USPOSABLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI

Transcription

1 FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE USPOSABLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI Magistrsko delo Elvis Podlogar Kranj, 2014

2 FAKULTETA ZA DRŢAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE USPOSABLJANJE POLICISTOV NA PODROČJU PRAKTIČNEGA POSTOPKA IN SAMOOBRAMBE V SLOVENIJI, NEMČIJI IN AVSTRIJI MAGISTRSKO DELO Kandidat: Mentor: Elvis Podogar magistrski študijski program Mednarodne in diplomatske študije II. stopnje prof. dr. Andrej Anţič Kranj, 2014

3 POVZETEK Naslov magistrskega dela se glasi»usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka in samoobrambe v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji«. Končujem magisterij na Fakulteti za drţavne in evropske študije, smer Diplomatski odnosi. Zato sem se odločil za temo, ki je sestavni del programa fakultete in v kateri sem s primerjalno analizo prikazal usposabljanje policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe v Republiki Sloveniji, Zvezni republiki Nemčiji in Republiki Avstriji. Navedeni drţavi sta nam dokaj blizu, zdruţujeta nas skupna evropska zakonodaja kakor tudi strokovna povezanost. Po zgledu avstrijske policije smo prevzeli tako metodiko kot taktiko delovanja, kako ravnamo v situacijah AMOK (aktivna strelska situacija). Skupno z Zvezno republiko Nemčijo pa imamo taktiko in metodiko uporabe dveh prisilnih sredstev, ki ju uporabljamo v slovenski policiji. Prvo prisilno sredstvo je plinski razpršilec znamke druţinskega nemškega podjetja Hoernecke, in sicer tipa TW1000 RSG-5. Drugo prisilno sredstvo pa je policijska palica, in sicer teleskopska raztegljiva palica znamke Bonowi. Strokovna usposabljanja za taktiko AMOK in za uporabo prisilnih sredstev TW1000 RSG-5 in raztegljive policijske palice Bonowi so v Sloveniji vodili avstrijski in nemški strokovnjaki, udeleţili pa smo se jih inštruktorji praktičnega postopka in samoobrambe na policijskih upravah. V magistrski nalogi sem predstavil tehnične značilnosti in uporabo teh prisilnih sredstev v policiji. V glavnem delu sem predstavil, kako potekajo usposabljanja policistov za praktični postopek in samoobrambo pri nas v Sloveniji in jih primerjal z usposabljanji policistov v Nemčiji in Avstriji. V zaključku naloge sem rezultate ankete o usposabljanju policistov za praktični postopek in samoobrambo, izpeljane med policisti pri nas, in rezultate primerjave v vseh treh drţavah Sloveniji, Nemčiji in Avstriji uporabil za to, da sem izpostavil slabosti pri usposabljanju policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe pri nas ter obenem predlagal načine za izboljšanje usposabljanja policistov.. Ključne besede: usposabljanje, praktični postopek, samoobramba in ju-jitsu, policija, Slovenija, Nemčija in Avstrija. i

4 ABSTRACT The title of my Master of Science is Police tactical training and self-defence in Slovenia, Germany and Austria. I am finishing my master s degree on Faculty for internal and European affairs, direction international affairs. I chose the title of my master of science because it is a part of programme in faculty and it will make compartment of police tactical training in Slovenia with Republic of Austria and Republic of Germany. Republic of Austria and Germany are very close and similair to Slovenia, and also we have joint european laws as police tactic. With Austria we have similar police tactic how to act in AMOK situation (active shooting situation). With Germany we have similar tactic and training for police batton- telescopic stick Bonowi and police spray TW 1000 RSG-5, which is produced in Germany from family trade Hoernecke. In all three cases the austrians and germans police instructors were in Slovenia and they demonstrate the police tactics for AMOK, police batton and police spray to slovenian instructors for police tactic and self defence. I will also describe other slovenian police training and finished my work with compartment of police tactical training in Slovenia with Republic of Austria and Republic of Germany. In my Master of Science I will also describe some other police training and search for improvements in police tactical training. Keywords: police training, police tactical procedure and self-defence, police, Slovenia, Germany and Austria. ii

5 Kazalo POVZETEK... I ABSTRACT... 1 UVOD METODOLOŠKO - HIPOTETIČNI OKVIR OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI PREUČEVANJA NAMEN IN CILJI RAZISKOVANJA DELOVNI HIPOTEZI METODE RAZISKOVANJA OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV USPOSABLJANJE PRAKTIČNI POSTOPEK SAMOOBRAMBA IN JU-JITSU IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI I. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV II. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV POSEBNOSTI S PODROČJA USPOSABLJANJA IN SAMOOBRAMBE IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI AVSTRIJI IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V ZVEZNI REPUBLIKI AVSTRIJI AKADEMIJA ZA VARNOST PROGRAM OSNOVNEGA ŠOLANJA ZA POLICISTE IN POLICISTKE V AVSTRIJI PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBA V SKLOPU OSNOVNEGA IZOBRAŢEVANJA IN POSEBNEGA TEČAJA VAJE S STRELNIM OROŢJEM POLICIJSKO IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI IZOBRAŢEVALNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI POLICIJSKA AKADEMIJA VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA ŠOLA ZA POLICISTE CENTER ZA IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE V GOTENICI USPOSABLJANJE NA POLICIJSKI UPRAVI USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO V ORGANIZACIJI GENERALNE POLICIJSKE UPRAVE iii

6 7.1 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO NA POLICIJSKI UPRAVI LJUBLJANA SPREMLJANJE STANJA POLICISTOV S PODROČJA PRAKTIČNEGA POSTOPKA S SAMOOBRAMBO IN PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI SODELOVANJE NEMŠKE IN SLOVENSKE POLCIJE S PODROČJA PRISILNIH SREDSTEV SODELOVANJE AVSTRIJSKE IN SLOVENSKE POLICIJE S PODROČJA PRAKTIČNEGA POSTOPKA BISTVENE RAZLIKE V USPOSABLJNJU POLICISTOV NA PODROČJU SAMOOBRAMBE IN PRAKTIČNEGA POSTOPKA MED POLICIJAMI NA VSEH STOPNJAH IZOBRAŢEVANJA IN USPOSABLJANJA RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO AVSTRIJO RAZLIKA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO ANKETA NAMEN ANKETE VZOREC ANKETE ANALIZA ANKETE ZAKLJUČEK IN PREVERITEV HIPOTEZ VERIFIKACIJA HIPOTEZE SKLEP LITERATURA IN VIRI Samostojne publikacije Članek v reviji Pravni viri Slovenski pravni viri Mednarodni pravni viri Internetni viri Ustni viri Drugi viri SEZNAM KRATIC SEZNAM TABEL SEZNAM SLIK IZJAVA O AVTORSTVU iv

