom BiH državljani iz Srbije. V letu 2007 jim je bilo izdanih dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo. Državljanom Srbije je bilo najmanj izdanih osebnih delovnih dovoljenj Hrvaška sledi BiH v izdanih osebnih delovnih dovoljenjih, število za leto 2007 znaša Makedoniji je bilo v letu 2007 največ izdanih dovoljenj za zaposlitev. Najmanj je bilo izdanih delovnih dovoljenj državljanom Kosova in Črne gore. V letu 2008 so števila izdanih dovoljenj še rasla, nato se je obseg počasi zmanjševal. Republiko Slovenijo je prizadela ekonomsko gospodarska kriza in s tem visoka brezposelnost. Temu primerno je bilo na voljo več domačih iskalcev zaposlitve. Trend zmanjševanja se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. Na obseg izdanih delovnih dovoljenj zelo vpliva stanje brezposelnosti, saj ZRSZ v postopkih odločanja o dovoljenjih zelo strogo in natančno preverja, ali so na trgu dela ustrezne brezposelne osebe oz. osebe, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. ZRSZ prav tako pred izdajo delovnega dovoljenja preverja, ali so delodajalci odpuščali delavce iz poslovnih razlogov, obveščali ZRSZ o prenehanju potreb po delu večjemu številu delavcev oz. zavrnili zaposlitev brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem. Kljub zmanjšanju obsega je število izdanih delovnih dovoljenj še vedno visok; menimo, da bo ZRSZ še naprej aktivno izdajal nova dovoljenja za zaposlitev državljanom iz tretjih držav, saj so za naš trg dela zelo dobrodošli in potrebni. 27

36 Preglednica 5.4: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu v letih od 2007 do 2013 Vrsta delovnega dovoljenja Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu Skupaj ODD BiH Hrvaška Srbija Kosovo Makedonija Črna gora Srbija in Črna gora Skupaj: DZ BiH Hrvaška Srbija Kosovo Makedonija Črna gora Srbija in Črna gora Skupaj: DD BiH Hrvaška Srbija Kosovo Makedonija Črna gora Srbija in Črna gora Skupaj: Sporazum RS/BiH BiH Hrvaška 2 2 Srbija 1 1 Kosovo 0 0 Makedonija 0 0 Črna gora 0 0 Srbija in Črna gora 0 0 Skupaj: Opomba: ODD osebno delovno dovoljenje, DZ dovoljenje za zaposlitev, DD dovoljenje za delo. Vir: ZRSZ, b.l.i. 28

37 5.2.3 Izdana delovna dovoljenja glede na spol Kot vidimo v Preglednici 5.5, je bilo v letih od 2007 do 2013 največ delovnih dovoljenj izdanih moškim. V letu 2007 je bilo dovoljenj izdanih moškim, ženskam pa V letu 2008 se je obseg izdanih delovnih dovoljenj povečal. Po letu 2008 je obseg izdaje dovoljenj pričel padati; tako je bilo do leta 2012, ko je bilo izdanih dovoljenj moškim in ženskam. V letu 2013 se je izdaja delovnih dovoljenj ponovno pričela dvigati; izdanih je bilo delovnih dovoljenj moškim. Izdaja delovnih dovoljenj ženskam se je v letu 2013 še znižala, in sicer na Preglednica 5.5: Izdana delovna dovoljenja glede na spol v letih od 2007 do Skupaj: moški ženske Skupaj: Vir: ZRSZ, b.l.i Izdana delovna dovoljenja glede na stopnjo izobrazbe Kako so bila izdana delovna dovoljenja glede na stopnjo izobrazbe v letih od 2007 do 2013, nam prikazuje Preglednica 5.6. Največ delovnih dovoljenj je bilo izdanih za osebe, ki imajo dokončano osnovno šolo ali manj. Sledijo izdana delovna dovoljenja za osebe s srednjo poklicno izobrazbo. Sledijo izdana dovoljenja za osebe s srednjo, strokovno in splošno izobrazbo. Najmanj je bilo izdanih delovnih dovoljenj za osebe s terciarno izobrazbo. Preglednica 5.6: Izdana delovna dovoljenja glede na stopnjo izobrazbe v letih od 2007 do OŠ ali manj srednja poklicna izobrazba srednja, strokovna, splošna izobrazba terciarna izobrazba Skupaj: Vir: ZRSZ, b.l.i Izdana delovna dovoljenja glede na starost Tuji delavci so pretežno mlajši moški oziroma moški po tridesetem letu starosti. Da je temu tako, smo prikazali v Preglednici 5.7. Od leta 2007 do 2013 je bilo največ delovnih dovoljenj izdanih tistim, ki so dopolnili 30 let ali več, skupno število teh je , kar predstavlja 30,9 % delež. Najmanj delovnih dovoljenj je bilo izdanih starim 60 let in več, skupno število teh je delovnih dovoljenj, kar je 0,9 %. 29

38 Preglednica 5.7: Izdana delovna dovoljenja glede na starost v letih od 2007 do Skupaj: Glede na starost (%) let , let , let , let , let ,3 60 let in več ,9 Skupaj: % Vir: ZRSZ, b.l.i Izdana delovna dovoljenja glede na dejavnost Preglednica 5.8 nam prikazuje, kako so bila v letih od 2008 do 2013 izdana delovna dovoljenja glede na dejavnost. Največ delovnih dovoljenj je bilo izdanih za dejavnost gradbeništva. Sledijo predelovalne dejavnosti, dejavnosti, za katere ni podatka, dejavnosti za promet in skladiščenje, dejavnosti trgovine, druge raznovrstne ter dejavnosti gostinstva. Preglednica 5.8: Izdana delovna dovoljenja glede na dejavnost v letih od 2008 do NI PODATKA O DEJAVNOSTI KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI GRADBENIŠTVO TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI Skupaj: Vir: ZRSZ, b.l.i. 30

39 5.3 Analiza trga zaposlovanja za delavce iz BiH Najbolj priljubljeni tuji delavci pri nas so delavci iz BiH. Razloge lahko najdemo v tem, da smo si kulturno relativno blizu, saj smo bili nekoč del iste države. Delavci iz BiH se na račun naše geografske bližine lažje odločajo za iskanje zaposlitve v Republiki Sloveniji kot v kakšni bolj oddaljeni državi. Država BiH si še vedno ni ekonomsko in socialno opomogla od povojnega obdobja, zaradi česar svojim državljanom ne nudi stabilne materialne in socialne opore. Prav tako je delavcem iz BiH olajšana okoliščina podobnosti jezika ter dejstvo, da se kljub selitvi počutijo kot bi bili tukaj doma. Zanimali so nas delavci iz BiH, zato smo se pri analizi zaposlovanja delavcev osredotočili izključno na njih Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na stopnjo izobrazbe Iz Preglednice 5.9 vidimo, da je bilo v letih od 2007 do 2013 največ delovnih dovoljenj izdanih delavcem s končano srednjo poklicno izobrazbo in končano osnovno šolo ali manj. Veliko manj delovnih dovoljenj je bilo izdanih delavcem s srednjo, strokovno ali splošno izobrazbo, najmanj je bilo izdanih dovoljenj delavcem s terciarno izobrazbo. Preglednica 5.9: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na stopnjo izobrazbe v letih od 2007 do OŠ ali manj srednja poklicna izobrazba srednja, strokovna, splošna izobrazba terciarna izobrazba Skupaj: Vir: ZRSZ, Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na starost Izdana delovna dovoljenja glede na starost nam prikazuje Preglednica V letih od 2007 do 2013 je bilo največ delovnih dovoljenj izdanih osebam s starostjo od 30 do 39 let. Tem sledijo osebe s starostjo od 15 do 24 let, podobno število delovnih dovoljenj je bilo izdanih osebam v letih od 40 do 49 let in od 25 do 29 let. Manj delovnih dovoljenj je bilo izdanih delavcem s starostjo od 50 do 59 let. Starejšim delavcem s starostjo 60 let in več je bilo izdanih najmanj delovnih dovoljenj. Iz preglednice lahko sklepamo, da so najbolj zaželeni mlajši moški po tridesetem letu starosti. 31

