MAGISTRSKO DELO Terorizem in trgovina z ljudmi

Transcription

1 MAGISTRSKO DELO Terorizem in trgovina z ljudmi Januar, 2013 Jasmina Rabrenovič

2 MAGISTRSKO DELO Terorizem in trgovina z ljudmi Januar, 2013 Jasmina Rabrenovič Mentor: izr. prof. dr. Bojan Dobovšek

3 Kazalo Povzetek... 5 Summary Uvod Metodološki pristop Predmet in cilji Hipoteze Uporabljene metode Opredelitev temeljnih pojmov Terorizem Trgovina z ljudmi Oblike trgovine z ljudmi Tihotapljenje ljudi Tihotapljenje ljudi in trgovina z ljudmi Tihotapljenje ljudi in terorizem Povezave med terorizmom in trgovino z ljudmi Transportne povezave Finančne povezave Teroristične skupine, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi Tamilski tigri (LTTE) Kurdska delavska stranka (PKK) Novačenje člvanov PKK Hezbolah Hamas Osvobodilna vojska Kosova (OVK) Teroristične skupine, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi Mahmoud Yousseff Kourani Salim Boughader Mucharrafille Preprečevanje in odziv v boju proti terorizmu in trgovini z ljudmi Zaključek Povzetek temeljnih ugotovitev Verifikacija hipotez Uporabljeni viri

4 Kazalo slik Slika 1: Trgovina z organi...13 Slika 2: Tihotapljenje ljudi...15 Slika 3: Teroristična skupina Al Kaida...24 Slika 4: Rekrutirani otroci na usposabljanju...29 Kazalo grafov Graf 1: Rekrutirani in izpuščeni otroci v obdobju med leti 2002 in Seznam kratic IOM - International Organization for Migration ZAE Združeni Arabski Emirati ZDA Združene države Amerike UN United Nations ISI Inter-Services Inteligence UVF Ulster Volunteer Force LTTE Liberation Tigers of Tamil Eelam PKK Kurdistan Workers Party OVK Osvobodilna vojska Kosova MIPT - Spominski inštitut za preprečevanje terorizma IRA Irska republikanska armada 4

5 Povzetek Trgovina z ljudmi je poslovanje z gibanjem in s premeščanjem ljudi, zakonitim in nezakonitim, vključno z legitimnimi delovnimi aktivnostmi, kot tudi prisilnim delom. Izraz se v ožjem smislu uporablja za novačenje, prevoz, prenočevanje ali sprejem oseb za namene suženjstva, prisilnega dela in podložništva. Gre za najhitreje rastočo kriminalno industrijo na svetu. Žrtve trgovine z ljudmi se običajno zaposlijo z uporabo sile, prevare, goljufije, zlorabe moči ali celo z ugrabitvijo. Grožnje, nasilje in slabe gospodarske razmere ter služenje zaradi zadolženosti lahko pogosto privedejo do tega, da žrtev soglaša z izkoriščanjem. Takšno izkoriščanje pa privede do tega, da ljudje sodelujejo v terorizmu, nasilju, prostituciji in drugih oblikah spolnega izkoriščanja, prisilnem delu, suženjstvu ter podložništvu. Otroke izkoriščajo za prisilno prostitucijo, nezakonito posvajanje, zgodnje poroke ali jih novačijo za otroke vojake in berače. Tako lahko žrtve trgovine z ljudmi postanejo plen v rokah terorističnih organizacij, bodisi prodane v suženjstvo teroristom ali pa jih teroristi uporabijo kot blago za prodajo in financiranje svojih dejavnosti. Teroristične skupine uporabljajo trgovino z ljudmi tudi za rekrutiranje novih članov, ki postanejo teroristi ali samomorilski napadalci. Otroke, ki so prodani preko trgovine, usposobijo v otroke vojake. Lahko so prodani tudi na trgu za organe, kar posledično pomeni nov finančni priliv za teroristične skupine. Torej, tipične povezave med terorizmom in trgovino z ljudmi so predvsem finančne plati, saj se vedno več teroristov odloča za sodelovanje s trgovci ali pa se teroristične skupine kar same ukvarjajo s trgovino z ljudmi, za financiranje svojih dejavnosti. Med obema pojavoma obstajajo tudi transportne povezave, saj po večini trgovci z ljudmi uporabljajo iste tranzitne poti kot teroristi ali obratno. Najbolj zaskrbljujoče je vsekakor dejstvo, da povezave med trgovino z ljudmi in terorizmom obstajajo ter da je potrebno pri preprečevanju in reševanju teh dveh problemov ustvariti skupno politiko ter se ju lotiti kot enega samega problema. Ključne besede: trgovina z ljudmi, terorizem, teroristične skupine, tihotapljenje ljudi. 5

6 Summary Human Trafficking and Terrorism Human trafficking is the commerce and trade in the movement or migration of people, legal and illegal, including both legitimate labor activities as well as forced labour. The term is used in a more narrow sense by advocacy groups to mean the recruitment, transportation, harbouring, or receipt of people for the purposes of slavery, forced labour, and servitude. It is the fastest growing criminal industry in the world. Trafficking victims typically are recruited using coercion, deception, fraud, the abuse of power, or outright abduction. Threats, violence, and economic leverage such as debt bondage can often make a victim consent to exploitation. Exploitation includes forcing people into terrorism, violence, prostitution or other forms of sexual exploitation, forced labour or services, slavery or practices similar to slavery and servitude. For children, exploitation may also include forced prostitution, illicit international adoption, trafficking for early marriage, or recruitment as child soldiers and beggars. Victims of human trafficking can become prey in hands of terrorist organizations. They can be sold into slavery for terrorists or sold as goods to finance their activities. Terrorist groups use trafficking to recruit new members, which later become terrorists or suicide bombers. Children sold in human trafficking are trained into child soilders. They can also be sold on the market for human organs which means another cash flow for terrorist groups. So, a typical connection between terrorism and human trafficking is financial connection because an increasing number of terrorists cooperate with human traffickers or terrorist groups involve themselfs in trafficking to finance their activities. Also, there are transport links between both discussed objects, as most traffickers use the same transit routes as terrorist or vice versa. The most concerned thing is nexus between human trafficking and terrorism. To prevent or resolve this two problems is to create a common policy and to address them as a single problem. Key words: human trafficking, terrorism, terrorist groups, human smuggling. 6