7 1 UVOD V uvodu magistrskega dela sem opisal svojo pot od dijaka in udeleţenca izobraţevanja v Srednji policijski šoli v Tacnu od leta 1993 do leta 1997 do usposabljanj, ki sem se jih bil udeleţeval kot kriminalist na Generalni policijski upravi in kriminalist Mobilne kriminalistične skupine na Policijski upravi Ljubljana, pa vse do delovnega mesta inštruktorja praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski upravi Ljubljana, ki sem ga začel opravljati leta 2002 in ga opravljam še danes. Pri pisanju magistrske naloge so mi pomagale izkušnje, ki sem jih pridobil kot policijski inštruktor in tudi kot trener v klubu borilnih veščin. V Policiji so me vedno motivirala delovna področja in tematike, ki so bili novost. Tako sem na primer sodeloval z madţarsko policijo pri začetnih usposabljanjih za uporabo policijske palice z ročajem tonfe. Prav tako sem s kolegi inštruktorji sodeloval pri uvajanju razširjenega programa uporabe prisilnih sredstev za prisilno ustavljanje motornih vozil, predvsem bodičastega traku znamke Stinger, kamor smo kot novost vnesli različne situacijske vadbe. Nadalje sem bil eden tistih inštruktorjev praktičnega postopka s samoobrambo, ki je pričel s programom usposabljanja za uporabo policijskega plinskega razpršilca, o čemer sem pisal v nadaljevanju naloge. Leta 2008 smo pričeli tudi z usposabljanjem za rabo novih policijskih palic za uniformirane policiste, in sicer zloţljive palice teleskopske palice znamke Bonowi; tudi o tem sem podrobneje pisal v nadaljevanju naloge. Od začetka sem bil prisoten tudi pri novem tipu usposabljanja s področja praktičnega postopka policije, in sicer delovanje in taktika v primerih strelskih situacij, ki se imenujejo AMOK. Bil sem tudi pobudnik in avtor različnih učnih video gradiv o uporabi in delovanju policijske palice tonfe, plinskega razpršilca in policijske teleskopske palice za Policijsko upravo Ljubljana kakor tudi za Generalno policijsko upravo. Z borilnimi veščinami sem prišel v stik leta 1993 v Srednji policijski šoli v Tacnu. Od tedaj sem neprestano v kontaktu z borilnimi veščinami, praktičnimi postopki policije, usposabljanjem policistov in drugih kadrov. S srednjo policijsko šolo je povezana tudi ljubezen do borilnih veščin oz. ju-jitsa; to je borilna veščina, ki se uporablja pri praktičnih postopkih slovenske policije. Ravno stik z borilno veščino preko različnih domačih, policijskih in mednarodnih tekmovanj je pripomogel k temu, da še danes opravljam delo inštruktorja praktičnega postopka s samoobrambo na Policijski upravi Ljubljana. Ker sem tudi sam mojster borilnih veščin in predsednik kluba borilnih veščin Športnega kluba Sibor ter direktor sekcije za veščine, katerih naloga je širjenje ju-jitsa v smislu tako tradicionalne borilne veščine kakor tudi veščine različnih varnostnih organov (Slovenska vojska, Policija, različne varnostne sluţbe, mestni redarji, pravosodni policisti, carina ), ki jo uporabljajo pri svojih usposabljanjih, sem v magistrski nalogi opisal zgodovinski razvoj in trenutno stanje ju-jitsa v svetu in Sloveniji. 1

8 Glede na to, da končujem magisterij na Fakulteti za drţavne in evropske študije, smer Diplomatski odnosi, sem se odločil, da poleg domačega izvajanja usposabljanj policistov v Sloveniji oz. Policijski upravi Ljubljana predstavim usposabljanja tujih policij. Tu sem se odločil za predstavitev usposabljanj drţav Evropske unije, in sicer Zvezne republike Nemčije ter Republike Avstrije. Navedeni drţavi sta nam dokaj blizu, zdruţujeta nas tako skupna evropska zakonodaja kakor tudi strokovna povezanost. Ne nazadnje smo po avstrijski policiji prevzeli tako metodiko kot taktiko ravnanja v situacijah AMOK (aktivna strelska situacija). Skupno z Zvezno republiko Nemčijo pa imamo taktiko in metodiko uporabe dveh prisilnih sredstev. Prvo prisilno sredstvo je plinski razpršilec znamke druţinskega nemškega podjetja Hoernecke, in sicer tipa TW1000 RSG-5. Drugo prisilno sredstvo pa je policijska palica, in sicer teleskopska raztegljiva palica znamke Bonowi. Strokovna usposabljanja za taktiko AMOK in za uporabo prisilnih sredstev TW1000 RSG-5 in raztegljive policijske palice Bonowi so v Sloveniji vodili avstrijski in nemški strokovnjaki, udeleţili pa smo se jih inštruktorji praktičnih postopkov s samoobrambo na policijskih upravah. V glavnem delu naloge sem primerjal policijska usposabljanja v vseh treh evropskih drţavah in razloţil uporabo in delovanje posameznih prisilnih sredstev v policiji, v zaključku pa iskal moţnosti za izboljšavo stanja policijskega usposabljanja. Odkar sodelujem pri različnih usposabljanjih in vodenju treningov, mi je bil največji izziv predstavljati metode, sredstva ali elemente, ki so novost. Na tem področju sem kot inštruktor praktičnega postopka in samoobrambe policije izdelal kar nekaj učnih gradiv, ki se še vedno uporabljajo kot učni pripomoček. Zato je bil namen te naloge primerjati, raziskati in predlagati, kaj je potrebno za izboljšanje stanja na mesečnih vadbah praktičnega postopka s samoobrambo. Pri slednjem imam v mislih tudi rezultate anketnih vprašalnikov, ki sem jih razdelil med policiste na Policijski upravi Ljubljana na vadbah praktičnega postopka s samoobrambo. Tako sem se poizkušal osredotočiti na novosti, ki so še v razvoju. 2