40 Preglednica 5.10: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na starost v letih od 2007 do let let let let let let ali več Skupaj: Vir: ZRSZ, Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na dejavnost V Preglednici 5.11 nas je zanimalo, katerih delovnih dovoljenj glede na dejavnost je bilo delavcem iz BiH izdanih največ. V letih od 2008 do 2013 je bilo največ delovnih dovoljenj izdanih za dejavnost gradbeništva, in sicer je bilo v letu 2008 izdanih kar delovnih dovoljenj. Skozi leta je izdaja delovnih dovoljenj za dejavnost gradbeništva padala. Sklepamo lahko, da je zato kriva ekonomsko gospodarska kriza, ki je najbolj prizadela prav dejavnost gradbeništva. Preglednica 5.11: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na dejavnost v letih od 2008 do NI PODATKA O DEJAVNOSTI KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO RUDARSTVO PREDELOVALNE DEJAVNOSTI OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI GRADBENIŠTVO TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL PROMET IN SKLADIŠČENJE GOSTINSTVO INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE IZOBRAŽEVANJE ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI DRUGE DEJAVNOSTI Skupaj: Vir: ZRSZ,

41 Dejavnosti gradbeništva sledijo predelovalne dejavnosti, dejavnosti, za katere ni podatka, dejavnost prometa in skladiščenja, dejavnost kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva, druge raznovrstne poslovne dejavnosti, dejavnost trgovine. Najmanj delovnih dovoljenj delavcem iz BiH je bilo izdanih za dejavnosti javne uprave in obrambe ter za dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na poklic Preglednica 5.12 nam prikazuje izdana delovna dovoljenja glede na poklic. Pri obravnavi podatkov o poklicih tujcev v evidenci ZRSZ naletimo na problem, saj poklici niso definirani na standardni način, kot je to običajno v socialno ekonomski statistiki. Na težavo naletimo predvsem pri tem, da je največ delovnih dovoljenj v letih od 2011 do 2013 bilo izdanih v skupini, kjer ni podatka in poklici niso definirani. Razlog za to je ta, da so podatki o poklicih tujcev iz BiH mešanica izobrazbe in poklica. Velikokrat je kot poklic navedena kar izobrazba (osnovnošolska, srednja ali višja strokovna izobrazba). Iz preglednice lahko sklepamo, da se največ delovnih dovoljenj za državljane BiH izdaja za poklice z nizko izobrazbo ali povsem brez izobrazbe. Iz vrste poklicev lahko vidimo, da so to poklici za neindustrijski način dela, upravljavci strojev in naprav ter poklici za preprosta dela. Preglednica 5.12: Izdana delovna dovoljenja delavcem iz BiH glede na poklic v letih od 2011 do NI PODATKA ZAKONODAJALCI, VISOKI URADNIKI, MENEDŽERJI STROKOVNJAKI TEHNIKI IN DRUGI STROKOVNI SODELAVCI URADNIKI POKLICI ZA STORITVE, PRODAJALCI KMETOVALCI, GOZDARJI, RIBIČI, LOVCI POKLICI ZA NEINDUSTRIJSKI NAČIN DELA UPRAVLJAVCI STROJEV IN NAPRAV POKLICI ZA PREPROSTA DELA Skupaj: Vir: ZRSZ,

42 6 PREVERJANJE ZASTAVLJENIH RAZISKOVALNIH HIPOTEZ V uvodnem delu zaključnega dela smo si zastavili štiri raziskovalne hipoteze. Pričakovali smo, da bomo na podlagi pridobljenih podatkov nanje lahko odgovorili, zato v tem delu preverjamo, ali lahko na hipotezo odgovorimo pritrdilno ali trditev ovržemo. 6.1 Preverjanje RH 1 Ali v Republiko Slovenijo prihaja največ tujih delavcev iz BiH, nas je zanimalo pri prvi raziskovalni hipotezi. To smo preverili na ta način, da smo s pomočjo objavljenih podatkov na spletni strani SURS-a naredili Preglednico 5.1. Podatke smo dobili tako, da smo vzeli države BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Kosova. V letih od 2007 do 2012 je bilo največ priseljenih tujcev iz BiH, in sicer Državljanom BiH sledijo državljani Srbije. Teh je bilo Državljanom BiH kot tretji sledijo državljani Hrvaške v skupnem številu Najmanj tujih delavcev prihaja iz Črne gore. Teh je v 573. Na našo raziskovalno hipotezo lahko glede na rezultat odgovorimo pritrdilno. 6.2 Preverjanje RH 2 Tuji državljani, ki iščejo zaposlitev v Republiki Sloveniji, so različnih starosti in različnega spola. Zanimalo nas je, katerih je glede na spol več. Če pogledamo izdana delovna dovoljenja glede na spol v letih od 2007 do 2013, iz Preglednici 5.5 lahko vidimo, da je bilo moškim izdanih delovnih dovoljenj, ženskam pa delovnih dovoljenj. Skladno z rezultatom lahko na našo raziskovalno hipotezo odgovorimo pritrdilno. Tujci z namenom zaposlitve v Republiki Sloveniji so pretežno moški. 6.3 Preverjanje RH 3 Pri tretji raziskovalni hipotezi nas je zanimalo, ali največ tujih delavcev pride v Republiko Slovenijo z namenom, da si tukaj najdejo zaposlitev. Na podlagi podatkov, pridobljenih iz SURS-a, smo naredili Preglednico 5.2, v kateri nas je zanimal razlog priselitve državljanov BiH, Hrvaške, Srbije, Črne gore in Kosova. Kot razlog priselitve smo navedli zaposlitev, sezonsko delo, združitev z družino, študij, drugo in neznano. Največje število teh tujcev je kot razlog za priselitev navedlo zaposlitev. Od skupnega števila priseljenih iz vseh teh držav jih je navedlo za razlog priselitve zaposlitev, kar predstavlja (62,45 %). Kot drugi razlog je navedena združitev z družino (22,47 %), kot tretji sezonsko delo (9 %), četrti razlog je označen kot neznano. Študij je naveden kot 34

43 peti razlog, in sicer zajema (1,87 %). Preostalih (1,13 %) je navedeno kot drugo. Glede na rezultat lahko našo raziskovalno hipotezo potrdimo. Glede na to, da je tudi v BiH zelo visoka stopnja brezposelnosti, lahko sklepamo, da je zaradi tega največ prosilcev za delovna dovoljenja prav iz te države. 6.4 Preverjanje RH 4 V četrti raziskovalni hipotezi nas je zanimalo, ali je državljanom BiH izdanih največ delovnih dovoljenj. Za pridobitev podatkov smo si pomagali s spletno stranjo ZRSZ. Oblikovali smo Preglednico 5.4. Preglednico smo imenovali Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu. Da so rezultati utemeljeni, smo vzeli poleg države BiH še Hrvaško, Srbijo, Kosovo, Makedonijo, Črno goro ter Srbijo. V letih od 2007 do 2013 je bilo državljanom BiH izdanih osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenj za zaposlitev, dovoljenj za delo. Leta 2013 je postal veljaven Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH o zaposlovanju državljanov BiH v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega sporazuma je bilo državljanom BiH v letu 2013 izdanih 658 delovnih dovoljenj. Državljanom BiH sledijo državljani Srbije. Tem je bilo v letih od 2007 do 2013 izdanih osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenj za zaposlitev, dovoljenj za delo. Hrvaška državljanom BiH sledi kot tretja po vrsti v izdanih osebnih delovnih dovoljenjih, in sicer jim je bilo v letih od 2007 do 2013 izdanih osebnih delovnih dovoljenj. Državljanom Hrvaške je bilo izdanih dovoljenj za delo. Državljani Kosova pa BiH sledijo na tretjem mestu po izdanih dovoljenjih za zaposlitev. Izdanih jim je bilo dovoljenj. Kot četrta državljanom BiH sledi Makedonija. Izdanih jim je bilo osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo. Državljani Kosova državljanom BiH sledijo kot peti v izdanih osebnih delovnih dovoljenjih. Teh jim je bilo izdanih in dovoljenj za delo. Najmanj delovnih dovoljenj je bilo izdanih državljanom Črne gore. Na podlagi rezultatov iz Preglednice 5.4 lahko potrdimo, da je bilo največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom BiH. Delodajalci v Republiki Sloveniji najpogosteje zaprosijo za delovna dovoljenja za državljane iz BiH. Državljani BiH v naši državi vidijo idealno možnost zaslužka in rešitve svojega ekonomskega problema. 35