7 1 Uvod Terorizem in trgovina z ljudmi, drugače imenovana tudi trgovina z belim blagom, sta zločina proti človeštvu. Vsako leto več tisoč moških, žensk in otrok pade v roke trgovcev z ljudmi. Glavni vzrok trgovanja z ljudmi je v neravnovesju kapitala. Na eni strani se večina sveta spopada z revščino, na drugi strani pa bogate države vlagajo finančna sredstva v revne predele. Zaradi tega se odpira pot na zahod, ampak zaradi omejevanja priseljevanja cveti posel z belim blagom. Torej, dobiček je na strani organizacij, ki poskušajo ljudi na nelegalen način spraviti preko meja v zameno za plačilo v uslugah, delu. Trgovina z ljudmi tako hitro preide preko manjšega primera plačila usluge v sistem organiziranega kriminala. Teroristične skupine, ki za svoje neomejeno delovanje potrebujejo finančno podporo, tako v tem poslu vidijo ogromen dobiček. Trgovina z ljudmi je namreč postala tretja najpomembnejša nezakonita dejavnost pridobivanja dobička. Teroristične skupine se odločajo za promet z ljudmi, saj se lahko za razliko od ostalih proizvodov ljudi vedno znova uporabi (Aronowitz, Theuermann in Tyurykanova, 2010). Zakaj se to dogaja in zakaj so svetovne civilizacije na robu katastrofe? Kaj povzroči, da se tolikšno število ljudi odloča za očitno kriminalno in obsojanja vredno dejavnost? Kako dolgo se bo takšno delovanje še nadaljevalo in kako dolgo bodo še kršene pravice ter pravni interesi povsem nedolžnih ljudi? Po mojem mnenju človeštvo, svetovna družba in civilizacija trenutno še čakajo na primerne odgovore na takšna vprašanja. V nalogi sem preučila obstoječe in potencialne interakcije med mednarodnimi terorističnimi mrežami in organiziranimi trgovci z ljudmi. Preverila sem obstoj in obseg dogovarjanja med terorizmom in kriminalom trgovanja z ljudmi ter obravnavala razlike in povezave med terorizmom in trgovino z ljudmi. Konec koncev je za uspešen boj proti terorizmu in kriminalni dejavnosti trgovine z ljudmi potrebno razumeti vezi in doseči mednarodne strategije sodelovanja. 7

8 1.1 Metodološki pristop Predmet in cilji Predmeta proučevanja magistrskega dela sta trgovina z ljudmi in terorizem. V okviru naloge sem predstavila in umestila vsak predmet posebej ter opisala njune značilnosti. V tem kontekstu sem opisala in predstavila povezave med obravnavnima problemoma ter poiskala in opisala primerne rešitve za njuno reševanje in preprečevanje. Opisala sem tudi pojem tihotapljenje ljudi, ključne povezave in razlike s trgovino z ljudmi ter opisala podobnosti in povezave s terorizmom. Cilji: - opredeliti temeljne pojme, - poiskati povezave med terorizmom in trgovino z ljudmi, - opisati pojem tihotapljenje ljudi ter poiskati povezave s terorizmom in trgovino z ljudmi Hipoteze Raziskovalne hipoteze: - Teroristi financirajo svoje dejavnosti iz naslova trgovine z ljudmi. - Trgovina z ljudmi in tihotapljenje ljudi se razlikujeta. - Teroristi uporabljajo iste tranzitne poti kot tihotapci ljudi. 8

9 1.1.3 Uporabljene metode Pri izdelavi magistrske naloge sem uporabila več metod, ki so mi omogočile opredelitev temeljnih pojmov ter oblikovanje koncepta naloge. Na začetku sem se osredotočila na metodo zbiranja podatkov, kjer mi je bil v pomoč predvsem svetovni splet. Osnovna metoda teoretičnega preučevanja, ki sem jo uporabila, je analiza primarnih in sekundarnih virov, tj. strokovnih člankov, raziskav, internetnih virov, dokumentov. Največji pomen sem dala na pridobivanje podatkov in informacij iz analiz tujih strokovnih člankov ter dokumentov. Izmed vseh pridobljenih podatkov sem skušala izpostaviti tiste, ki so najbolj relevantnega pomena in hkrati najbolj zanimivi. Pri pisanju magistrske naloge sem uporabila deskriptivno metodo (Mitar, 2011). 9

10 2 Opredelitev temeljnih pojmov 2.1 Terorizem Kaj sploh je terorizem? Odgovorov na to vprašanje je ogromno, vendar pa ena sama skupna definicija terorizma ne obstaja. Jasno je, da obstajajo različne vrste terorizma, vsak terorizem pa je izdelek političnega sistema. Terorizem je oblika političnega delovanja. Ne moremo ga vzeti iz posebnih zgodovinskih kontekstov ali obravnavati kot splošen pojav. Terorizem je namreč strategija, ki je zakoreninjena v politično nezadovoljstvo in se uporablja v službi različnih prepričanj in naukov, ki pomagajo vzdrževati legitimnost in nasilje. Ideologije, povezane z nacionalizmom, revolucijo, vero in obrambo obstoječega stanja, so navdih za terorizem (Jenkins, 2011). Terorizem je sistematično organizirano dejanje z uporabo nasilja proti civilistom, z namenom doseganja določenih političnih ciljev. Teroristični akt praviloma izvedejo organizirane skupine, katerih moto je»cilj opravičuje sredstva«. Pogosto se terorizem opredeljuje kot doktrina in metoda boja za določene cilje s sistematično rabo nasilja (Purg, 1997). Večina avtorjev meni, da je terorizem nemogoče definirati z eno samo definicijo, ki vsekakor ne bi zajela vseh oblik terorizma. Ravno zato sem se odločila za enega izmed številnih poskusov definiranja terorizma, ki morda najbolj sodi v kontekst celotne naloge. Torej, terorizem je nezakonita uporaba sile in nasilja proti osebam ali premoženju z namenom ustrahovanja ali prisiljevanja oblasti, civilnega prebivalstva ali katerega koli drugega segmenta v podporo političnim ali socialnim ciljem (Federal Bureau of Investigation [FBI], 2006). Tako FBI (2006) v nadaljevanju opisuje terorizem bodisi kot domači ali mednarodni, odvisno od porekla, podlage in ciljev teroristične organizacije. 10

11 Dejavnosti, povezane s terorizmom, FBI (2006) deli v dve kategoriji: - Teroristični incident je nasilno dejanje ali dejanje, ki je nevarno za življenje ljudi in je v nasprotju s kazensko zakonodajo. Gre za ustrahovanje in prisiljevanje oblasti ali prebivalstva v sprejem političnega ali socialnega cilja. - Preprečevanje terorizma je dokumentiran primer, s katerim je nasilno dejanje iz znane ali domnevne teroristične skupine ali posameznika s sredstvi za izvajanje nasilja uspešno prepovedano skozi preiskovalne dejavnosti. 2.2 Trgovina z ljudmi Trgovina z ljudmi je mednarodni, organizirani kazenski pojav, ki ima resne posledice za varnost, pravice in dobrobit človeštva. Zaradi vse večje globalizacije na različnih ravneh je trgovina z ljudmi postala svetovni problem. Trgovina z ljudmi, drugače imenovana tudi trgovina z belim blagom, je zelo dobičkonosna kriminalna dejavnost z majhnim tveganjem, ki uničuje kakovost življenja in tudi samo življenje žrtev. Pri takšni trgovini gre za sodobno suženjstvo. Na milijone žensk, otrok in tudi moških je prisiljenih v prostitucijo, suženjstvo v hišah, delo na plantažah, prosjačenje, služabništvo, lažne poroke ali pa celo postanejo žrtve trgovine z organi (International Organization for Migration [IOM], 2007; Ćuković, 2011; Čurin, 2010). Z ljudmi se trguje znotraj meja ene države (notranja trgovina z ljudmi) in zunaj meja (transnacionalna trgovina z ljudmi). S tem problemom se soočajo prav vse države. Problem je torej skupen: - državam v politični in gospodarski tranziciji in državam, ki so imele izkušnje z vojnami (določimo jih tudi kot države izvora, ko gre za trgovino z ljudmi); - gospodarsko najbolj razvitim državam (določimo jih kot tranzitne in ciljne države) (Ćuković, 2011). 11