9 2 METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR 2.1 OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI PREUČEVANJA Odkar sodelujem pri različnih usposabljanjih, mi je vedno bil izziv predstavljati nove metode, sredstva ali elemente usposabljanj. Na tem področju sem kot inštruktor praktičnega postopka in samoobrambe policije sodeloval pri izdelavi učnih gradiv oziroma sem tudi sam izdelal nekaj učnih gradiv, ki jih uporabljamo kot učni pripomoček na mesečnih usposabljanjih. Upam, da bo tudi ta magistrska naloga ena od učnih pripomočkov pri vadbah praktičnega postopka s samoobrambo na Policijskih upravah v Sloveniji. Izkušnje tujih policij, še posebej pa sosednjih drţav, s katerimi imamo skupno evropsko zakonodajo, so vsakič pripomogle k izboljšanju kvalitete našega dela na tem področju. Najboljše povratno sporočilo o kvaliteti svojega dela pa pridobiš od ljudi, s katerimi sodeluješ, zato je anketni vprašalnih eden ključnih dejavnikov raziskovalnega dela naloge, kako izboljšati stanje in kvaliteto našega usposabljanja policistov s področja praktičnega postopka in samoobrambe. Pri usposabljanju policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe se izvajalci - inštruktorji praktičnega postopka in samoobrambe soočamo tako s teţavami na ravni udeleţencev kakor tudi na organizacijski ravni. V nadaljevanju bom opisal, s katerimi teţavami se srečujemo pri udeleţencih usposabljanj. Nekateri udeleţenci usposabljanj si ţelijo več teoretičnega dela, drugi več praktičnega dela. Glede na to, da se usposabljanja izvajajo mesečno, je za nekatere to premalo in ţelijo vadbo imeti večkrat na teden. Velika teţava je tudi nizka motiviranost za nova znanja, še najbolj pa za tematike, ki se ponavljajo in so po programu obvezujoče. Zaradi slednjega ostane premalo časa za področja, ki so udeleţencem zanimivejša, kot so na primer pridobivanje psihofizične moči in kondicije (pohodi, športne igre...), strelske vaje, vaje varne voţnje in podobno. Teţava na vadbah PPSA na organizacijski ravni pa je predvsem premajhno število izvajalcev glede na velikost vadbenih skupin. Slednje je glavna teţava Policijske uprave Ljubljana, saj je število policistov, ki so se dolţni udeleţevati mesečnih vadb PPSA, preko 1000, zato ni nič čudnega, da je dnevno na vadbah PPSA tudi po 60 policistov. Druga teţava je pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje vadb PPSA pri različnih tematikah (vaje v streljanju - pomanjkanje streliva, nabava pripomočkov za izvedbo določenih vaj praktičnega postopka, manj usposabljanj za multiplikatorje in inštruktorje zadolţene za vadbe PPSA ). Vse zgoraj navedene teţave tako na ravni udeleţencev kot na organizacijski ravni so stalnica pri vadbah PPSA. S to nalogo sem ţelel predvsem z anketnim vprašalnikom potrditi svojo predpostavko o vadbah PPSA, obenem pa tudi predlagati rešitve za izboljšanje stanja na področju usposabljanja slovenskih policistov pri izvajanju praktičnega postopka in samoobrambe. 3

10 2.2 NAMEN IN CILJ RAZISKOVANJA Policija in njeno delovanje na področju zagotavljanja javne varnosti so osnova za obstoj posamezne drţave. Osnova za dobro delovanje policije pa so dobro usposobljeni kadri tako na začetnih izobraţevalnih nivojih kakor tudi v nadaljevalnih usposabljanjih, ki jih posamezne drţave izvajajo različno. Tako je bil cilj magistrske naloge na začetku podrobneje opisati osnovne elemente usposabljanja, praktičnega postopka in borilne veščine ju-jitsa oz. samoobrambe kot osnove za usposabljanje praktičnega postopka s samoobrambo v slovenski policiji. Nadalje sem preučil usposabljanje tujih policij, s katerimi sodelujemo, in opisal konkretna prisilna sredstva, ki jih je slovenska policija prevzela in vključila v svojo prakso. Prav tako sem opisal tudi slovenski tip usposabljanj s tega področja, in sicer od institucij, ki se ukvarjajo z izobraţevanjem in usposabljanjem slovenskih policistov, do ciljnih skupin, programov in vsebin. Osrednji predmet preučevanja pa je bila primerjava usposabljanj med nemškim in slovenskim tipom, avstrijskim in slovenskim tipom ter na koncu, kako so omenjene tuje policije konkretno vplivale na potek usposabljanj pri praktičnem postopku s samoobrambo pri nas. Zaključek naloge je bil namenjen analizi mesečnih usposabljanj (anketa), ki se izvajajo na Policijski upravi Ljubljana, in pobudam za izboljšanje stanja na tem področju. Cilji magistrskega dela so torej bili: 1. Predstavitev nekaj splošnih pojmov o usposabljanju, praktičnem postopku in samoobrambi oziroma borilni veščini ju-jitsu, s katero se policisti srečujejo pri mesečnih usposabljanjih praktičnega postopka s samoobrambo, ki je ključen element za strokovne in zakonite policijske naloge. 2. Predstaviti izobraţevanje in usposabljanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji z opisom konkretnega primera nemškega usposabljanja uporabe prisilnega sredstva, ki ga sedaj izvajamo pri nas. Predstaviti izobraţevanje in usposabljanje policistov v Zvezni republiki Avstriji z opisom konkretnega primera avstrijskega usposabljanja praktičnega postopka, ki ga sedaj izvajamo tudi pri nas. 3. Predstaviti izobraţevanje in predvsem usposabljanje policistov v Republiki Sloveniji. Analiza in primerjava usposabljanja med nemškim in slovenskim tipom ter avstrijskim in slovenskim tipom. Analiza mesečnih usposabljanj, ki se izvajajo na Policijskih upravah, v obliki anketnega vprašalnika, kjer bodo podane tudi pobude za izboljšanje stanja na tem področju. 4

11 2.3 DELOVNI HIPOTEZI Raziskovanja in pisanja magistrskega dela sem se lotil na osnovi naslednjih predpostavk: Hipoteza 1: Stalno usposabljanje policistov s področja praktičnega postopka za izvajanje policijskih pooblastil je pogoj za učinkovito in uspešno izvedbo policijskih nalog in pooblastil. Hipoteza 2: Policijsko vodstvo pridobi z programi usposabljanj in analizo tujih praks potrebne povratne informacije, pomembne za dopolnitev programa usposabljanj. Obe hipotezi sta v celoti usklajeni z metodami raziskovanj in bosta v zvezi z njimi potrjeni ali zavrnjeni. 2.4 METODE RAZISKOVANJA V procesu doseganja zastavljenega cilja preučevanja in verifikacije hipotez sem uporabil več metod druţboslovnega raziskovanja. Za opis razvoja borilne veščine ju-jitsa sem delno uporabil metodo zgodovinske analize, kjer sem opisal začetke borilne veščine ju-jitsu na Japonskem in v Evropi. Pri oblikovanju temeljne zgradbe magistrskega dela sem kot osnovno metodo uporabil deskriptivno metodo, s katero sem opisal osnovne značilnosti tujih policij in slovenske policije, ki so predmet analize. Ob tem sem opisal tudi značilnosti avstrijskega in nemškega izobraţevanja in usposabljanja na področju samoobrambe in praktičnega postopka. V deskriptivni metodi pa so se pojavljali tudi elementi empirične metode opis konkretnih usposabljanj tujih policij s področja prisilnih sredstev in praktičnih postopkov, ki so se vnesle v usposabljanje slovenske policije. Tu sem navedel primer uporabe plinskega razpršilca in teleskopske palice, kot je to značilno za nemško usposabljanje. Pri avstrijskem modelu pa sem opisal taktiko delovanja aktivnih strelcev v AMOK situacijah. V magistrskem delu sem prav tako uporabil komparativno metodo, s pomočjo katere sem primerjal usposabljanje dveh tujih policij s slovensko. Tu sem primerjal različne tematike, ki so pomembne za usposabljanje policistov obeh policij. Na koncu sem uporabil metodo analize, in sicer sem uporabil rezultate izvedbe anketnega vprašalnika s področja mesečnih usposabljanj na Policijski upravi Ljubljana, ki je pokazala zadovoljstvo udeleţencev mesečnih usposabljanj v odstotkih in tudi opisno. 5