44 7 SKLEP Stopnja registrirane brezposelnosti iz leta v leto narašča, odkar je leta 2008 Republiko Slovenijo prizadela ekonomsko gospodarska kriza. Kljub veliki brezposelnosti je še vedno veliko povpraševanja po tujih delavcih. Domači iskalci zaposlitve namreč marsikatere zaposlitve niso pripravljeni sprejeti, kar je v večini pogojeno z neprimernimi pogoji zaposlitve. Zaposlovanje tujih delavcev, zlasti delavcev iz tretjih držav, je v Republiki Sloveniji še vedno zelo aktualna tema. Pomanjkanje ustreznega kadra in strukturno neskladje na trgu dela, delodajalci rešujejo s politiko zaposlovanja tujih delavcev. Razlogov, zakaj se slovenski delodajalci vse več poslužujejo zaposlovanja tuje delovne sile, je veliko. Delodajalci tuje delavce ocenjujejo kot bolj prilagodljive, manj zahtevne, večinoma strokovno ustreznejše in cenejše. Po podatkih, ki smo jih pridobili s spletne strani SURS-a, smo prišli do ugotovitve, da je največ tujih državljanov priseljenih iz bivših republik Jugoslavije oziroma tako imenovanih tretjih držav. Največ tujih državljanov že od nekdaj prihaja iz BiH. Najbolj pogost namen prihoda v Republiko Slovenijo je zaposlitev ali delo. V zaključnem delu smo tako obravnavali izključno tuje državljane tretjih držav in BiH. Namen zaključnega dela je bil predstaviti temo zaposlovanja tujcev iz tretjih držav ter prikazati pomembne razlike pri zaposlovanju delavcev iz BiH. Da lahko zaposlimo tujca iz tretje države, potrebujemo dve dovoljenji, in sicer delovno dovoljenje in dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji. Prvi pogoj za zaposlitev tujca je pridobitev delovnega dovoljenja. Celoten proces zaposlitve poteka prek delodajalca, ki najprej na ZRSZ prijavi prosto delovno mesto. ZRSZ preveri, ali na zavodu obstajajo ustrezni brezposelni kandidati. V kolikor ustreznih kandidatov ni, zavod izda obvestilo o obstoju ustreznih kandidatov, iz katerega je razvidno, da ustrezni kandidati ne obstajajo. Šele potem, ko delodajalec pridobi obvestilo, lahko na ZRSZ vloži vlogo za pridobitev delovnega dovoljenja. Ko delodajalec prejme delovno dovoljenje za tujca, lahko na podlagi tega zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje. S tem, ko tujec pridobi obe dovoljenji, se lahko zaposli izključno pri delodajalcu, ki je zaprosil za delovno dovoljenje. Državljani BiH so že vrsto let najbolj priljubljeni tuji delavci v Republiki Sloveniji. Zato sta državi morali najti skupni jezik in urediti odnose pri zaposlovanju delavcev iz BiH v Republiki Sloveniji. Marca 2011 sta državi podpisali Sporazum med Republiko Slovenijo in BiH, ki določa, da se lahko delavec iz BiH v Republiki Sloveniji zaposli pod točno določenimi pogoji. Prvi pogoj je ta, da v Republiki Sloveniji ZRSZ v svoji evidenci nima primernih kandidatov, da mora biti tuji delavec prijavljen na zavodu v BiH najmanj 30 dni in mora biti starejši od 18 let. V kolikor so pogoji izpolnjeni, se lahko prične postopek o izbiri kandidata. 36

45 Na začetku zaključnega dela smo si zastavili štiri raziskovalne hipoteze, na katere smo na podlagi opravljene analize in pridobljenih podatkov s spletnih strani SURS-a in ZRSZ nanje odgovorili. Ugotovili smo, da največ tujih delavcev iz tretjih držav prihaja iz BiH, da so tuji delavci pretežno moški, da je najbolj pogost namen prihoda tujih državljanov, da si v Republiki Sloveniji najdejo zaposlitev ter da je največ delovnih dovoljenj izdanih državljanom BiH. 37

46 8 LITERATURA IN VIRI 1. Dernovšek, I. (2011, 23. junij). Nova diskriminacija bosanskih delavcev. Delo. Pridobljeno s 2. Domadenik, P., Farčnik, D., Kostevc, Č., Ograjenšek, I., Redek, T., Simčič, N., Dolenc, P., Laporšek, S. in Vodopivec M. (2013). Trg dela v Sloveniji: Pregled stanja in analiza izbranih tem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 3. Drobnič, R. (2009). Slovenski trg dela danes in jutri: kritičen pogled na trg dela in razvojne možnosti s primeri dobrih praks. Ljubljana: Planet GV. 4. Grofelnik, I. in Premk, U. (2007). Zakon o zaposlovanju tujcev in njegova uporaba v praksi. Ljubljana. Založniška hiša Primat. 5. Glazer, J. (2008). Praktični izzivi pri zaposlovanju tujcev skozi prizmo demografskih in zaposlitvenih sprememb. HRM, 6(24), Ignjatović, M. (2001). Anatomija slovenskega trga delovne sile. V M. Stanojević (ur.), Uspešna nedozorelost: industrijski odnosi v EU in Sloveniji (str ). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 7. Ignjatović, M. (2002). Trg delovne sile v Sloveniji v devetdesetih letih 20. stoletja. V I. Svetlik, J. Glazer, A. Kajzer, M. Trbanc (ur.), Politika zaposlovanja (str ). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 8. Jazbec, F. (2005). Vloga Upravnih enot na področju upravljanja migracij. Pridobljeno s cju_upravljanja_migracij/ 9. Korpič - Horvat, E. in Senčur - Peček, D. (2013). Mali komentar Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ljubljana: Verlag Dashöfer. 10. Križanič, F. (2002). Politika zaposlovanja in gospodarska politika. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 11. Malačič, J. (2011). Neravnovesje na trgu dela in zaposlovanje tujcev v Sloveniji. Pridobljeno s Malačič, J. (2010). Tuji delavci na trgu dela v Sloveniji v dobrih in slabih časih. HRM, 8(33), Malačič, J. (2008). Imigracije in trg dela v Sloveniji: od priseljevanja sodržavljanov do zaposlovanja tujcev. Znanstvena konferenca. 14. Malačič, J., Domadenik, P., Pahor, M. (2006). Trendi zaposlovanja in ekonomskih migracij na slovenskem trgu dela (zaključno poročilo študije). Ekonomska fakulteta, Ljubljana. 15. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). (2011). Sporazum z BIH o zaposlovanju nov korak k izboljšanju položaja delavcev migrantov iz BIH v Sloveniji. Pridobljeno s 38

47 16. Moja zaposlitev. (2011). Spremembe, ki jih prinaša novi Zakon o zaposlovanju in delu tujcev. Pridobljeno s Ovsenik, A. (2014, 18. februar). Za 130 tisoč brezposelnih le 760 prostih delovnih mest. Delo. Pridobljeno s Pravilnik o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje, načinu zajemanja prstnih odtisov in načinu označitve prenehanja dovoljenja za prebivanje. (2011). Uradni list Republike Slovenije, št. 85/ Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso vezane na trg dela. (2011). Uradni list Republike Slovenije, št. 45/ Repovž, E. (2014, 14. februar). Pri rekordni brezposelnosti podjetja ne dobijo ustreznega kadra. Delo. Pridobljeno s Setnikar, N. (2013, 18. marec). Spremembe na trgu dela v letu Mladi podjetnik. Pridobljeno s Skorupan, M. (2007). Zaposlovanje tujcev priročnik za delodajalce. Združenje delodajalcev Slovenije ZDS. Pridobljeno s file:///c:/users/pbk2011/downloads/zaposlovanjetujcev.pdf 23. Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji in protokol o izvajanju sporazuma. (2012). Uradni list Republike Slovenije, št Statistični urad Republike Slovenije. (STAT). (b.l.). Priseljeni tujci po državi državljanstva, leto in namenu priselitve. Pridobljeno s Svetlik, I., Ignjatović, M., Sicherl, P., Kopič, A. in Trbanc, M. (2008). Človeški kapital, delovna sila, trg dela in delovna razmerja. Pridobljeno s Šaloven, M. in Janc G. (2007). Predpisi s področja državne meje, tujcev in schengenskega pravnega reda. Ljubljana: GV Založba. 27. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). (2014). Ekonomsko ogledalo. Ljubljana: Umar. Pridobljeno s Verlič Christensen, B. (2000). Migracijska politika Evropske skupnosti in Slovenija. Pridobljeno s Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). (2013). Uradni list Republike Slovenije, št Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1). (2011). Uradni list Republike Slovenije, št Zakon o tujcih (ZTuj-2). (2011). Uradni list Republike Slovenije, št Zakon o uveljavitvi prehodnega obdobja za zaposlovanje in delo državljanov Republike Hrvaške v Republiki Sloveniji po vstopu Republike Hrvaške v Evropsko unijo (ZUPOZDD). (2013). Uradni list Republike Slovenije, št