12 Trgovci z ljudmi redko delujejo samostojno. Organizirani so v celovite in notranje urejene kriminalne organizacije, ki obvladujejo vse stopnje takšnega posla, od novačenja do pridobivanja vizumov ter tudi nadzora delovanja mreže v ciljnih državah (Popov, 2002). Poleg družbeno ekonomskih dejavnikov so glavni faktor tega trpljenja organizirane kriminalne združbe, ki med seboj komunicirajo v»denarnem jeziku«, žrtve trgovine pa so obravnavane kot»orodje, ki govori«(ćuković, 2011). Milijarde dolarjev prometa, ki prihaja s strani trgovine z ljudmi, se uporabi za nadaljnje financiranje organiziranega kriminala, terorizma in korupcije. S tem pa se podaljšuje trpljenje ljudi in kršenje osnovnih človekovih pravic (IOM, 2007) Oblike trgovine z ljudmi - Spolno izkoriščanje, - pornografija, - izkoriščanje za delovno silo, - suženjsko delo, - nezakonito zaposlovanje, - prisilne poroke, - lažne posvojitve, - prisiljeno prosjačenje, - siljenje v kriminalno dejavnost, - trgovina z organi (Organization for Security and Co-operation in Europe [OSCE], 2010; Ćuković, 2011; IOM, 2007). 12

13 Slika 1: Trgovina z organi (vir: BareNakedIslam) 2.3 Tihotapljenje ljudi Tihotapljenje ljudi in trgovina z ljudmi Definicija tihotapljenja ljudi, vključno z njenimi socialnimi organizacijami ter političnim in gospodarskim pomenom, še vedno ni dokončno oblikovana. Pri tihotapljenju ljudi gre za nezakonit vstop osebe v državo z namenom pridobiti finančno ali drugo premoženjsko korist, pri tem pa ta oseba ni državljan oziroma v tej državi nima stalnega prebivališča. Potrebno je razlikovati tihotapljenje ljudi od trgovanja z ljudmi. Tihotapljenje ljudi je zaposlovanje, prevoz, preseljevanje, dajanje zatočišča ali sprejemanje ljudi za namene izkoriščanja z uporabo grožnje, sile, ugrabitve, goljufije, prevare ali zlorabo pooblastil proti njim ali z dajanjem in prejemanjem plačil ali koristi tistim, ki jih nadzorujejo. Medtem, ko je trgovina z ljudmi čezmejna prodaja osebe proti njeni volji, za namene spolnega ali drugega izkoriščanja. Žrtve trgovine ostanejo v suženjstvu, saj so prisiljene v prostitucijo ali druge dejavnosti, medtem ko so prikrajšane za svobodo. Profil žrtev kaže, da so žrtve ranljive predvsem v določenih starostnih skupinah in glede na socialno-ekonomski status. Na primer starostna skupina nezakonitih spolnih sužnjev se giblje med 13. in 40. letom starosti (Narli, 2006). 13

14 Trgovina z ljudmi vključuje novačenje, prevoz, prenočevanje oseb z namenom izkoriščanja (po navadi v spolni industriji ali za prisilno delo). Trgovci z ljudmi uporabljajo različne metode, da ohranijo nadzor nad svojimi žrtvami, vključujoč silo, spolne zlorabe, grožnje z nasiljem ter fizične in čustvene zlorabe. Pojavi se lahko zunaj ali znotraj meja. Lahko vključuje obsežne mreže organiziranega kriminala in je očitno kršenje temeljnih človekovih pravic žrtev. Odnos med trgovcem in žrtvijo je stalen in traja še po tem, ko prečkata meje. Žrtve so zlorabljene s strani trgovcev in se soočajo z resnimi posledicami, če poskušajo pobegniti (Royal Canadian Mounted Police [RCMP], 2012). Poleg tega trgovci z ljudmi izkoriščajo strah, ki ga vcepijo svojim žrtvam, da jim v tujih državah policija ne bo pomagala in bodo celo preganjane zaradi nezakonitega vstopa v državo. Tako v žrtvah zbudijo psihološko vojno med strahom in trpljenjem. Večina žrtev tako svojih trgovcev ne prijavi. Redki so primeri oseb, ki premagajo ta strah (Dobovšek in Krajnc, 2006). Trgovino z ljudmi delimo na: - domačo trgovino: nanaša se na vse žrtve trgovine z ljudmi, znotraj meja (ne glede na status žrtve); - mednarodno trgovino: nanaša se na vse žrtve trgovine z ljudmi, ki so v procesu trgovanja prepeljane čez mednarodne meje (ne glede na status žrtve). Tihotapljenje ljudi je po drugi strani oblika nezakonitega priseljevanja, ki vključuje organiziran prevoz oseb čez mednarodne meje, običajno v zameno za dobiček. Ko je končni cilj dosežen, se razmerje med tihotapci in begunci konča. V nekaterih primerih pa lahko pretihotapljena oseba postane v rokah tihotapca tudi žrtev trgovine z ljudmi (RCMP, 2012). 14

15 Slika 2: Tihotapljenje ljudi (vir: Lee, 2007) Tihotapljenje ljudi je postala najljubša panoga za vse večje število kriminalnih mrež po svetu. Transnacionalno tihotapljenje je stalno naraščajoč pojav in je posel, vreden več milijard dolarjev. Dejstva o tihotapljenju in trgovanju z ljudmi je težko pridobiti zaradi nezakonite narave takšne trgovine. Mednarodna organizacija za migracije ocenjuje, da je letno pretihotapljenih okrog 4 milijone ljudi po svetu. Letni prihodki tihotapljenja tako znašajo okrog 5 do 7 milijard dolarjev (Narli, 2006) Tihotapljenje ljudi in terorizem Tihotapljenje ljudi je grožnja, odkrita s strani oblikovalcev politike, uslužbencev notranje varnosti ter tudi državnih in lokalnih organov pregona. Organizacije tihotapljenja ljudi ogrožajo nacionalno varnost in stabilnost zahodne poloble. Kriminalne organizacije delijo iste tihotapske poti in koridorje, kot jih uporabljajo tihotapci ljudi ter so sokrive tihotapljenja ljudi, saj tihotapljenje poteka po istih poteh, katere uporabljajo za svoje nezakonite dejavnosti z narkotiki. Keefer (2006) meni, da obstajajo povezave med tihotapljenjem ljudi in terorističnimi organizacijami ter da te povezave predstavljajo resno grožnjo za nacionalno varnost. Kriminalne združbe so razvile strokovno znanje in izkušnje s področja ponarejanja dokumentov ter prakso na področju tihotapljenja ljudi, zaradi česar so privlačne kot partnerji za teroristične organizacije. Ta partnerstva se uresničujejo predvsem na 15