12 Metodo analize pa sem zaključil z metodo sinteze, ki je izpostavila temeljne ugotovitve ankete in pobude za izboljšanje stanja. Z induktivnim in deduktivnim pristopom sem obdelal teoretične pojme in tako zdruţil teoretična izhodišča obravnavane tematike. 2.5 OCENA DOSEDANJIH RAZISKOVANJ Pri pripravi na pisanje magistrskega dela sem se na vseh področjih (samoobramba, praktični postopek, usposabljanja tujih in domačih policistov ) opiral na ţe opisano literaturo v obliki diplomskih del, člankov, priročnikov, internetnih virov, zakonov ter druge literature, naštete v zadnjem poglavju Seznam predvidene literature in virov. Pri opisovanju usposabljanja in praktičnega postopka sem se opiral na diplomsko nalogo, Ţagar D., Vrednotenje uspešnosti izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji, na delo Tomovič N. in Skalar T., Usposabljanje izvajalcev usposabljanj v policiji, na Program izpopolnjevanj in usposabljanj za praktični postopek in samoobrambo Generalne policijske uprave in Policijske uprave Ljubljana, Katalog standardov policijskih postopkov in Zakon o policiji ter drugo literaturo. Vsa navedena literatura opisuje pojma usposabljanje in praktični postopek bodisi s splošnega stališča ali konkretnega primera, ki ga je avtor raziskoval. V mojem delu pa sem uporabil lastne izkušnje, ki sem jih pridobil pri usposabljanju policistov na Policijski upravi Ljubljana, skupaj z rezultati zaključne ankete o zadovoljstvu policistov. Ko sem opisoval splošne pojme o samoobrambi in borilne veščine ju-jitsu, pa sem povzel misli iz diplomskih nalog Novak G., Obrambne tehnike v policijski praksi, Vidmar J., Vrste in oblike napadov na policiste kot indikator pri programiranju samoobrambe, se oprl na knjigi Grubenšek M., Ju-jitsu za mlade in začetnike, Škraba J., Prvi koraki, črpal podatke z internetnih virov Kano. J. in Lindsay T., Jujutsu ter uporabil spletno stran ju-jitsu kluba Samuraj ter Športnega kluba Sibor. Pri omenjenih virih so opisana zgodovinska dejstva in trenutno stanje samoobrambe in borilne veščine ju-jitsa ter nekateri elementi iz omenjene borilne veščine. V svojem magistrskem delu pa sem skušal predvsem predstaviti, katere tehnike iz samoobrambe so najboljše pri usposabljanju policistov. Pri nalogi sem se dotaknil tudi izobraţevanja in usposabljanja policistov v Avstriji in Nemčiji, kjer sem si pomagal z naslednjimi diplomskimi nalogami: Grah J., Izobraževanje policistov v Avstriji - primerjava s Slovenijo, Lukman S., Izobraževanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji in Sloveniji, Peršuh T., Šolanje policistov v Nemčiji (primerjava s Slovenijo), Potočnik B., Izobraževanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe v Sloveniji in Zvezni republiki Avstriji. Ob tem sem uporabil še nekaj tujih literatur s tega področja, opisanih v zadnjem poglavju. Pri opisovanju usposabljanj v Avstriji in Nemčiji imam osebno še najmanj izkušenj, zato sem povzel le splošna stališča šolanja v teh dveh drţavah. Prispevek mojega dela s tega področja pa je predvsem sodelovanje slovenske policije z avstrijsko in nemško pri konkretni uporabi taktik in prisilnih sredstev in kako so se ta pridobljena znanja vnesla v naš sistem usposabljanj. 6

13 3 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV 3.1 USPOSABLJANJE Usposabljanje je oblika praktičnega izobraţevanja, kjer je v ospredju pridobivanje praktičnih spretnosti, ki so potrebne za opravljanje določenega dela, in praviloma ni povezano z zahtevnejšimi intelektualnimi operacijami ali strokovno teorijo. Poteka kot praktični pouk ali kot praktično usposabljanje z delom pa tudi kot delovna praksa ali kot neposredno usposabljanje v procesu dela ali uvajanja v delo. Izraz usposabljanje se uporablja tudi širše. Nekaterim je sopomenka za praktično izobraţevanje v celoti. To je povezano zlasti s teţavami pri prevajanju angleškega pojma training ali francoskega formation, ki pa imata veliko širši pomen kot slovenski izraz usposabljanje. Za rabo v slovenščini je pogosto primernejši prevod praktično izobraţevanje, saj je usposabljanje vezano na manj zahtevna dela in pomeni v preteklosti tudi sopomenko za priučevanje. Seveda pa vseh primerih, ko v slovenščini uporabimo izraz usposabljanje, to v angleščino prevajamo kot training, lahko pa tudi kot practical training, če ţelimo poudariti praktično plat (Navedeno po Policijsko usposabljanje razumemo kot obliko utrjevanja ali nadgrajevanja policijskega znanja ali veščin. Le ta se izvajajo na različne načine in so si različna po različnih parametrih. Generalna policijska uprava v svojem programu usposabljanj za tekoče leto predpiše različne policijske tematike, kjer so opredeljeni izvajalec, kraj in čas izvedbe ter drugi detajli, ki so pomembni za izvedbo. Policijska usposabljanja so tematike, ki jih policisti ţe poznajo in jih na usposabljanjih utrjujejo oziroma nadgrajujejo z aktualnostmi, ki so v zvezi s pravno podlago ali ostalimi novostmi v zvezi s praktično izvedbo. V tem magistrskem delu sem govoril predvsem o usposabljanju policistov na področju praktičnega postopka in samoobrambe, ki se izvajajo mesečno na policijskih upravah. Generalna policijska uprava na začetku koledarskega leta poda program za izvedbo navedenih usposabljanj, katere tematike so obvezujoče za vse policiste. Nato vsaka policijska uprava oziroma notranja organizacijska enota izdela svoj plan dela za tekoče leto, kjer upošteva obvezujoče tematike in doda svoje teme, ki so potrebne za njihovo organizacijsko enoto. Več o sami izvedbi in programu usposabljanja sem pisal v poglavju Usposabljanje policistov v Sloveniji. 7