48 33. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.a). Pridobljeno s Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.b). Pridobljeno s Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.c). Pridobljeno s Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.d). Pridobljeno s etjih_drzav 37. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.e). Pridobljeno s _dovoljenj 38. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.f). Pridobljeno s vloge_in_zakonski_roki 39. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.g). Pridobljeno s Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.h). Pridobljeno s _bih 41. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (b.l.i). Pridobljeno s Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (2013). Strokovno izhodišče za leto Pridobljeno s file:///c:/users/pbk2011/downloads/strokovna_izhodisca_trg%20dela_za_leto_% %20(1).pdf 43. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). (2014). Izdana delovna dovoljenja državljanom BiH (interno gradivo). Območna enota Ljubljana. 40

49 9 PRILOGE Priloga A: Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja ZRSZ-TUJ-1 Priloga B: Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev ZRSZ-TUJ-2 Priloga C: Izjava o poslovanju delodajalca ZRSZ-TUJ-2-1 Priloga D: Vloga za izdajo dovoljenja za delo ZRSZ-TUJ-3, priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ 3-1, priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ 3-2 Priloga E: Prijava prostega delovnega mesta PDM-1 Priloga F: Prijava dela tujca ZRSZ-TUJ-4A Priloga G: Odjava dela tujca ZRSZ-TUJ-4C Priloga H: Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlovanje državljanov BiH po Sporazumu ZRSZ- TUJ-BIH-1, priloga 1, priloga 2 Priloga I: Prošnja za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela 41

50 PRILOGA A: Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja ZRSZ-TUJ-1 OBR ZRSZ-TUJ-1 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ZZDT-1 (Uradni list RS, št. 26/11), vlagam VLOGO ZA IZDAJO OSEBNEGA DELOVNEGA DOVOLJENJA Podatki o vlagatelju 1 Priimek (in priimek ob rojstvu) 2 Ime 3 Spol (obkroži) M Ž 4 Dan, mesec in leto rojstva 5 Enotna matična številka tujca 6 Davčna številka tujca 7 Kraj in država rojstva Naslov prebivališča v 8 RS (ulica in hišna številka, poštna številka) 9 Naslov prebivališča v tujini 10 Stopnja strokovne izobrazbe 11 Poklic 12 (obkrožite) 13 Telefonska številka 14 Datum plačila upravne takse A. prva vloga B. podaljšanje C. ponovna vloga Seznanjen sem s tem, da na podlagi 66. in 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 UPB2, 126/07, 65/08, 8/10) uradna oseba Zavoda RS za zaposlovanje, ki vodi postopek, iz uradnih evidenc pridobiva podatke, potrebne za ugotavljanje dejanskega stanja in dejstev, pomembnih za odločanje, in tega ne prepovedujem. Podpis vlagatelja: Datum:

51 Obvezno označite vrsto osebnega delovnega dovoljenja (označite v ): Podatki in dokazila k vlogi za izdajo osebnega delovnega dovoljenja: fotokopija potnega lista pri vseh vrstah delovnih dovoljenj, razen za prosilca za mednarodno zaščito, osebo z začasno zaščito in osebo s subsidiarno zaščito. Če žrtev trgovine z ljudmi in žrtev nezakonitega zaposlovanja nimata potnega lista, lahko priložita drugo dokazilo, s katerim se izkazuje identiteta tujca (STRANKA); podatek o plačilu upravne takse za vlogo in delovno dovoljenje pri vseh vrstah dovoljenj; razen za tujca z začasno ali subsidiarno zaščito, prosilca za mednarodno zaščito ali če mednarodna pogodba tako določa (ZAVOD). Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta Za samozaposlitev tujca Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji ob vložitvi vloge; podatek o zakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazilo o depozitu lastnih finančnih sredstev v višini evrov v obliki potrdila banke s sedežem ali drugo obliko poslovanja v Republiki Sloveniji; dokazilo o lastništvu poslovnega prostora v obliki izpisa iz zemljiške knjige, ali dokazilo o najemu poslovnega prostora v obliki najemne pogodbe. Za samozaposlitev dnevnega delovnega migranta Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o dovoljenju za začasno prebivanje dnevnega delovnega migranta v zadnjem letu pred vložitvijo vloge. Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazili iz 5. in 6. točke za samozaposlitev tujca. Za samozaposlitev tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji rezidenta za daljši čas iz druge države članice EU. Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazili iz 5. in 6. točke za samozaposlitev tujca. Za samozaposlitev tujca: podaljšanje za eno leto Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek iz poslovnega registra o vpisu tujca kot ustanovitelja ali soustanovitelja osebne gospodarske družbe ali kot samostojnega podjetnika posameznika; podatek, da je tujec predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. Za samozaposlitev tujca, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o vpisu tujca v poslovni register za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti. Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let Za družinskega člana tujca s stalnim prebivanjem ali begunca

52 Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje, zaradi združitve družine; podatek o priznanem statusu begunca tujcu, čigar družinski član je tujec, ki je vlagatelj, ali podatek o dovoljenju za stalno prebivanje tujca, čigar družinski član je tujec, ki je vlagatelj. Dokazilo, ki ga priloži tujec: dokazilo, da je tujec, ki je vlagatelj, družinski član tujca z zahtevanim statusom. Za samozaposlenega tujca Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek iz poslovnega registra o vpisu tujca kot ustanovitelja ali soustanovitelja osebne gospodarske družbe ali kot samostojnega podjetnika posameznika oziroma vpisu tujca za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti; podatek, da je bil tujec ob vložitvi vloge zadnjih 22 mesecev prijavljen v socialno zavarovanje kot samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji; podatek, da je tujec predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. Za tujca z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo v Republiki Sloveniji Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek, da je bil tujec v zadnjih 24 mesecih najmanj 20 mesecev prijavljen v socialno zavarovanje kot zaposlena oseba v Republiki Sloveniji. Dokazilo, ki ga priloži tujec: dokazilo o najmanj poklicni izobrazbi ali pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji v Republiki Sloveniji (dokazilo v skladu s 6. členom pravilnika). Za dnevnega delovnega migranta Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek, da je tujec dnevni delovni migrant; podatek, da je bil tujec v zadnjih 24 mesecih najmanj 20 mesecev prijavljen v socialno zavarovanje kot zaposlena oseba v Republiki Sloveniji. Za tujca, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazilo, da je tujec v roku dveh let pred vložitvijo vloge končal zadnji letnik šolanja in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo v Republiki Sloveniji (dokazilo v skladu s 6. členom pravilnika); predlog pogodbe o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da se bo tujec zaposlil najkasneje v roku šestih mesecev, ali pisno izjavo tujca, da se bo samozaposlil in prijavil v socialno zavarovanje najkasneje v roku šestih mesecev od izdaje osebnega delovnega dovoljenja. Za tujca, ki je v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazilo, da je tujec v roku enega leta pred vložitvijo vloge zaključil program raziskovalnega dela v Republiki Sloveniji (potrdilo raziskovalne organizacije o zaključku raziskovalnega dela); predlog pogodbe o zaposlitvi, iz katere je razvidno, da se bo tujec zaposlil najkasneje v roku šestih mesecev, ali pisno izjavo tujca, da se bo samozaposlil in prijavil v socialno zavarovanje najkasneje v roku šestih mesecev od izdaje osebnega delovnega dovoljenja. Za družinskega člana tujca, ki je v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje, zaradi združitve družine;