16 trimejnem območju Južne Amerike, ki je še vedno zatočišče za kriminalne in teroristične organizacije, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Davidson II (2005) trdi, da so poti med Mehiko in ZDA, ki jih uporabljajo tihotapci z ljudmi, iste poti, ki jih najverjetneje uporabljajo tudi teroristi, ki se nahajajo v trimejnem območju v Južni Ameriki. Poleg tega je znano, da Al Kaida in Hezbolah uporabljata omenjeno trimejno območje za zbiranje sredstev, pranje denarja in trgovino z drogami (Berry et al., 2003). Trimejno območje je znano za privabljanje rekrutov, ki si želijo postati del kriminalne ali teroristične organizacije, kot je Al Kaida. V letu 2005 je bilo s strani mejne policije vzdolž jugozahodne meje prijetih beguncev (McCaul, 2006). Kot je že bilo navedeno, ni neobičajno, da kriminalne in teroristične organizacije prihajajo v stik v Srednji in Južni Ameriki. Na primer, skupina Mara Salvatrucha je izvedla več umorov za trgovce z mamili, uporabljala izsiljevanja lastnikov podjetij in vladnih uradnikov, kakor tudi dajala zaščito za kriminalne skupine in trgovce z ljudmi. Bistvo je, da se vse vrti okrog denarja. Kriminalne organizacije želijo vzdrževati svoja življenja, nadzorovati ozemlja in pridobivati dobiček. Ni jim pomembno, koga ali kaj premeščajo ali tihotapijo, dokler to ne ogroža njihove zmožnosti pridobivanja denarja. Pa tudi takrat lahko pretihotapijo znanega terorista iz naklonjenosti do skupin podobne kulturne, etnične in verske pripadnosti. Za razliko od teroristov, ki tvorijo te odnose zgolj iz potrebe. To pomeni, da potrebujejo dostop do nezakonitega trga tihotapljenja ljudi, ki vključuje poti različnih tihotapcev z ljudmi in drugih kriminalnih združb. Tveganje terorističnih organizacij v takšnem partnerstvu je, da se poveča možnost za njihovo odkritje. Vendar pa obstajajo primeri terorističnih skupin, ki se redno ukvarjajo s takšnimi kaznivimi dejanji (LTTE, IRA), brez očitne želje, da ostanejo anonimne (Lanzante, 2009). Teroristi tako sodelujejo v nezakonitem premeščanju ljudi, kar jih po navadi poveže s kriminalnimi skupinami na tem področju. Za podporo svojih dejavnosti teroristi plačajo tihotapcem z ljudmi, da pripeljejo eno ali več oseb na določeno območje. Teroristi pridobivajo dobiček iz nelegalnih transnacionalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi. Dokazi kažejo na to, da je tudi teroristična skupina Tamilski tigri (LTTE) vpletena v tihotapljenje ljudi iz Šri Lanke. Prav tako so strokovnjaki s tihotapljenjem ljudi povezali tudi Kurdsko delavsko stranko (PKK). Končno, številni primeri kažejo na povezave islamske fundamentalistične teroristične skupine z migranti, ki so pretihotapljeni iz Severne Afrike v Italijo (Giraldo in Trinkunas, 2007). 16

17 3 Povezave med terorizmom in trgovino z ljudmi Kot se globalne pokrajine v enaindvajsetem stoletju spreminjajo zaradi globalizacije, tako se spreminja tudi narava terorističnih organizacij. Za razliko od terorističnih skupin iz preteklosti, ki so bile v prvi vrsti le pomožni akterji, so današnje teroristične organizacije transnacionalne in delujejo na globalni ravni. Spodbudo za delovanje najdejo v šibkosti držav, globalizaciji, naraščajoči tehnološki povezanosti, koruptivnih in permisivnih vladnih uradnikih, izkoriščajo pa tudi splošni upad mednarodne varnosti. Ti dejavniki niso le ustvarili nove generacije teroristov, temveč tudi spodbujajo povečanje podobnega mednarodnega kriminala. Podobno kot»novi teroristi«imajo tudi»novi kriminalci«koristi od propadajočih oziroma neuspešnih državnih struktur, globalne soodvisnosti, novih tehnologij in institucionalizirane korupcije. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da te transnacionalne kriminalne združbe aktivno iščejo in krepijo odnose s terorističnimi skupinami, ki delujejo vzporedno z njimi (Howard in Traguhber, 2008; OSCE, 2010). Povezave med teroristi in trgovci z ljudmi, ki izkoriščajo pomanjkljivosti v zakonodaji in šibki strukturni varnosti, postajajo pravilo v današnjem transnacionalnem okolju. To strateško zavezništvo med terorizmom in kriminalom izkorišča mednarodna omrežja, ki omogočajo nezakonitim akterjem preseči tradicionalne in regionalne interesne sfere. V nekaterih koncih sveta, kjer oblast nima veljave, sta terorizem in kriminal postala sinonim za vojno. Kriminalne in teroristične mreže uspevajo in podpirajo konflikte znotraj držav, ki še dodatno poslabšajo pristojnosti v mednarodnem kazenskem pregonu. Rezultat je osiromašeno prebivalstvo na območjih, kjer te skupine delujejo, medtem ko takšne skupine koristijo ugodnosti nezakonite dejavnosti. Negativni mednarodni in lokalni učinki transnacionalnega kriminala in terorizma kažejo ne to, da je povezava med temi skupinami globalna grožnja in vpliva na vse udeležence na vseh ravneh (Council of the European Union [COE], 2008; Howard in Traguhber, 2008). Teroristi so vključeni v številne dejavnosti, med katerimi je trgovanje na splošno in sem štejemo tudi trgovino z ljudmi. Dejavnosti terorizma in trgovine z ljudmi sta se izkazali za zelo zakoreninjeni in rastoči težavi. Ker je trgovina z ljudmi postala pomembna sestavina sive ekonomije, se je verjetnost odnosov med trgovci z ljudmi in terorističnimi skupinami povečala. Takšni odnosi se bodo še okrepili, ker nacionalne in mednarodne vlade dodatno omejujejo finančna sredstva terorističnim 17

18 organizacijam. Vlade zahodnih držav ne želijo iskati in razpravljati s skupnostmi priseljencev, kjer teroristične skupine opravljajo svojo dejavnost trgovanja z ljudmi. Z drugimi besedami, trgovina z ljudmi obstaja tudi v evropskih prestolnicah in je vir dobička terorističnih organizacij. Poraja se torej vprašanje, ali sploh obstajajo povezave med trgovino z ljudmi in terorizmom? Odgovor je vsekakor pritrdilen, kar bo razvidno še v nekaj naslednjih stavkih. 3.1 Transportne povezave Trgovina z ljudmi in terorizem sta povezana. Teroristi uporabljajo transportne poti tihotapcev in preprodajalcev za premik svojih»operativcev«. V mnogih delih sveta dobiček iz naslova trgovanja z drogami zagotavlja sredstva za teroristične dejavnosti, prav tako je trgovina z ljudmi v teh regijah pomemben del gospodarstva. Primeri takšnih regij so: Balkan, jugovzhodna Azija, Filipini in države nekdanje Sovjetske zveze. Na Balkanu je to trgovanje glavni vir dobička za organizirane kriminalne združbe, ki so povezane s terorističnimi skupinami. V jugovzhodni Aziji in na Filipinih je trgovanje pomembno, saj omogoča potencialnim teroristom lažji prenos denarja preko kanalov prepovedanih gospodarskih dejavnosti (Keefer, 2006; OCTA, 2011). SREDNJA (CENTRALNA) AZIJA V zadnjih letih se je povečala trgovina z ljudmi v srednji Aziji, kar je posledica slabih gospodarskih razmer, glede na Mednarodno organizacijo za migracije (IOM). Trgovina z ljudmi poteka po azijski Svileni poti ali drugače imenovani poti Marka Pola. Svilena pot se prepleta po vsej Aziji, tako na kopnem kot na morju (United office on drugs and crime [UNODC], 2011). Svilena pot je dobila svoj pomen v letu 1996, ko so na oblast prišli talibani. Pot poteka preko Kazahstana ali Kaspijskega morja v Rusijo na črni trg, od tam naprej pa v zahodno in severno Evropo (Škofic, 2007). Domnevno preprodajalci prodajo nekaj tisoč žensk za spolno izkoriščanje, hkrati pa se učinkovito izogibajo organom kazenskega pregona. Samo iz Kirgizistana so bile ženske prodane v Nemčijo, Rusijo, Turčijo in Združene arabske emirate (ZAE). Tako v srednji Aziji dejavnost trgovine z ljudmi skuša slediti istim potem kot trgovina z drogami, 18