14 3.2 PRAKTIČNI POSTOPEK Beseda postopek se rabi po navadi s prilastkom in pomeni obliko načrtnega, premišljenega dela, delovanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja: to je zelo zapleten postopek; izpeljati, izpopolniti, odkriti nov postopek; predpisati postopke za opravljanje česa; nezanesljivi, preprosti, zamudni postopki; posebnosti posameznih postopkov pri učenju / spremeniti delovni postopek; proizvodni, tehnološki postopek za pridobivanje česa / v prislovni rabi: delo je potekalo po rednem postopku; publ. sprejeti zakon po hitrem postopku v kratkem času // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: njegovih postopkov niso odobravali; ta postopek ponavljamo toliko časa, da stvar dokončamo / postopke predšolskega otroka vodijo čustva. Postopek po pravno je lahko skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve: določiti, obnoviti, sproţiti, ustaviti, uvesti postopek; vloţiti postopek za razvezo zakona / biti v postopku / prositi za revizijo postopka / dokazni postopek s katerim se ugotovijo dejstva, ki so pomembna za odločbo; enostopenjski postopek z eno samo instanco; hitri postopek za izdajo zakona pri katerem se pripravljeno besedilo zakona obravnava samo enkrat; kazenski postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; mandatni postopek v katerem se izda odločba, ne da bi se preiskovala utemeljenost zahteve in zaslišal nasprotnik; nepravdni postopek ki se ne rešuje s pravdo; pravdni postopek s katerim se rešuje civilnopravni spor pred sodiščem; preiskovalni, razlastitveni, sodni postopek, adm. upravni postopek po katerem poslujejo upravni organi; fot. obračilni postopek postopek razvijanja filma, ki da pozitiv; metal. martinski postopek za pridobivanje jekla v martinovki; ped. učni postopek način obravnavanja učne snovi. Postopek, o katerem sem govoril v tej nalogi, pa je policijski praktični postopek. To so postopki Policije, ki so vnaprej določeni, standardizirani z vidika različnih parametrov (z vidika pravne podlage, tipa postopkov, načinov izvedbe glede na različne okoliščine ). Ti postopki so določeni v različnih policijskih podzakonskih aktih (pravilnikih), so nazorno opisani in predstavljeni v različnih katalogih, učnih pripomočkih in video gradivih in se praviloma skozi leta ne spreminjajo, spreminja se le pravna podlaga oziroma pogoji uporabe. Policijski praktični postopki so ukaz, ugotavljanje identitete, varnostni pregled, uporaba policijske palice, plinski razpršilec, sredstva za prisilno ustavljanja motornih vozil, uporaba strelnega oroţja in drugi.»policisti morajo dobro poznati pogoje za uporabo pooblastil in tudi pravila za njihovo izvajanje (praktični postopek). Zakonodajalec, ki predpisuje pogoje za uporabo posameznih vrst policijskih pooblastil, praviloma natančno ne predpisuje postopka uporabe v praksi. Postopki so opredeljeni v podzakonskih aktih, opredeljujejo pa jih tudi pravila stroke. Način izvajanja policistovih pooblastil sta tudi bistvena vsebina in smisel praktičnega postopka. Policisti se ga naučijo v izobraţevalnem procesu. Praktični postopek predpisuje način, pot, smer, kako določeno pravno pravilo (pooblastilo) praktično obuditi v ţivljenje. Smisel praktičnega postopka je trojen: 8

15 - zagotoviti varnost policista, ki izvaja pooblastila, - zavarovati osebo, proti kateri se izvajajo pooblastila, - zavarovati drugo osebo, ki je udeleţena v postopku.«( Ţaberl, 2001, str. 23) 3.3 SAMOOBRAMBA IN JU-JITSU Samoobrambo lahko definiramo kot obrambo in protinapad brez oroţja kakor tudi obrambo pred oboroţenim napadalcem. Na splošno lahko o borilnih veščinah današnjega časa povemo, da jih je ogromno. Veliko modernih veščin se je zdruţevalo oz. prirejalo v različne samoobrambne tečaje, nekatere so postale kot sodobne gladiatorske igre, vendar pa gre osnovo vseh iskat v borilni veščini ju-jitsu. Ju-jitsu je sestavljena iz dveh besedic in sicer ju - kar v japonščini pomeni»mehak oz. mehka pot«in jitsu, kar pomeni»umetnost ali veščino«. Poznamo več različic in poimenovanj ju-jitsa, odvisno od šole, ki se je razvijala skozi zgodovino. Tako lahko zasledimo imena, kot so jiu-jitsu, ju-jutsu, JJIF (Mednarodna ju-jitsu zveza) je unificirala enotno poimenovanje kot JU-JITSU) (povzeto po Ju-jitsu je stara japonska veščina goloroke borbe, pri katerem je bistvo ostati nepoškodovan z najučinkovitejšo metodo.»filozofija borilne veščine je še vedno v prvi vrsti iskanje poti za soţitje telesa in duha in ne zgolj napad in obramba. Evropejcem je to tuje, saj se način ţivljenja in načela razlikujejo od vzhodnjaških poduhovljenih in le redki so v Evropi sami sposobni gojiti borilno veščin na tak način, kot to počnejo na Japonskem, kjer je to lahko način ţivljenja, pri nas pa mogoče le konjiček oz. hobi«(škraba, 1980, str. 38). Borilna veščina se je razvila v srednjem veku, ko so na Japonskem prepovedali vidno nošenje oroţja. Zaradi tega so se prebivalci (kmetje), da bi se obvarovali pred roparskimi tolpami naučili in izpopolnili veščino branjenja z golimi rokami. Začeli so preučevati različne neoboroţene in oboroţene napade in obrambe (udarjanje s pestmi, komolcem, dlanjo, suvanje s kolenom, peto ali podplatom, podiranja na tla ter upogibanje in zvijanje občutljivih sklepov. Prav tako pa so različne vsakodnevne pripomočke priredili v učinkovita oroţja za branjenje (cepci za ţito so postali nunčaki, ročaj mlinskega kolesa so priredili v tonfo...). Sčasoma so nastale posamezne šole jujitsa, vsaka pa je varovala svoje tehnike, četudi se šole med seboj niso bistveno razlikovale.»ju-jitsu pa je bil osnova velikemu številu borilnih veščin, ki so se razvile iz njega, danes pa so mogoče bolje uveljavljene in razvite, kot sam ju-jitsu. Najpomembnejša med vsemi je borilna veščina judo, ki je ţe veliko časa priznan kot olimpijski šport, katerega je v njegovo moderno obliko ob koncu 19. stoletja razvil Jigoro Kano (Kodokan Judo)«(Lukman, 2003, str. 5). 9