53 podatek o veljavnem osebnem delovnem dovoljenju tujca, ki je v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in je družinski član vlagatelja. Dokazilo, ki ga priloži tujec: dokazilo, da je vlagatelj družinski član tujca, ki je v Republiki Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela. Za družinskega člana tujca s statusom raziskovalca Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnem dovoljenju za začasno prebivanje, zaradi združitve družine. Dokazili, ki ju priloži tujec: dokazilo, da je vlagatelj družinski član tujca s statusom raziskovalca; dokazilo, da ima vlagateljev družinski član status raziskovalca (potrdilo raziskovalne organizacije). Podaljšanje osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja, ki se podaljšuje; podatek, da je bil tujec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge prijavljen v socialno zavarovanje kot zaposlena ali samozaposlena oseba v Republiki Sloveniji. Osebno delovno dovoljenje za posebne kategorije tujcev in osebno delovno dovoljenje na podlagi mednarodne pogodbe Za prosilca za mednarodno zaščito Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek MNZ, da je tujec prosilec za mednarodno zaščito, da je od vložitve prošnje za mednarodno zaščito minilo najmanj devet mesecev in da odločitev pristojnega organa v tem času še ni bila vročena prosilcu, pri čemer zamude ni mogoče pripisati prosilcu za mednarodno zaščito; podatek MNZ, da je ugotovljena tujčeva identiteta. Za tujca s statusom osebe z začasno zaščito Dokazilo, ki ga priloži tujec: fotokopijo izkaznice osebe z začasno zaščito. Za žrtev trgovine z ljudmi in žrtev nezakonitega zaposlovanja Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o veljavnem dovoljenju za prebivanje žrtve trgovine z ljudmi ali žrtve nezakonitega zaposlovanja. Za osebo s subsidiarno zaščito Dokazilo, ki ga priloži tujec: fotokopijo dovoljenja za prebivanje, iz katerega izhaja, da je tujec oseba s priznano subsidiarno zaščito. Na podlagi mednarodne pogodbe za čas, ki ga določa mednarodna pogodba drugi v skladu z mednarodno pogodbo določeni podatki in dokazila. Dokazovanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicnih kvalifikacij V postopku pridobivanja osebnega delovnega dovoljenja državljan tretje države dokazuje: v tujini pridobljeno izobrazbo: s fotokopijo overjene listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik; izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen na podlagi Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ, št. 10/62) z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica te konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01); v Republiki Sloveniji pridobljeno izobrazbo: s fotokopijo javne listine o izobraževanju; v Republiki Sloveniji pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo: s fotokopijo javne listine o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji

54 PRILOGA B: Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev ZRSZ-TUJ-2 OBR ZRSZ-TUJ-2 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ZZDT-1 (Uradni list RS, št. 26/11), vlagam VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV Podatki o vlagatelju 1 Vlagatelj A Sedež B Matična številka C Davčna številka 2 A Delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje B Registrska številka obrazca PD 3 Kraj opravljanja dela A na sedežu delodajalca B na terenu (lokacija) 4 Prošnja za dovoljenje za zaposlitev A nova zaposlitev B C podaljšanje nadomestna zaposlitev 5 Doba, za katero se prosi za delovno dovoljenje od do Skupno trajanje 6 Telefonska številka 7 Datum plačila upravne takse Podatki o tujcu 1 Priimek (in priimek ob rojstvu) 2 Ime 3 Spol (obkroži) M Ž 4 Dan, mesec in leto rojstva 5 Enotna matična številka tujca 6 Davčna številka tujca 7 Kraj in država rojstva 8 Državljanstvo 9 Naslov prebivališča v RS (ulica in hišna številka, poštna številka) 10 Naslov prebivališča v tujini 11 Stopnja strokovne izobrazbe 12 Poklic 13 Posebno znanje, delovne izkušnje

55 Obvezno označite vrsto dovoljenja za zaposlitev (označite v ): NOVA ZAPOSLITEV TUJCA Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register; pisno obvestilo zavoda iz drugega odstavka 25. člena ZZDT-1; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na zavod; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal iz poslovnih razlogov delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek o prijavi potrebe po delavcu na obrazcu PD; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse za vlogo in odločbo o izdaji delovnega dovoljenja s transakcijskega računa delodajalca. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot evrov, na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ- 2-1«; pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu; dokazilo o ustrezni izobrazbi ali poklicni kvalifikaciji tujca v skladu z 21. členom pravilnika; fotokopijo potnega lista tujca. Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev za dnevnega delovnega migranta, za tujca z visokošolsko izobrazbo ali za tujca, ki ima status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici EU, vsebuje dovoljenje za začasno prebivanje za dnevnega delovnega migranta ali dokazilo o visokošolski izobrazbi v skladu z 21. členom pravilnika ali dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji rezidenta za daljši čas iz druge države članice EU ter podatke in dokazila iz točk od 1 do 13, razen podatka iz točke 10. V primeru izdaje dovoljenja za zaposlitev brez kontrole trga dela (obkrožite ustrezen razlog) a) če kapitalska gospodarska družba želi zaposliti tujca, ki je najmanj 51-odstotno udeležen v kapitalu te gospodarske družbe, razen če je ta tujec hkrati tudi edini zastopnik te družbe; b) če delodajalec želi zaposliti tujca z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, ki je bil predhodno najmanj eno leto napoten k temu delodajalcu na podlagi 41. člena ZZDT-1; c) če organ državne uprave, drug državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila želi zaposliti tujega strokovnjaka; č) če izobraževalni ali kulturni zavod, ustanova ali društvo želi zaposliti tujega učitelja, profesorja, lektorja ali drugega strokovnjaka; d) če raziskovalna organizacija želi zaposliti tujega znanstvenika ali raziskovalca; e) če kulturni zavod, ustanova ali društvo želi zaposliti tujega kulturnega delavca; f) če športno društvo, zavod za šport ali gospodarska družba želi zaposliti tujega športnika, trenerja ali strokovnega delavca v športu;

56 g) če diplomatsko ali konzularno predstavništvo, mednarodna organizacija ali misija tuje države želi zaposliti tujca, ki ga ne more zaposliti po mednarodnem pravu; h) če delodajalec želi zaposliti tujca delovnega invalida, ki je med trajanjem delovnega razmerja v Republiki Sloveniji utrpel poškodbo pri delu ali poklicno bolezen in mu je z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali sodišča v Republiki Sloveniji priznana pravica na podlagi invalidnosti (poklicna rehabilitacija, pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega in delne invalidske pokojnine ali nadomestilo za invalidnost); i) če gospodarski subjekt, ki je registriran za opravljanje dejavnosti s področja gostinstva in turizma, v prvih šestih mesecih poslovanja želi zaposliti tujca s poklicno izobrazbo za kuharja tradicionalne nacionalne kuhinje ali maserja tradicionalne masaže, ki jo je tujec pridobil v tretji državi. Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge oziroma za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek o prijavi potrebe po delavcu na obrazcu PD; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena;. podatek o plačilu upravne takse za vlogo in odločbo o izdaji delovnega dovoljenja s transakcijskega računa delodajalca. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu; pritrdilno mnenje pristojnega ministrstva ali pristojne službe vlade, ki se priloži v primerih iz točk c), č) (razen za visokošolske zavode), e) in g); pritrdilno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije Združenja športnih zvez, ki se priloži v primeru iz točke f); fotokopijo potnega lista tujca; dokazilo o ustrezni izobrazbi tujca v skladu z 21. členom pravilnika v primeru iz točke b) in i); fotokopijo odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali sodišča v Republiki Sloveniji, s katero je tujcu priznana pravica na podlagi invalidnosti v primeru iz točke h). ZAPOSLITEV TUJCA, ZA KATEREGA JE ŽE IZDANO DELOVNO DOVOLJENJE (četrti odstavek 11. člena ZZDT-1, sedmi in osmi odstavek 22. člena in četrti odstavek 25. člena pravilnika) Zavod pridobi podatke iz točk od 1 do 9 po uradni dolžnosti. Delodajalec poleg dokazil iz točk od 10 do 13 vlogi priloži še: dokazilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu (odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu ali sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu). ZAPOSLITEV TUJCA PRI DRUGEM DELODAJALCU (30. člen ZZDT-1) Poleg podatkov, navedenih v točkah od 1 do 13 ali od 14 do 24, se vlogi priložita še: Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek, da je tujec najmanj en mesec neprekinjeno zaposlen in na tej podlagi prijavljen v socialno zavarovanje pri prvem delodajalcu. Dokazilo, ki ga priloži delodajalec: sporazum med delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen, delodajalcem, ki želi tujca zaposliti, in tujcem.