19 preprodajalci pa uporabljajo iste tranzitne poti kot teroristi (Howard in Traguhber, 2008). KAVKAZ Tako kot v srednji Aziji trgovci z ljudmi in teroristi pogosto uporabljajo iste tranzitne poti iz Kavkaza. Poleg tega trgovina z ljudmi predstavlja problem zaradi gospodarske krize v tej regiji. Na Kavkazu je vsako leto v trgovino z ljudmi vpleteno več kot ljudi. Ženske in otroci so še posebej dovzetni za ponudbe trgovcev. Države Kavkaza (Azerbajdžan, Armenija in Gruzija) so glavni vir dobička in tranzitne države za trgovino z ljudmi. V manjši meri so tudi ciljne države. V Gruziji je poleg trgovine z ženskami za spolno izkoriščanje vedno več tudi izkoriščanja moških za delovno silo (Howard in Traguhber, 2008). JUGOVZHODNA EVROPA V»balkanski regiji«jugovzhodne Evrope je trgovina z ljudmi»rastoč«posel. Glavna tarča trgovcev so ženske, s katerimi zlahka manipulirajo ter nad njimi izvajajo hudo nasilje. Trgovina z ljudmi je uspevala zaradi nezaupanja organov pregona in slabe varnosti v balkanskih državah, ki služijo predvsem kot ciljne države za žrtve. Organi kazenskega pregona in varnosti so seveda neučinkoviti, saj so pogosto sami glavne stranke trgovine z belim blagom. Zaradi geografske lokacije so ženske v prvi vrsti prodane iz Romunije, Moldavije in Ukrajine, čeprav se je ta vrsta kriminalne dejavnosti v zadnjih letih povečala tudi na Hrvaškem. V jugovzhodni Evropi je Moldavija primarni vir za prodane ženske. Moldavija je bila opisana kot»črna luknja«v Evropi, trgovina z ljudmi (kot tudi druge nezakonite dejavnosti) pa v tej državi nebrzdano narašča. Domnevno samo ženske v Moldaviji sestavljajo do 60 odstotkov žrtev trgovine z ljudmi v jugovzhodni Evropi. Kombinacija slabih gospodarskih razmer in pomanjkljivosti zakonodajne oblasti služita k»spodbujanju«trgovine z ljudmi. Žrtve iz Moldavije so po navadi prodane v Romunijo in Srbijo, preko teh držav pa kasneje v Bosno, na Kosovo, v Albanijo, Grčijo ali Italijo. Albanske kriminalne združbe so ustvarile ogromni trg za prodajo moldavijskih žensk na Kosovu. 19

20 Turčija in Grčija se nahajata na tako imenovani južni balkanski poti, kjer nezakoniti priseljenci potujejo iz osrednje Azije preko Turčije in Grčije do zahodne Evrope. Nasprotno pa po severni balkanski poti ali t. i.»istanbull Express«nezakoniti priseljenci potujejo iz Turčije v Evropsko unijo preko Bolgarije, Romunije, Madžarske, Slovaške in Češke. V nasprotju s trgovino z drogami ali orožjem se trgovina z ljudmi izvaja preko spletne komunikacije in transporta in ne preko obsežnih kriminalnih združb. Tako kot v osrednji Aziji in na Kavkazu trgovci z ljudmi pogosto uporabljajo iste tranzitne poti kot teroristi (OCTA, 2011; Škofic, 2007; Howard in Traguhber, 2008). ZAHODNA EVROPA Zahodna Evropa je izvorna regija in regija prometa trgovine z ljudmi. Služi kot destinacija za tranzitne poti, zlasti iz revnejših predelov jugovzhodne Evrope v bogatejša območja zahodne Evrope. Posebna skrb se namenja interakcijam med skupinami iz osrednje Azije, Kavkaza in jugovzhodne Evrope s tistimi, ki delujejo in služijo na zahodu. Medtem ko zahodna Evropa še naprej deluje kot središče za gostovanje teroristov in preprodajalcev drog, orožja in ljudi, se na zahodu še naprej trudijo spremljati in premagovati te mreže. (Howard in Traguhber, 2008) 3.2 Finančne povezave Aktivnosti teroristov se financirajo tako iz nezakonitih kot tudi zakonitih dejavnosti. Dejanski zneski, ki so potrebni za financiranje takšnih dejavnosti, so relativno majhni, vendar pa je iskanje virov, ki bi pomagali in podprli terorizem, veliko težje, kot se predvideva. Terorizem se pogosto financira iz kriminalnih dejavnosti. ZDA vodijo vojno proti terorizmu in se bojujejo proti mednarodnemu kriminalu, zaradi česar je nezmožno odkriti večje denarne pomoči za financiranje terorističnih dejavnosti. Ta problem ni značilen samo za ZDA. Primer kaže, da so bili bombni napadi v Madridu financirani s strani kriminalnih dejavnosti Al Kaide in kaže, da je razmerje med financiranjem terorizma in kriminalno dejavnostjo mednarodni fenomen (Shelly, 2005). Trgovina z ljudmi, kot je npr. prostitucija, je poznana že več let. Ker se ljudi prodaja le najboljšemu ponudniku, je dejstvo, da se tu govori o večjih vsotah denarja, kot si 20

21 sploh lahko zamislimo. Denar, pridobljen na takšen način, najde pot v roke preprodajalcem drog. Preprodajalci drog pa ta dobiček dajejo za podporo terorističnih dejavnosti (Keefer, 2006). Globalizacija in vedno širša internacionalizacija, čezmejna trgovina z ljudmi in izkoriščanje oseb za dobiček so nedvomna dejstva, s katerimi se mora soočiti človeštvo. Mednarodna družba je resno zaskrbljena zaradi širjenja organizirane trgovine z ljudmi in izkoriščanja oseb, zlasti žensk in mladoletnikov za spolne usluge in dobiček na splošno (Imomov, 2008). Trgovina z ljudmi je na splošno opredeljena kot nehoteno preseljevanje ljudi čez mejo z namenom izrabiti jih za prisilno delo, prostitucijo ali druge nelegalne namene. Razlikuje se od tihotapljenja ljudi, pri katerem se migranti prostovoljno nelegalno prevažajo preko meja. Nestabilnost, povezana s koncem hladne vojne je spodbudila vse večjo raven trgovine z ljudmi in v državah bivše Sovjetske zveze je trgovina z ljudmi ena izmed ključnih oblik organiziranega kriminala. V teh državah trgovci trgujejo z ženskami, kot bi bile dostopne kot»naravni vir«. Trgovci z ljudmi so zainteresirani predvsem za kratkoročne dobičke namesto dolgoročnega sistema trgovanja. Uporabljajo zavajajoče taktike novačenja žensk in jih celo prodajajo drugim kriminalnim združbam. Trgovina z ljudmi in terorizem sta torej med seboj povezana, kar se posebej opazi v državah oziroma regijah, kjer imata možnosti za razvoj. Ker je trgovina z ljudmi postala pomemben sestavni del sive ekonomije, se je verjetnost razmerja med trgovci z ljudmi in terorističnimi mrežami povečala (Keefer, 2006; Howard in Traguhber, 2008). Tako imenovana trgovina z belim blagom je že ob koncu prejšnjega stoletja postala eden izmed temeljnih virov financiranja in podlag za terorizem ter ekstremizem. Takšna trgovina je postala tretja najpomembnejša nedovoljena dejavnost na svetu, ki prinaša vir dohodka za teroristične aktivnosti (Shelly, 2005). V državah, kjer so težke gospodarske razmere, odsotnost ali primanjkljaj delovnih mest, brezposelnost, nizki dohodki in nizek življenjski standard, teroristi vsekakor vidijo priložnost za trgovanje z ljudmi. Trgujejo z ženskami, mladoletniki, celo z otroki za prostitucijo, suženjstvo, dobiček in prav tako z odraslimi kot plačanci za zajetje talcev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je letno v suženjstvo prodanih med 21