16 »Moderni ju-jitsu se je kot večina vzhodnjaških borilnih veščin, ki so se širile po Evropi in Ameriki, preoblikoval v borilno veščino in športno panogo, ki ima sicer skupno izročilo in zgodovinski vir, a je predvsem v etičnem in športnem smislu postavljen v okvir današnjega časa. Ju-jitsu je bil in je še najbolj razširjen v policiji, vojski in drugih varnostnih organih, predvsem zaradi svoje vsestranskosti in uporabnosti. V drugi polovici 20. stoletja se je pričel širiti tudi v civilne sfere. Pričeli so se ustanavljati klubi in društva, prišlo je tudi do povezovanja v nacionalne in mednarodne panoţne zveze. Ju-jitsu je danes tudi športna panoga, v kateri se tekmuje, in sicer v športnih borbah, duo sistemu, borbe v parterju ter prikazovanju tehnik za otroke. Šport priznava tudi MOK (Mednarodni olimpijski komite), največje tekmovanje v ju-jitsu pa so svetovne igre, ki so organizirane kot olimpijske igre za neolimpijske športe na štiri leta. Ju-jitsu seveda temelji na določenih načelih, ki so se izoblikovala skozi stoletja negovanja borilnih veščin. Ta načela naj bi skrbela za pravilno smer razvoja in razumevanja»poti«, po kateri hodi posameznik, ki se ukvarja z borilnimi veščinami. Večina teh načel je univerzalnih. Najpomembnejša pa so: -»Popusti, da boš zmagal.«-»nikoli ne prekorači nujne samoobrambe.«-»izogibaj se neposrednega napada.«(to je tudi eno izmed načel praktičnega postopka policistov.) -»Uporabi tehniko, ki manj škoduje zdravju in ţivljenju napadalca.«ju-jitsu kot moderno borilno veščino opredelimo z več osnovnimi elementi tehnik: - tehnika padanja (ukemi waza), tehnika metov (nage waza), parterna tehnika (ne waza), udarci (atemi-tsuki waza), obrambe pred neoboroţenimi napadi (jigo waza), obrambe pred oboroţenimi napadi, teorija. Pridobljeno in prikazano znanje ter uspehi iz borilne veščine so nagrajeni z določeno stopnjo pasu (obi). Poznamo pa dve skupini pasov: 1. Šolski pasovi (kyu): - 8., 7., 6. kyu beli pas s črticami, 5. kyu rumeni pas, 4. kyu oranţni pas, 3. kyu zeleni pas, 2. kyu modri pas,1. kyu rjavi pas. 2. Mojstrski pasovi (dan) : dan črni pas, dan rdeče-beli ali črni pas, dan rdeči ali črni pas. Stopnje pasov se lahko osvoji na podlagi opravljenega posebnega izpita ali na podlagi odličnih športnih, trenerskih ali sodniških doseţkov. Različne stopnje pasov pa so vnesli v borilne veščine Evropejci, ker so jim bile za motivacijo oz. hobi, Japoncem pa pomeni borilna veščina način ţivljenja«(povzeto po ( 10

17 »Z organizirano vadbo samoobrambe v policiji se je pričelo leta 1951 v takratni policijski šoli v Begunjah, ko sta Slavko Kovič in Franc Strmšek izvedla 1. tečaj samoobrambe. Prve stike z mednarodno organizacijo samoobrambe je sklenil Niko Vrabl z udeleţbo na kongresu leta 1953 v Avstriji. V obdobju od leta 1959 do leta 1969 se je veliko dogajalo na področju samoobrambe v policiji (izdelava program za polaganje pasov po mednarodnem konceptu, organizirano prvo republiško prvenstvo v ju-jistu, opravljanje izpitov za pasove, sistemizacija»inštruktorjev«za telesno vzgojo pri takratnih»tajništvih«za notranje zadeve in sistemizacija prednjakov za telesno vzgojo na postajah ljudske milice leta ). Po letu 1969 ali po začetnem zagonu je zanimanje za samoobrambo nekoliko upadlo vse do leta 1974, ko je spet prišlo do pozitivnih premikov na tem področju. Leta 1979 je bila na Jasnici posneta prva video kaseta z vsebino izvajanja praktičnih postopkov policistov. Leta 1983 je bil na Debelem rtiču ustanovljen Kolegij mojstrov samoobrambe - posebna skupina Republiškega sekretariata za notranje zadeve je izdala Pravilnik o opravljanju izpitov in podeljevanju pasov samoobrambe delavcem organov za notranje zadeve. Obdobje med letoma 1984 in 1991 je bilo kljub materialnim teţavam, ki so se pojavljale, izredno pomembno za razvoj samoobrambe v policiji. Generacije mojstrov, vzgojene pod vodstvom g. Joţeta ŠKRABE in g. Mira DEŢELAKA, so bile v tem obdobju zelo aktivne, število mojstrov pa je izredno vplivalo na rast strokovnosti pri policistih, s tem pa se je povečala tudi zahtevnost vadbe. Po letu 1988 je prišlo tudi do ustanavljanja športnih društev s področja borilne veščine ju-jitsu predvsem s strani policistov, ki so delovali na tem področju«(lukman, 2003, str. 10).»Postavlja se vprašanje, zakaj veliko policij po svetu goji borilno veščino Ju-jitsu oz. samoobrambo. Razloge gre iskat predvsem v uporabnosti in raznolikosti same borilne veščine, saj so zdruţeni različni elementi udarci, brce, meti, vzvodi, davljenja, končni prijemi«(krebl, 2004, str. 28).»Da bi okrepil uporabnost ju-jitsa v policijah, naj se vrnem na eno izmed njegovih omenjenih načel. To pravi, da uporabimo tisto tehniko zoper napadalca, ki ga bo v postopku uporabe prisilnih sredstev oz. fizične sile kljub vsemu najmanj poškodovala in s katero ga bomo lahko še obvladali - načelo sorazmernosti ob uporabi fizične sile zoper osebo. Tudi druga načela bi lahko vpeli v policijsko delo, saj vemo, da moramo postopke izvajati na taktičen način, da sami ne izzovemo napada oz. izvršimo policijsko nalogo, 11

18 če je le moţno brez uporabe prisilnih sredstev; borilna veščina pa nas uči, da se izognemo spopadu, če je le moţno, s samim obnašanjem Če pa ţelimo imeti ţe v osnovi dober policijski kader, moramo samemu izboru kandidatov za policiste posvetiti več pozornosti, predvsem v smislu pravilnega osebnostnega izbora kandidatk in kandidatov. Vsekakor pa sem mnenja, da je izmed vseh borilnih veščin ju-jitsu najbolj primerna za policiste, mora pa biti prirejena njihovemu delu, kar pomeni ne športno obliko, temveč v policijsko prakso orientirano samoobrambo oz. ju-jitsu«(lukman, 2003, str. 8-10). 12