57 PODALJŠANJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge oziroma za čas poslovanja, če je ta krajši od šestih mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek, da je bil tujec od dneva prijave dela neprekinjeno prijavljen v socialno zavarovanje v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve; podatek o plačilu upravne takse za vlogo in odločbo o izdaji delovnega dovoljenja s transakcijskega računa delodajalca. Dokazili, ki ju priloži delodajalec: fotokopijo potnega lista tujca; pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpišeta delodajalec in tujec (kadar je bila pogodba o zaposlitvi podpisana za daljši čas, kakor je bila veljavnost predhodnega dovoljenja za zaposlitev, delodajalec priloži fotokopijo pogodbe o zaposlitvi). NADOMESTNO DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV V PRIMERU PRAVNEGA NASLEDSTVA (sedmi odstavek 10. člena ZZDT-1 in drugi in tretji odstavek 53. člena pravilnika) Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek iz poslovnega registra, iz katerega je razvidno, da je nastopilo univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razen, če tega podatka ni v poslovnem registru; podatek o plačilu upravne takse za vlogo in za nadomestno odločbo s transakcijskega računa delodajalca. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: fotokopijo potnega lista tujca; pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpišeta delodajalec in tujec; podatek o vpisu v sodni register, iz katerega je razvidno, da je nastopilo univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, v primeru, če tega podatka ni v poslovnem registru. NADOMESTNO DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV V PRIMERU SPREMEMBE DELOVNEGA ČASA IZ KRAJŠEGA V POLNI DELOVNI ČAS (26. člen ZZDT-1 in četrti in peti odstavek 53. člena pravilnika) Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji oziroma vpisu v ustrezen register; podatek o plačilu upravne takse za vlogo in za nadomestno odločbo s transakcijskega računa delodajalca. Dokazili, ki ju priloži delodajalec: fotokopijo potnega lista tujca; novo pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ki jo podpišeta delodajalec in tujec. Dokazovanje ustreznosti izobrazbe oziroma poklicnih kvalifikacij V postopku pridobivanja dovoljenj za zaposlitev za državljane tretjih držav se v primerih, ko kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca med pogoji za opravljanje dela zahteva določeno stopnjo oziroma vrsto izobrazbe, ustreznost v tujini pridobljene izobrazbe dokazuje s fotokopijo overjene listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen na podlagi Konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Uradni list FLRJ, št. 10/62) z

58 žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica te konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 64/01). V postopku pridobivanja dovoljenj za zaposlitev za državljane tretjih držav se v primerih, ko kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca med pogoji za opravljanje dela zahteva določeno stopnjo oziroma vrsto izobrazbe ali nacionalno poklicno kvalifikacijo, ustreznost v Republiki Sloveniji pridobljene izobrazbe dokazuje s fotokopijo javne listine o izobraževanju, ustreznost nacionalne poklicne kvalifikacije, pridobljene v Republiki Sloveniji, pa s fotokopijo javne listine o pridobljeni nacionalni poklicni kvalifikaciji. Če bo državljan tretje države v Republiki Sloveniji opravljal reguliran poklic, se poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica izkazuje na naslednja načina: če se poklicna kvalifikacija priznava po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, mora delodajalec k vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev priložiti fotokopijo javne listine o priznani poklicni kvalifikaciji; če se poklicna kvalifikacija ne priznava na način, določen v prejšnji točki, mora delodajalec k vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev priložiti dokazila o izpolnjevanju vseh pogojev za opravljanje reguliranega poklica, določenih v nacionalni zakonodaji enako kot velja za državljane Republike Slovenije. Spodaj podpisana odgovorna oseba delodajalca izjavljam, da: bo delodajalec zagotavljal nastanitev tujcu v prostorih, ki jih ima v najemu ali lasti delodajalec ali fizična ali pravna oseba, kapitalsko povezana z delodajalcem, na naslovu -. tujec ne bo nastanjen v prostorih, ki jih ima v lasti ali najemu delodajalec ali fizična ali pravna oseba, kapitalsko povezana z delodajalcem. Tujec bo za nastanitev poskrbel sam. Seznanjen sem s tem, da na podlagi 66. in 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 UPB2, 126/07, 65/08, 8/10) uradna oseba Zavoda RS za zaposlovanje, ki vodi postopek, iz uradnih evidenc pridobiva podatke, potrebne za ugotavljanje dejanskega stanja in dejstev, pomembnih za odločanje, in tega ne prepovedujem. Podpis odgovorne osebe delodajalca: Datum: Žig

59 PRILOGA C: Priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-2-1 (Firma) (Sedež) (Matična številka) Priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-2-1 Priloga k vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev oziroma dovoljenja za delo za tujega zastopnika za tujca št: (vpiše pooblaščena oseba ZRSZ) IZJAVA O POSLOVANJU na podlagi 5. točke drugega odstavka 27. člena ZZDT-1, na podlagi 1. točke drugega odstavka 34. člena ZZDT-1 Iz poslovnih knjig delodajalca/pravne osebe/samostojnega podjetnika posameznika je razvidno (ustrezno obkrožite): da je imel za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot evrov. OPOZORILO: Če se v postopku izdaje delovnega dovoljenja ugotovi, da je delodajalec vlogi priložil neresnično izjavo o izpolnjevanju pogoja iz 5. točke drugega odstavka 27. člena ali 1. točke drugega odstavka 34. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev, se izdaja delovnega dovoljenja zavrne in je delodajalcu prepovedano zaposlovanje in delo tujcev za obdobje devetih mesecev od dokončnosti odločbe, izdane na podlagi neresničnih podatkov (dvanajsti odstavek 55. člena ZZDT-1). Datum: Ime in priimek osebe, ki vodi poslovne knjige za delodajalca: Podpis in žig: Ime in priimek odgovorne osebe delodajalca: Podpis in žig:

60 PRILOGA D: Vloga za izdajo dovoljenja za delo ZRSZ-TUJ-3, priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ 3-1, priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ 3-2 ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE OBR ZRSZ-TUJ-3 Na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ZZDT-1 (Uradni list RS, št. 26/2011), vlagam VLOGO ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA DELO Podatki o vlagatelju 1 Vlagatelj A Sedež B Matična številka C Davčna številka 2 A Delo, ki ga bo tujec opravljal B Registrska številka obrazca PD C Brez delovnega razmerja v RS 3 Kraj opravljanja dela A na sedežu delodajalca B na terenu (lokacija) 4 Začetek dela dne konec dela dne 5 Telefonska številka 6 Datum plačila upravne takse in posebnih stroškov Podatki o tujcu (pri napotenih delavcih se vlogi priloži seznam Priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1) 1 Priimek (in priimek ob rojstvu) 2 Ime 3 Spol (obkroži) M Ž 4 Dan, mesec in leto rojstva 5 Enotna matična številka tujca 6 Davčna številka tujca 7 Kraj in država rojstva 8 Državljanstvo 9 Prebivališče v RS (ulica in hišna številka, poštna številka) 10 Naslov prebivališča v tujini 11 Stopnja strokovne izobrazbe 12 Poklic 13 Posebno znanje, delovne izkušnje Podatki o naročniku pogodbenega dela 1 Firma 2 Sedež 3 Matična številka 4 Šifra dejavnosti. 5 Davčna številka Kraj in čas izvajanja pogodbe A Kraj dela: B Začetek dela Konec dela C Število delavcev Č Oseba za stike (priimek, ime, naslov) tel. številka

61 Obvezno označite vrsto dovoljenja za delo (označite v ): DOVOLJENJE ZA DELO ZA SEZONSKO DELO Podatki in dokazila k vlogi za izdajo dovoljenja za delo za sezonsko delo v kmetijstvu in gozdarstvu: Če gre za sklenitev delovnega razmerja Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o vpisu v poslovni register; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni vložil pisnega obvestila o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev na zavod; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni odpuščal delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, za katero je delodajalec vložil vlogo; podatek, da delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge ni zavrnil zaposlitve brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek o prijavi potrebe po delavcu na obrazcu PD; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse za vlogo s transakcijskega računa delodajalca. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu; fotokopijo potnega lista tujca; izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot evrov, na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ- 2-1«. Če je delodajalec fizična oseba, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije vpisana v register kmetijskih gospodarstev, vloga iz zgornje točke vsebuje Podatke, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o vpisu nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmetije v register kmetijskih gospodarstev; podatek o prijavi potrebe po delavcu na obrazcu PD; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu; fotokopijo potnega lista tujca; dokazilo o plačilu upravne takse za vlogo s strani delodajalca. Vloga za podaljšanje dovoljenja za delo za čas do šestih mesecev v istem koledarskem letu Podatke, ki jih priloži delodajalec: fotokopijo potnega lista tujca; pogodbo o zaposlitvi, ki jo podpišeta delodajalec in tujec;