22 in žrtev (US State Department) oziroma 4 milijone (UN). Dobiček, ki iz tega izhaja, se ocenjuje na več kot 7 milijard dolarjev (Imomov, 2008). Zaskrbljujoč je podatek, da je skoraj vsaka država na svetu žrtev mreže trgovine z ljudmi, s katero se financirajo teroristične aktivnosti. Ta fenomen je transnacionalne in organizirane narave, stopnja informacijske, tehnične in vzajemne podpore med trgovci z ljudmi, izkoriščevalci in organiziranimi kriminalnimi združbami pa neprestano narašča. Pravice žrtev trgovine z ljudmi so kršene povsod po svetu. Obseg trgovine z ljudmi je vedno širši in vključuje ugrabitve, zajetje talcev, izsiljevanje, aktivnosti plačancev, sodelovanje v terorističnih in ekstremističnih dejanjih, itd. Na tej ravni so nekatere države že bile vključene v področje delovanja takšnih transnacionalnih terorističnih organizacij, ki so specializirane za trgovino z ljudmi in izkoriščanje. Ostale države pa bodo kmalu prisiljene soočiti se s tem pojavom. Mednarodni strokovnjaki namreč trdijo, da se je v zadnjih letih ta pojav začel premikati iz držav Južne Azije (Filipini, Indonezija, Tajska, Malezija) do Srednje Azije (Uzbekistan, Kirgizistan in Tadžikistan) (Imomov, 2008). Ena izmed finančnih povezav je tudi ta, da jihadisti plačajo trgovcem z ljudmi, da bi prepeljali ljudi na zahod. Na primer: Mara Salvatrucha je nasilna topla brez pripadnosti kateri koli državi. Ta tolpa nadzoruje železniške proge skozi Mehiko. Teroristi, ki želijo uporabiti vlake kot sredstvo za vstop v ZDA, morajo to storiti preko te tolpe. Tolpa je znana tudi po izsiljevanju spolnih uslug in denarja od nezakonitih priseljencev, da se jim omogoči vstop v prazna tovorna vozila, s katerimi jih potem premestijo. Jihadisti tako večkrat zahtevajo od trgovcev z ljudmi, da pomagajo zapolniti njihove vrste (Funding slavery & terror: Part II, 2009). Eden izmed primerov, ki kaže na dotične povezave, se je zgodil v Indiji, kjer so indijski organi pregona sumili žensko, ki je za pakistansko vohunsko agencijo Inter - Services Inteligence (ISI) rekrutirala mlade iz podceline v Malezijo za usposabljanje na področju terorizma. Ta ženska naj bi bila vpletena v trgovino z mladimi moškimi iz Indije, Pakistana in Bangladeša. Obljubljala jim je delovna mesta v Maleziji in drugih državah, kasneje pa so bili vključeni v vojaške dejavnosti. Okrog 250 ljudi, vključno z dekleti, je s ponarejenimi vizami rekrutirala v različne države, tudi v Turčijo in Malezijo. Osumljenka je bila prepoznana kot 37-letna Jyoti Rana tudi Mehrunnisa ali Nisha Sharma. Iskana je v Indiji zaradi ponarejanja viz in trgovine z ljudmi. Obstajajo 22

23 tudi primeri ugrabitev otrok s strani trgovcev z ljudmi za usposabljanje v islamske skrajneže. (Funding slavery & terror: Part II, 2009) Poleg neposrednih trgovcev z ljudmi in teroristov obstajajo primeri tretjih skupin, ki sodelujejo v takšnih kriminalnih aktivnostih. Prvenstveno so to kriminalci, ki nimajo moralnih pomislekov o suženjstvu ali džihadu in za plačilo opravijo kakšno nezakonito storitev, kot je na primer ponarejanje potnih listov. Takšne aktivnosti služijo vsem, tako trgovcem z ljudmi, jihadistom ali drugim. Simbiotično razmerje med terorizmom in trgovino z ljudmi pomeni, da je treba na prvem mestu preprečiti pridobivanje dobička teroristom, da bi ta dobiček sploh prešel v roke trgovcev z ljudmi (Funding slavery & terror: Part II, 2009). Povezave med terorističnimi skupinami in skupinami trgovcev z ljudmi so raznolike in neskladne, zaradi česar je težko, če ne celo nemogoče, da bi enostransko kategorizirali posamezne akterje bodisi kot člane teroristične ali kriminalne skupine. Teroristi se zanašajo na finančna sredstva, pridobljena s kriminalnimi aktivnostmi, s katerimi financirajo svoje dejavnosti, medtem ko kriminalci pogosteje uporabljajo nasilje, da bi prišli do cilja. Potreben je torej kombiniran kazenski pregon in varnostni pristop za boj proti teror-kriminalu. Zaradi povezav med tema dvema pojavoma lahko prodirajoče hudodelske združbe uberejo primerno taktiko, da se približajo terorističnim skupinam, zlasti Al Kaidi. Interakcija med mednarodnim terorizmom in mednarodnim organiziranim kriminalom bo še naprej izziv za domače in mednarodne strokovnjake za varnost in oblikovalce politike. Vendar pa bodo uspešne strategije zahtevale lokalno, regionalno, nacionalno in mednarodno varnost in sodelovanje organov kazenskega pregona na najvišji ravni. Takšna sinhronizacija je ključnega pomena za učinkovit boj proti obema pojavoma hkrati (Howard in Traguhber, 2008). Teroristične skupine sodelujejo pri tihotapljenju ljudi z namenom, da razširijo svoje akcije preko meja. Vendar pa ni jasno, v kolikšni meri se teroristi zanašajo na dobiček, ki ga prinaša trgovina z ljudmi, za financiranje svojih dejavnosti. Trgovina z ljudmi je endemičen problem predvsem v jugovzhodni Evropi in je simptom za slabo gospodarstvo in političen sistem, ki sta skupna vsem regijam t. i.»tlakovane poti«v trgovini terorizma in organiziranega kriminala (Howard in Traguhber, 2008). 23