19 4 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V REPUBLIKI NEMČIJI To poglavje sem namenil predstavitvi izobraţevanja in usposabljanja policistov v Zvezni republiki Nemčiji. Opisal sem sistem izobraţevanja na področju praktičnega postopka in samoobrambe na I. in II. stopnji. Nadalje sem opisal organizacijsko strukturo Visoke strokovne šole Villingen-Schwenningen, visoke šole za policijo, ter treninge in usposabljanja na tej šoli s področja praktičnega postopka in samoobrambe (uporabljena literatura diplomskih nalog Grah J., Izobraževanje policistov v Avstriji - primerjava s Slovenijo, Potočnik B., Izobraževanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe v Sloveniji in Zvezni republiki Avstriji). 4.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V REPUBLIKI NEMČIJI Izobraţevanje policistov v celotni Nemčiji poteka na naslednji način: Na I. stopnji oz. za potrebe srednje izobrazbe v izobraţevanju policistov se kandidate poučuje v policiji v pripravljenosti. Za potrebe visoke strokovne izobrazbe oz. na II. stopnji izobraţevanja se policisti v Nemčiji izobraţujejo na triletnih visokih strokovnih šolah, ki spadajo pod okrilje ministrstva za notranje zadeve posamezne zvezne deţele ali na visokih strokovnoupravnih šolah na strokovnem področju policija. Za potrebe visoke izobrazbe, torej na III. stopnji v izobraţevanju policistov, pa policiste enotno izobraţuje za vse zvezne deţele Nemčije Policijska akademija za vodenje v Münstru. Gre za program izpopolnjevanja vodstvenih kadrov policije, ki poteka tako, da se kader eno leto izpopolnjuje na akademiji, eno leto pa je na praktičnem usposabljanju (Peršuh, 2000, str. 10). 4.2 I. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POLICISTOV»Za izobraţevanje policistov na I. stopnji je krovno pristojen prezidij policije v pripravljenosti v kraju Göppingen, in sicer 2. oddelek izobraţevanje in izpopolnjevanje. Policija v pripravljenosti opravlja poleg te še dve pomembni nalogi, in sicer podporo ostalim policijskim sluţbam (kriminalistični policiji, policijskim postajam ) in druge posebne naloge ( vzdrţevanje javnega reda in miru ob demonstracijah, nogometnih tekmah, glasbenih prireditvah )«(Lukman, 2003, str. 11).»Pravica policistov v deţeli BW, da uporabijo prisilna sredstva, je zabeleţena v policijskem zakonu v poglavju, kjer je zabeleţena pravica do obrambe pred nevarnostmi oz. napadi in v podzakonskem aktu (navodilu), kjer je zabeleţeno, kakšne 13

20 ukaze lahko dajejo policisti občanom. Tako kot pri nas v Sloveniji morajo tudi policisti v deţeli BW občane opozoriti, da bodo uporabili prisilna sredstva, preden jih dejansko uporabijo, razen če okoliščine ne dopuščajo izreka opozorila. Nadzor nad uporabo prisilnih sredstev izvajajo policistovi nadrejeni, kakor tudi samo občan na upravnem sodišču v upravnem postopku. (Osnova za to je deţelni zakon o upravnem postopku.) Izobraţevanje na tej stopnji je seveda posvečeno osvojitvi osnovnih tehnik s področja samoobrambe, ki so nujno potrebne, da bodo lahko kasneje kot policisti uspešno obvladovali različne oblike upiranj in napadov s strani kršiteljev oz. storilcev kaznivih dejanj. Pri samoobrambi se policisti učijo osnovnih tehnik, ki so pomembne za uspešno obvladovanje kršiteljev, in sicer predvsem tehnike padanja, udarjanja in brcanja ter različne policijske prijeme vzvodne prijeme. V času celotnega izobraţevanje je temu področju namenjeno 96 ur pouka. Pri izobraţevanju s področja prisilnih sredstev in streljanja kandidati spoznavajo različne oblike prisilnih sredstev (pištola, palica, sredstva za vklepanje in vezanje ) in njihovo praktično uporabo. Velik poudarek je na praktični vadbi in uporabi različnih vrst policijskega oroţja kratkega in dolgega, strelivu, njegovi uporabnosti in učinkovitosti Izobraţevanju s tega področja je namenjenih 184 ur. Znanje prve pomoči je seveda pomembno, saj so policisti velikokrat prvi na kraju dogodka ali nesreče oz. so lahko osebe poškodovane pri uporabi prisilnih sredstev in jim je treba nuditi prvo pomoč. Pridobivanju znanja s tega področja namenjajo skupno 24 ur pouka. Izobraţevanje iz ukrepanja uči policiste teoretičnih spoznanj s področja ukrepanja (intervencije), ki so zelo pomembna pri samem načrtovanju ukrepanja oz. interveniranja. Skupno 62 ur pouka namenjajo temu področju. Trening varne voţnje policijskih vozil seveda ne sme manjkati, saj morajo policisti velikokrat z vozili loviti beţeče storilce kaznivih dejanj in prekrškov. Ker gre po navadi za zelo nevarno obliko voţnje, se policisti usposabljajo zanjo. Temu namenjajo skupno 91 ur pouka. Pomembne vloge športa ne zanemarjajo, saj vedo, da le zdrav, telesno in duševno pripravljen policist lahko optimalno izvaja naloge varnosti, zato spodbujajo športno dejavnost. Na tem področju je poudarek na pridobivanju splošne kondicije, moči in koordinacije - atletika, gimnastika, plavanje ter poudarek na pomenu športa za kandidate za policiste z različnimi oblikami iger. Športu, plavanju in reševanju iz vode je skupno namenjenih kar 269 ur pouka. Pomembno je povedati, da se s strokovnega področja V oz. praktičnega postopka policisti izobraţujejo v vseh izobraţevalnih modulih, se pravi v osnovnem izobraţevanju oz. v nadaljnjem izobraţevanju I in II ter v zaključnem modulu. Natančnih programov o izobraţevanju s področja praktičnega postopka v deţeli BW nimajo, pač pa imajo izdelane okvirne programe, po katerih se ravnajo učitelji, oz. so opredeljeni le vsebine in število ur, ki je zanje namenjeno, same podrobnosti vsebine in tehnike pa so odvisne od učiteljev samih. Ti imajo veliko osebne svobode pri poučevanju, tako da lahko pride do izraza individualna predstava o programu učitelja kakor tudi učenca kandidata«(lukman, 2003, str. 20). 14

21 Kandidati za policiste imajo pouk s področja samoobrambe skozi celotno šolanje, se pravi v osnovnem izobraţevanju, nadaljnjem izobraţevanju I in II ter v zaključnem izobraţevanju. a) Osnovno izobraţevanje Učni cilji v osnovnem izobraţevanju: - osvojiti tehnike obramb in policijskih prijemov, pridobiti samozavest za ukrepanje v konfliktnih situacijah in seznaniti se s fenomenom smrti zaradi zadušitve. Učne vsebine: - osnovna varnostna postavitev 2 uri, tehnike udarcev, gibanje 3 ure, tehnike brc 2 uri, obrambe pred udarci 6 ur, obrambe pred brcami 6 ur in tehnike metov 2 uri; - tehnike kontrole kršitelja za vklepanje 1 ura, zadušitev 1 ura, policijski prijemi (vzvodni prijemi) 6 ur in utrjevanje naštetih tehnik 3 ure. b) Nadaljnje izobraţevanje Učni cilji v tem delu so: - poglobiti osvojeno znanje, znati uporabiti tehnike samoobrambe sam ali s pomočjo partnerja, obvladati tehnike samovarovanja ob ukrepu prijetja storilca, znati uporabiti tehnike samoobrambe skupaj s partnerjem. Učne vsebine v tem delu so: - tehnike pristopanja h kršilcu v dvoje 6 ur, preiskava oseb in stvari 5 ur, tehnike vklepanja z lisicami 5 ur, transport v vozilo in iz vozila 1 ura, obrambe pred udarci 3 ure, obrambe pred brcami 3 ure, policijski prijemi 3 ure, tehnike metov 2 uri, tehnike kontrole kršitelja 1 ura in utrjevanje 2 uri. c) Nadaljnje izobraţevanje II Učni cilji v tem delu so: - z ali brez pomoči parterja znati uporabiti tehnike samoobrambe. Učne vsebine v tem delu so: - obrambe oz. tehnike reševanja pred različnimi oblikami napadov s prijemanjem ali davljenjem 6 ur, obrambe pred udarci z roko 2 uri, obrambe pred brcami 2 uri; - tehnike pristopanja h kršitelju v dvojicah 2 uri in utrjevanje 4 ure. d) Zaključno izobraţevanje Učni cilji v tem delu so: 15