62 dokazilo o plačilu upravne takse za vlogo s strani nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmetije vpisanega v register kmetijskih gospodarstev. V primeru, ko je vlagatelj pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, podatek o plačilu upravne takse za vlogo preko transakcijskega računa pridobi zavod po uradni dolžnosti. Če ne gre za sklenitev delovnega razmerja (zaprosi se lahko za izdajo dovoljenja za delo v enem, dveh ali treh terminih, pri čemer posamezno obdobje ne sme presegati 30 dni) Podatke, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o vpisu v poslovni register ali vpisu nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmetije v register kmetijskih gospodarstev; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse za vlogo s transakcijskega računa pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, razen v primeru, ko je vlagatelj nosilec kmetijskega gospodarstva ali član kmetije, vpisan v register kmetijskih gospodarstev. Dokazila, ki jih priloži pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti: pogodbo o delu za vsa zaprošena obdobja, ki jo podpiše pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, in izjavo tujca, da je pripravljen opravljati delo pri tej pravni ali fizični osebi, registrirani za opravljanje dejavnosti; fotokopijo potnega lista tujca; podatek o plačilu upravne takse za vlogo s strani nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmetije, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev. Vloga za podaljšanje dovoljenja za delo v primeru izrednih pridelovalnih razmer Dokazila, ki jih priloži delodajalec, pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti: mnenje zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (na primer podaljšanje vegetacije); fotokopijo potnega lista tujca; pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu, ki jo podpišeta obe pogodbeni stranki; dokazilo o plačilu upravne takse za vlogo s strani nosilca kmetijskega gospodarstva ali člana kmetije, vpisanega v register kmetijskih gospodarstev. V primeru, ko je vlagatelj pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, podatek o plačilu upravne takse za vlogo s transakcijskega računa pridobi zavod po uradni dolžnosti. DOVOLJENJE ZA DELO TUJIH ZASTOPNIKOV Če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik že registriran šest mesecev Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji družbe, podružnice oziroma druge organizacijske oblike, iz katerega je razvidno, da tujec zanjo opravlja poslovodno funkcijo; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse s transakcijskega računa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Dokazila, ki jih priloži pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev

63 za opravljanje dejavnosti v višini več kot evrov, na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ- 2-1«; podatek o številu zaposlenih; pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava; fotokopijo potnega lista tujca. Če pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik še ni registriran šest mesecev Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji družbe, podružnice oziroma druge organizacijske oblike, iz katerega je razvidno, da tujec zanjo opravlja poslovodno funkcijo; podatek o višini denarnega vložka v osnovnem kapitalu, ki je razviden iz akta o ustanovitvi družbe, družbene pogodbe ali statuta, objavljenega v poslovnem registru; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse s transakcijskega računa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Dokazila, ki jih priloži pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: fotokopijo najemne pogodbe, v primeru najema poslovnega prostora ali prostora, kjer ima sedež; izpis iz zemljiške knjige, v primeru lastništva poslovnega prostora ali prostora, kjer ima sedež; dokazilo o stvarnih vložkih, če stvarni vložki predstavljajo del osnovnega kapitala (fotokopija poročila o stvarnih vložkih); dokazilo o nakupu opredmetenih osnovnih sredstev v višini evrov (fotokopija računa ali druge knjigovodske listine enake dokazne vrednosti ter fotokopija dokazila o bančni transakciji; če je bil nakup opravljen v tujini, pa še overjen prevod računa ali druge knjigovodske listine in dokazilo o uvozu, na primer enotna carinska listina); podatek o številu zaposlenih; pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava; fotokopijo potnega lista tujca. V primeru vloge za ponovno izdajo dovoljenja za delo tujega zastopnika za istega tujca vloga vsebuje Podatke, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji družbe, podružnice oziroma druge organizacijske oblike, iz katerega je razvidno, da tujec zanjo opravlja poslovodno funkcijo; podatek, da je delodajalec zadnjih šest mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja in ima na dan vpogleda v podatke davčnega organa poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse s transakcijskega računa pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika. Dokazila, ki jih priloži pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik: izjavo, da je imel delodajalec za obdobje zadnjih šestih mesecev pozitiven poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač ali da je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot evrov, na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ- 2-1«; podatek o številu zaposlenih; pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo civilnega prava; fotokopijo potnega lista tujca.

64 DOVOLJENJE ZA DELO ZA USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE Vloga za izdajo dovoljenja za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje vsebuje Podatki, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji delodajalca, pri katerem se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse s transakcijskega računa delodajalca ali pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval. Dokazila, ki jih priloži delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval: pogodbo o zaposlitvi tujca, ki jo podpiše delodajalec, in izjavo tujca, da se je pripravljen zaposliti pri tem delodajalcu, v primerih sklenitve delovnega razmerja; program usposabljanja in izpopolnjevanja v skladu s 35. členom pravilnika; fotokopijo potnega lista tujca; mnenje pristojne institucije iz drugega odstavka 35. člena ZZDT-1. Če se usposabljanje in izpopolnjevanje izvajata brez sklenitve delovnega razmerja, vsebuje vloga za izdajo dovoljenja za delo namesto podatka iz točke 61 pogodbo o usposabljanju in izpopolnjevanju tujca med organizatorjem programa usposabljanja in izpopolnjevanja ter pravno ali fizično osebo, registrirano za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval. Če usposabljanje in izpopolnjevanje izvaja gospodarsko združenje, pristojna zbornica ali ministrstvo, pristojno za področje dejavnosti (organizator), vsebuje vloga za izdajo dovoljenja za delo namesto podatka iz točke 64 pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja glede obveznosti in odgovornosti obeh pogodbenih strank pri izvajanju programa usposabljanja in izpopolnjevanja, sklenjeno med organizatorjem usposabljanja in izpopolnjevanja in delodajalcem ali pravno ali fizično osebo, registrirano za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval. Vloga za podaljšanje dovoljenja za delo za usposabljanje in izpopolnjevanje vsebuje Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o plačilu upravne takse s transakcijskega računa delodajalca ali pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval. Dokazila, ki jih priloži delodajalec ali pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval: fotokopijo potnega lista tujca; obrazložitev vloge za podaljšanje dovoljenja za delo; aneks k osnovni pogodbi. DOVOLJENJE ZA DELO ZA USPOSABLJANJE TUJIH NAPOTENIH DELAVCEV Vloga za izdajo dovoljenja za delo za usposabljanje tujih napotenih delavcev vsebuje Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji slovenske gospodarske družbe, pri kateri se bodo tujci usposabljali in izpopolnjevali; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži tuja gospodarska družba:

65 dokazilo o registraciji tuje gospodarske družbe; dokazilo o kapitalski povezanosti ali sklenjeni pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju ali o prenosu tehnologije; soglasje pristojne zbornice (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije itd.) o izpolnjevanju kriterijev, določenih s podzakonskim aktom iz sedmega odstavka 36. člena ZZDT-1; pogodbo o usposabljanju med slovensko in tujo gospodarsko družbo, s programom usposabljanja, potrjenim od pristojne zbornice (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije itd.); seznam tujih napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci zaposleni v tej gospodarski družbi; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tuje gospodarske družbe. DOVOLJENJE ZA DELO TUJIM NAPOTENIM DELAVCEM ZA IZVAJANJE USPOSABLJANJA SLOVENSKIH DELAVCEV Vloga za izdajo dovoljenja za delo za usposabljanje slovenskih delavcev, ki ga izvajajo tuji napoteni delavci, vsebuje Podatke, ki jih pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji slovenske gospodarske družbe, pri kateri bodo tuji napoteni delavci izvajali usposabljanje slovenskih delavcev; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; podatek o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s transakcijskega računa slovenske gospodarske družbe. Dokazila, ki jih priloži slovenska gospodarska družba: dokazilo o registraciji tuje gospodarske družbe; dokazilo o kapitalski povezanosti ali sklenjeni pogodbi o poslovno-tehničnem sodelovanju ali o prenosu tehnologije; soglasje pristojne zbornice (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije itd.) o izpolnjevanju kriterijev, določenih s podzakonskim aktom iz sedmega odstavka 37. člena ZZDT-1; pogodbo o usposabljanju med slovensko in tujo gospodarsko družbo, s programom usposabljanja, potrjenim od pristojne zbornice (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije itd.); seznam tujih napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci zaposleni v tuji gospodarski družbi. DOVOLJENJE ZA DELO ZA IZVAJANJE STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI BREZ TRŽNE PRISOTNOSTI Vloga za izdajo dovoljenja za delo za izvajanje čezmejnih storitev brez tržne prisotnosti vsebuje Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji naročnika, če je naročnik storitve pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: pogodbo o izvajanju storitev za naročnika; dokazilo o registraciji tujega delodajalca; fotokopijo osebnega dokumenta naročnika storitve, če je naročnik fizična oseba;

66 izjavo tujega delodajalca, da bo v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije napotenim delavcem zagotavljal delovnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo, na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2«; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Vloga za podaljšanje, če pogodbe v predvidenem roku iz utemeljenih razlogov ni bilo mogoče dokončati Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: fotokopije potnih listov napotenih delavcev; obrazložitev utemeljenosti podaljšanja izvajanja pogodbe (na primer višja sila, vezanost izvajanja del na predhodna dela, ki niso dokončana v roku, in drugi utemeljeni razlogi); aneks k osnovni pogodbi o izvajanju storitev; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Zamenjava delavcev med izvajanjem pogodbe Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: izjavo tujega delodajalca, da bo v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije napotenim delavcem zagotavljal delovnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo, na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Vloga za izdajo dodatnih dovoljenj, če se zaradi povečanega obsega dela sklenejo aneksi k osnovni pogodbi o opravljanju storitev, na podlagi katere so bila že izdana dovoljenja za delo Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: aneks k osnovni pogodbi; seznam dodatno napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca.