24 4 Teroristične skupine, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi Raziskave so pokazale, da so bili na začetku tisočletja in od začetka vojne v Afganistanu talibani vključeni v ugrabitve žensk in deklet, ki so postale vojni plen. V številnih primerih so ta dekleta in ženske delovale kot priležnice, bile so posiljene, prisiljene v poroke, govori pa se tudi o številnih ubojih. Mnoge od teh deklet, ki niso bile priležnice, so bile prodane kot spolne sužnje bogatim Arabcem preko stikov, ki jih je organizirala teroristična mreža Al Kaida. Prejemki od prodaje pa so bili namenjeni ugodnemu življenju talibanov. Ko so talibani dokončno zapustili Afganistan, so za seboj pustili več žrtev, hkrati pa so začeli iskati povsem nove (Keefer, 2006). Slika 3: Teroristična skupina Al Kaida (vir: Vardi, 2009) Na Irskem so na primer odkrili skupino, imenovano Snakeheads, ki naj bi bila povezana z irsko teroristično skupino UVF (Ulster Volunteer Force). V Nepalu maoistični uporniki izkoriščajo staro trgovino z dekleti iz različnih držav, ki jih nato iz Nepala prodajo v bordele v Indiji, da bi financirali svoje dejavnosti. Obstajajo tudi zadostni dokazi, da so Tigri iz Tamila sodelovali pri tihotapljenju ljudi in trgovanju na domači Šri Lanki, za financiranje svojih aktivnosti. Prav tako se izkoriščajo ugrabitve v nekaterih družbah, kot sta Rusija in Kolumbija. Iz naslova ugrabitev je tudi financirana teroristična organizacija Abu Sajaf, ki deluje na Filipinih. Ta organizacija 24

25 je večkrat ugrabila turiste in humanitarne delavce ter za njih zahtevala odkupnine in prejela večje vsote denarja, kot so na primer plačila v vrednosti ameriških dolarjev (Shelly, 2005; Giraldo et al., 2007). Kot eno izmed oblik organiziranega kriminala so teroristi dolgo časa uporabljali izsiljevanje z namenom zbiranja sredstev. Leta 1971 so Združeni narodi sprejeli Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju terorističnih dejanj, in sicer v obliki zločina proti osebam in izsiljevanju. Ugotovljeni so primeri plačil poslovnežev iz Bližnjega vzhoda za Al Kaido, da se prepreči napade na njihove interese in zbiranje»revolucionarnih«davkov od filipinskih prebivalcev in podjetij s strani skupine Abu Sajaf. Prav tako teroristične skupine pogosto izsiljujejo emigrantske skupnosti v tujini. Takšne sisteme ne izrabljajo samo etno nacionalistične skupine, kot so LTTE in PKK, ampak tudi islamske fundamentalistične skupine v severni Italiji. Znano je tudi, da skupina Hezbolah pobira plačila iz trgovanja z Libanonci in Hezbolah simpatizerji preko Tijuane v Mehiki v Združene države. Ko so Libanonci enkrat v Združenih državah, pogosto prisilno sodelujejo pri zbiranju sredstev za nadaljnjo podporo skupini Hezbolah, ta pa nadaljuje s trgovanjem libanonskih migrantov v Združene države (Giraldo et al., 2007). Znan je primer, ko je egiptovski aktivist Hamdy al-azazy iz Arisha (Severni Sinaj, Egipt), ki je leta 2011 dobil Makwanu nagrado za človekove pravice, prejel grožnje s smrtjo s strani trgovcev z afriškimi begunci in človeškimi organi, potem ko jih je večkrat prijavil egiptovskim oblastem in mednarodnim institucijam. Dokumentiral in prijavil je imena, lokacije srečanj in skrivališča kriminalcev, kot so Abu Senia (lastnik»ghazale«), Abu Musa, Abu Ahmed, Abu Khaled in še veliko drugih (Malini, 2012). Omenjeni predsednik fundacije nove generacije za človekove pravice iz Arisha je glavni sodelavec in opazovalec skupin v zvezi s pojavom trgovine z organi v Sinaju. S pomočjo njegovih poročil in izjav prič ter fotografij, ki jih je zbral, je bilo mogoče identificirati»zapore«, v katerih so največkrat zadržani afriški migranti (običajno zelo mladi). Ti zaporniki so podvrženi vsem vrstam mučenja in poniževanja. Njihovi sorodniki v tujini pa pogosto poslušajo njihove krike obupa preko telefonske linije, dokler se ne plača odkupnina, ki omogoča, da so izpuščeni na meji z Izraelom. Tiste, ki so poskušali pobegniti, so hladnokrvno ubili, medtem ko so ženske zapornikov večkrat posiljene pred očmi svojih možev in bratov. Če svojci ne morejo plačati odkupnine, ki je zahtevana (ta znesek se giblje med in ameriških 25

26 dolarjev, odvisno od tega, katera skupina jih zadržuje), so mladi ljudje žrtve trgovine z organi, največkrat pa so ubiti med odstranjevanjem ledvic. Veliko trupel brez ledvic so našli v puščavi Sinaj, medtem ko je večina trupel sežganih. Na tisoče mladih iz Eritreje, Etiopije in drugih podsaharskih držav je izginilo v zadnjih nekaj letih (Malini, 2012). Zgoraj omenjeni egiptovski aktivist je sodeloval s televizijsko hišo CNN, ki je posnela dokumentarno oddajo»smrt v puščavi«, kjer so predvajani posnetki mučenja beguncev v Sinaju. Potem ko je bil posnetek predvajan, je na stotine beguncev bilo izpuščenih, ustvarjena pa je bila beduinska skupina proti trgovini z ljudmi. Azazy je tesno deloval skupaj z organi pregona in delovnimi skupinami za izpustitev več skupin beguncev ter aretacije več kriminalcev. Na žalost so bili trgovci kmalu izpuščeni, saj so tesno povezani z jihadskim gibanjem. Večina prihodkov od trgovanja z ljudmi in človeškimi organi pa gre za financiranje fundamentalističnih oboroženih skupin, predvsem skupine Hamas (Malini, 2012). Številni voditelji v trgovini z organi so Hamasovi bojevniki: Abu Khaled, Abu Ahmed, Abu Musa in drugi. Izraelske obveščevalne službe se zavedajo teh povezav in prisotnosti Hamasa v Arishu in po vsem Sinaju. Prav tako se zavedajo dejstva, da so trgovci z orožjem in lastniki predorov, ki povezujejo Egipt z Gazo, ter trgovci z organi, isti ljudje. Postopno uveljavljanje fundamentalističnih gibanj v novem Egiptu, ki se je zaključilo v političnih zmagah muslimanske bratovščine, je postopoma zmanjšalo pritisk policije, vojske in obveščevalnih agencij na trgovanje z ljudmi v Sinaju. Trenutno je okoli beguncev iz Eritreje in drugih podsaharskih držav v rokah trgovcev z ljudmi, ki zahtevajo od družine vsakega talca ameriških dolarjev, da jim zagotovijo izpustitev. Policija ne sprejema več učinkovitih ukrepov proti tem dejavnostim, beduinska skupina za človekove pravice pa je bila razpuščena, potem ko so izgubili podporo egiptovske vlade, pri čemer je Sinaj v rokah lokalne mafije (Malini, 2012). Prostitucija in sorodne spolne dejavnosti so najverjetnejši tekmec narkotikom kot vodilnemu finančnemu poslu v podzemnem gospodarstvu. Prostitucija kot industrija ima ogromne stroške. V tem poslu je ogromno delavcev z življenjskimi stroški, ogromni so tudi stroški oglaševanja in potrebe po ohranitvi poslovnih prostorov. Zaradi tega je lahko seks industrija manj privlačna za podpornike terorizma kot druga kazniva dejanja. To ne pomeni, da je ta posel popolnoma prezrt. Za večino 26