67 Pri izvajanju storitve posebnega pomena za državo, ki se lahko izvaja dlje kot tri mesece, mora naročnik storitve pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo. Vloga vsebuje vse podatke, navedene v osnovni vlogi razen pogodbe o izvajanju storitev za naročnika. DOVOLJENJE ZA DELO ZA IZVAJANJE STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI S TRŽNO PRISOTNOSTJO Vloga za izdajo dovoljenja za delo za opravljanje določenih nalog ali izvedbo pogodbenih storitev vsebuje Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji družbe, podružnice ali druge organizacijske enote v Republiki Sloveniji; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: pogodbo o izvajanju storitev; dokazilo o registraciji tujega delodajalca; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; izjavo tujega delodajalca, da bo v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije napotenim delavcem zagotavljal delovnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo, na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Vloga za podaljšanje, če pogodbe v predvidenem roku iz utemeljenih razlogov ni bilo mogoče dokončati Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: obrazložitev utemeljenosti podaljšanja izvajanja pogodbe (na primer višja sila, vezanost izvajanja del na predhodna dela, ki niso dokončana v roku, in drugi utemeljeni razlogi); aneks k osnovni pogodbi o izvajanju storitev; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Zamenjava delavcev med izvajanjem pogodbe Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: izjavo tujega delodajalca, da bo v času izvajanja storitev na ozemlju Republike Slovenije napotenim delavcem zagotavljal delovnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo, na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2; seznam napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. Vloga za izdajo dodatnih dovoljenj, če se zaradi povečanega obsega dela sklenejo aneksi k osnovni pogodbi o opravljanju storitev, na podlagi katere so bila že izdana dovoljenja za delo

68 Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena; Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: aneks k osnovni pogodbi; seznam dodatno napotenih delavcev na predpisanem obrazcu»priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-1«; fotokopije potnih listov napotenih delavcev; dokazilo, da so napoteni delavci najmanj eno leto zaposleni pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 za vsakega napotenega delavca s strani tujega delodajalca. DOVOLJENJE ZA DELO ZA GIBANJE OSEB ZNOTRAJ ZDRUŽB Vloga za izdajo dovoljenja za delo za gibanje oseb znotraj združb vsebuje Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji družbe, podružnice ali druge organizacijske enote v Republiki Sloveniji; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži tuji delodajalec: dokazilo o registraciji tujega delodajalca; fotokopijo potnega lista napotenega delavca; dokazilo, da je napoteni delavec najmanj eno leto zaposlen pri delodajalcu, ki napotuje delavce v Republiko Slovenijo; akt o imenovanju oziroma o napotitvi delavca na začasno delo v organizacijsko enoto, iz katerega je razvidno, katere naloge bo napoteni tujec opravljal v organizacijski enoti; dokazilo o plačilu upravne takse in posebnih stroškov po 62. členu ZZDT-1 s strani tujega delodajalca. DOVOLJENJE ZA DELO ZA INDIVIDUALNE STORITVE TUJCEV Vloga za izdajo dovoljenja za delo za individualne storitve tujcev vsebuje Podatka, ki ju pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek o registraciji iz ustreznega registra, če je naročnik storitve pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti; podatek, da kvota delovnih dovoljenj ni izkoriščena. Dokazila, ki jih priloži naročnik storitve: fotokopijo osebnega dokumenta naročnika storitve, če je naročnik fizična oseba; pogodbo o individualni storitvi med naročnikom storitve in tujcem; fotokopijo potnega lista tujca; dokazilo o posebnem specialističnem znanju tujca (posebni tečaji, priporočila ipd.); dokazilo o plačilu upravne takse s strani naročnika storitve. ZAPOSLITEV ALI DELO TUJCA, ZA KATEREGA JE ŽE IZDANO DELOVNO DOVOLJENJE (četrti odstavek 11. člena ZZDT-1, deseti in enajsti odstavek 29. člena in osmi in deveti odstavek 31. člena pravilnika) Vloga vsebuje podatke in dokazila iz točke od 1 do 11 ali podatke in dokazila iz točke od 12 do 17 ali podatke in dokazila iz točke od 21 do 26 ali podatke in dokazila iz točke od 31 do 38 ali podatke in dokazila iz točke od 39 do 49. Poleg navedenih dokazil mora stranka vlogi priložiti še:

69 dokazilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu (odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu ali sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o delu). NADOMESTNO DOVOLJENJE ZA DELO V PRIMERU PRAVNEGA NASLEDSTVA (sedmi odstavek 10. člena ZZDT-1 in drugi in tretji odstavek 53. člena pravilnika) Podatek, ki ga pridobi zavod po uradni dolžnosti: podatek iz poslovnega registra, iz katerega je razvidno, da je nastopilo univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, razen, če tega podatka ni v poslovnem registru. Dokazila, ki jih priloži delodajalec: fotokopijo potnega lista tujca; pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu; dokazilo o plačilu upravne takse za vlogo in za nadomestno odločbo s transakcijskega računa delodajalca; podatek o vpisu v sodni register, iz katerega je razvidno, da je nastopilo univerzalno pravno nasledstvo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, v primeru, če tega podatka ni v poslovnem registru. Spodaj podpisana odgovorna oseba delodajalca/vlagatelja izjavljam, da: bo delodajalec/tuji delodajalec/pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki zaproša za izdajo delovnega dovoljenja, zagotavljal nastanitev tujcu v prostorih, ki jih ima v najemu ali lasti vlagatelj vloge za izdajo delovnega dovoljenja ali fizična ali pravna oseba, kapitalsko povezana z njim. Tujec bo nastanjen na naslovu:. tujec ne bo nastanjen v prostorih, ki jih ima v lasti ali najemu delodajalec/tuji delodajalec/pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ki zaproša za izdajo delovnega dovoljenja ali fizična ali pravna oseba, kapitalsko povezana z njim. Tujec bo za nastanitev poskrbel sam. Seznanjen sem s tem, da na podlagi 66. in 139. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 UPB2, 126/07, 65/08, 8/10) uradna oseba Zavoda RS za zaposlovanje, ki vodi postopek, iz uradnih evidenc pridobiva podatke, potrebne za ugotavljanje dejanskega stanja in dejstev, pomembnih za odločanje in tega ne prepovedujem. Podpis odgovorne osebe: Datum: Žig

70 (Firma in sedež tujega delodajalca) Priloga k obrazcu ZRSZ-TUJ-3-2 (Firma in sedež ali ime in naslov naročnika storitve) IZJAVA O ZAGOTAVLJANJU DELOVNOPRAVNIH POGOJEV na podlagi petega odstavka 38. člena ZZDT-1 Izvajanje storitev z napotenimi delavci Izjavljam, da bom kot tuji delodajalec spoštoval in upošteval slovenske delovnopravne predpise in delavcem, s katerimi v Republiki Sloveniji opravljam čezmejne storitve, zagotavljal pravice v zvezi s: povprečnim mesečnim delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, in določbami kolektivnih pogodb, ki veljajo na celotnem ozemlju Republike Slovenije. S tem potrjujem, da bodo za vse delavce, za katere bo izdano delovno dovoljenje za izvedbo pogodbenih storitev, upoštevani zgoraj navedeni pogoji. Dokumentacija za preverjanje zgoraj navedenih pogojev bo hranjena in dostopna pri: osebi: na naslovu: telefon: Število delavcev: Kraj izvajanja pogodbe: Čas izvajanja pogodbe: od do Datum: Podpis odgovorne osebe tujega delodajalca: Žig:

71 PRILOGA E: Prijava prostega delovnega mesta PDM-1

72

73

74