27 terorističnih ali uporniških organizacij vidik priljubljenosti skupine in etničnokulturno ozadje igrata ključno vlogo pri odločanju za prostitucijo kot mehanizmu za zbiranje sredstev. Na primer: omejeno število podpornikov marksistične skupine znotraj zahodnih držav je izključenih iz uporabe prostitucije za pridobivanje financ. Prav tako je za islamske skupine ali tiste z močno nacionalističnim etosom verjetno, da se vzdržijo uporabe prostitucije za pridobitev denarja. Čeprav obstaja veliko poročil iz Afganistana in Alžirije, ki kažejo tudi na to, da so islamski fundamentalisti izvajali vse možne spolne zlorabe nad muslimanskimi ženskami, kadar se je to njim zdelo primerno (Thompson in Turlej, 2003). Izkoriščanje in trgovina z belim blagom tako predstavljata resno grožnjo mednarodni civilizaciji in nacionalni varnosti. To je še posebej zaskrbljujoče, saj so se kriminalne skupine, ki so vpletene v trgovino z ljudmi, začele povezovati z mednarodnimi terorističnimi skupinami in skrajneži. Voditelji in aktivisti teh skupin imajo neposredno vlogo pri različnih nacionalnih, verskih, političnih, medvladnih in medregionalnih konfliktih. Predstavljajo ogromne ovire za delo vladnih agencij, saj skušajo podkupiti in rekrutirati vedno več ljudi v kriminalne aktivnosti. Negativno vplivajo in posegajo v delo vladnih agencij, lobirajo za svoje interese v zakonodajni in izvršilni oblasti in si tako zagotovijo sprejetje zakonov v svojo korist (Imomov, 2008). 4.1 Tamilski tigri (LTTE) Osvobodilni tigri Tamilskega Eelama (LTTE) so separatistična skupina na Šri Lanki. Od leta 1980 so se borili za ustanovitev neodvisne države Tamilski Eelam, ki bi bila dom za etnične Tamilce, ki se počutijo preganjane s strani etnične večine na Šri Lanki. LTTE je teroristična organizacija, ki je znana po samomorilskih bombnih napadih, kot tudi»uporabi«žensk v samomorilskih napadih. Napadalci so okoli vratu nosili kapsule s cianidom, da so lahko storili samomor, če so bili ujeti. Izvedli so več kot 200 samomorilskih napadov, njihova vojna proti vladi pa je terjala več kot življenj. Ta teroristična organizacija je bila dana na črno listo v večini zahodnih držav Indije in Malezije. Skupina ima med in oboroženih borcev. Poleg samomorilskih bombnih napadov so uporabljali tudi konvencionalne bombe in mine za napad na politične in civilne žrtve, prav tako pa so bili tigri vključeni v ugrabitve in izsiljevanja (Bhattacharji, 2009). 27

28 V povezavi s trgovino z ljudmi je LTTE ugrabljala in rekrutirala otroke v vojake skozi dve desetletji dolgo civilno vojno na Šri Lanki. Zaposlovanje otrok je v zadnjih letih spodbujalo več dejavnikov: 1. Prefinjena propaganda organizacije, ki je bila redno izpostavljena tamilskim otrokom po vsem severu in vzhodu. Pripravljali so posebne dogodke v čast junakom LTTE-skupine, povorke kadrov LTTE, javno so prikazovali vojne pripomočke, govore in videoposnetke, predvsem v šolah. Družine LTTE-junakov so uživale posebno spoštovanje, otroci pa so bili vpeljani v družbeni status in glamur. 2. Otroci, ki so bili priče ali so utrpeli zlorabe s strani šrilanških varnostnih sil, so bili pogosto vpeljani v LTTE. Vladne zlorabe so vključevale nezakonita pridržanja, zasliševanja, mučenja, izgon iz države, prisilna izginotja in posilstva. Več kot četrtina otrok je bila priča takšnemu nasilju. V odgovor na takšna dejanja se je veliko otrok pridružilo LTTE, ker so želeli zaščititi svoje družine in da bi maščevali zlorabe. 3. Pomanjkanje, vključno z revščino in pomanjkanjem poklicnih ter izobraževalnih priložnosti, so bili pogosto netivo za zaposlovanje, zlasti med Tamilci v vzhodnih okrožjih, kjer so bile družine še revnejše in nižjega statusa kot Tamilci na severu. Novačenje v LTTE je bila pozitivna priložnost, ki so jo ti otroci videli. 4. Sila in prisila sta pripomogli k novačenju otrok v LTTE. Zlasti na vzhodu so člani organizacije pritiskali na tamilske družine, da žrtvujejo svoje sinove in hčere za ta namen. Če se je družina upirala, so bili pogosto žrtve groženj in nadlegovanja. V večini primerov pa so bili otroci odvzeti s silo. Otroci so bili sprva zaposleni v tisto, kar je znano kot»otroška brigada«, vendar so bili kasneje vključeni v druge enote.»leopardja brigada«(sirthuai puligal) je bila ustanovljena iz otrok iz sirotišnice, ki jo je upravljala LTTE. Ta brigada pa je veljala kot ena najbolj bojevitih enot (Living in Fear: Child Soldiers and the Tamil Tigers in Sri Lanka, 2004). 28

29 Slika 4: Rekrutirani otroci na usposabljanju (vir: BareNakedIslam, 2011) Tamilski otroci so dovzetni za rekrutacijo pri starosti 11 ali 12 let. LTTE redno obiskujejo domove tamilskih družin in obveščajo starše, naj zagotovijo otroka za premestitev. Družine, ki se upirajo, doživijo grožnje in nadlegovanje. Opozorijo jih, da jim bodo otroke vzeli s silo ali pa bodo namesto njih vzeli druge otroke v družini ali celo njih same, prav tako pa bodo prisiljeni zapustiti svoj dom. Otroci so pogosto ugrabljeni iz svojih domov ponoči, med hojo v šolo ali med izletom. Starši, ki se upirajo ugrabitvi otrok, so soočeni s hudim nasilnim maščevanjem. Rekrutiranim otrokom ni dovoljen nikakršen stik z družino. Podrejeni so strogim in včasih brutalnim treningom. Naučijo se ravnati z orožjem, vključno z minami in bombami, ter se učijo vojaških taktik. Otroci, ki delajo napake, so pogosto pretepeni. Ostro je kaznovan tudi vsak, ki poskuša pobegniti. Običajno jih hudo pretepejo pred celotno skupino, kar služi k odvračanju drugih otrok, ki bi jih zamikalo, da bi pobegnili (Living in Fear: Child Soldiers and the Tamil Tigers in Sri Lanka, 2004). UNICEF poroča, da je več kot 40 odstotkov otrok, ki jih rekrutira LTTE, deklic. Organizacija trdi, da je rekrutacija deklic in žensk način»pomoči osvoboditve žensk in boj proti zatiralskemu tradicionalizmu sedanjega sistema«. Ženske vojakinje v organizaciji so znane kot»birds of Freedom«(svobodne ptice). Za razliko od mnogih drugih situacij, kjer so rekrutirana dekleta zlorabljena, je to v organizaciji LTTE redkost. Odnosi med spoloma so na splošno prepovedani. Pred premirjem so bili v LTTE v boju redno razporejeni tako fantje kot dekleta. Največja vojaška operacija proti šrilanški vojski, na Slonjem prelazu leta 1991 je terjala 550 smrtnih žrtev, 29