22 - z ali brez pomoči in pripomočkov znati koristno uporabiti tehnike samoobrambe; - na osnovi osvojenih tehnik pridobiti psihično stabilnost in samozavest ob ukrepanju. - Učne vsebine v tem delu so: - tehnike s palico 4 ure, tehnika zadušitve 3 ure; - transportiranje oseb iz vozila 2 uri, obrambne tehnike in tehnike reševanja pred napadi z grabljenji 2 uri, tehnike pristopanja h kršitelju v dvojicah 1 ura in utrjevanje 4 ure. (Povzeto po PERŠUH, T. Šolanje policistov v Nemčiji (primerjava s Slovenijo), Diplomska naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2000). 4.3 II. STOPNJA IZOBRAŢEVANJA POICISTOV Izobraţevanje policistov na II. stopnji izvaja Visoka strokovna šola za policijo Villingen- Schwenningen, visoka šola za policijo, ki je neposredno vezana na Ministrstvo za notranje zadeve deţele Baden-Württemberg. Ta šola izobraţuje policiste in policistke deţele Baden-Württemberg za potrebe visoke strokovne izobrazbe z izvršnimi pooblastili. Študij na visoki šoli za policiste je razdeljen na naslednje dele (Jahresbericht 2001, Visoka strokovna šola za policijo Villingen-Schwenningen, visoka šola za policijo): - uvodna praksa obvezna za ne policiste šest mesecev, - osnovni študij I in II enajst mesecev, - glavna praksa sedem mesecev, - glavni študij I in II dvanajst mesecev. V osnovnem in glavnem študiju študenti obiskujejo predavanja iz predmetov, ki so razdeljena v štiri strokovna področja (Jahresbericht, 2001). Ta področja so: 1. Strokovno področje I so vede o varnostnih akcijah, v katerega je vključenih več strokovnih skupin: vede o ukrepanju, vede o vodenju, vede o prometu in praktični postopek ter šport. 2. Strokovno področje II so kriminalistične vede, znotraj katerih je več strokovnih skupin: kriminalistična taktika in tehnika in kriminologija. 3. Strokovno področje III so pravne vede, v katerega so vključene naslednje strokovne skupine: drţavno in ustavno pravo, policijsko pravo/ upravno pravo/posebno policijsko pravo; kazensko pravo/ pravo javnega reda, kazenskoprocesno pravo, pravo javnega sektorja. 16

23 4. Strokovno področje IV so druţbene vede, kjer delujejo sledeče strokovne skupine: psihologija in sociologija, politično izobraţevanje in metodika znanstveno raziskovalnega dela, informatika in poklicna etika. V času osnovnega študija je študentom za pouk samoobrambe in praktičnega postopka namenjeno 50 ur pouka, še enkrat toliko pa športu oz. športni vzgoji. Študijski cilji v osnovnem študiju: - študenti spoznajo pomen samoobrambe in praktičnega postopka za policijsko delo; - obvladajo obrambne tehnike in tehnike pristopanja h kršitelju - obrambne tehnike, (strokovni prijemi); - znajo dobro rokovati s strelnim oroţjem in ostalimi prisilnim sredstvi, ki so v osebni uporabi policista; - poznajo in obvladajo osnovne zakone samovarovanja; - pravne, taktične in psihološke vidike izvajanja postopkov vnašajo v prakso. Največji poudarek je predvsem na obvladovanju policijskih prijemov (strokovnih prijemov), ostalih policijskih prisilnih sredstev (sredstva za vklepanje, palica ) vključno s pištolo, samovarovanju in vadbi standardnih situacij iz prakse v obliki igranja vlog. Vodje oz. učitelji v tej strokovni skupini (Jahresbericht, 2001) so v letu 2001 sodelovali v več projektnih skupinah za pripravo programov s področja praktičnega postopka in streljanja. Študenti se v okviru tega področja udeleţujejo tudi različni športnih tekmovanj na deţelni ravni ali na ravni celotne Nemčije (nogomet, ju-jitsu, rokomet, atletika in policijski peteroboj). To kaţe, da je temu področju namenjeno kar nekaj pozornosti (Povzeto po LUKMAN, S. Izobraževanje policistov v Zvezni republiki Nemčiji in Sloveniji, Diplomska naloga. Visoka policijsko-varnostna šola, Ljubljana, 2004). 4.4 POSEBNOSTI S PODROČJA USPOSABLJANJA IN SAMOOBRAMBE Usposabljanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe je sestavljeno skoraj enako kot strokovno področje V v šolah za policiste. Tako trening oz. usposabljanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe zajema naslednjih 5 elementov ali delov: - trening samoobrambe, - trening uporabe prisilnih sredstev in streljanje, - trening obvladovanja konfliktov, komunikacije, - trening varne voţnje sluţbenih vozil, - trening prve pomoči. Samo usposabljanje poteka čez celo leto, trening praktičnega postopka in samoobrambe pa je smiselno razdeljen na tri dele v okviru tematike, ki jo obdelujejo. 17

24 Policisti, ki ţelijo biti inštruktorji za praktični postopek, ne potrebujejo nobenih posebnih predhodnih znanj. Morajo izkazati interes za določeno področje in opraviti določeno število ur usposabljanj pri policiji v pripravljenosti z različnih področij, in sicer: - usposabljanje za inštruktorja za praktični postopek 7 tednov, - pedagogika12 tednov, - samoobramba 2 tedna, - trener streljanja 2 tedna, - nadaljevalno izobraţevanje s področja prava. Ko to uspešno zaključijo, postanejo inštruktorji. Povedati je potrebno, da je pri njih še veliko inštruktorjev, ki še niso ustrezno usposobljeni za vodenje treninga. Inštruktorji se tudi usposabljajo. Usposabljanja imajo dva do trikrat na leto, ki trajajo dva do tri dni. Program usposabljanj kreirajo na podlagi potreb prakse. Okvirne plane sestavijo koordinatorji za praktični postopek, in sicer koordinator na Ministrstvu za notranje zadeve in koordinatorji na deţelnih policijskih upravah (5). Za potrebe izobraţevanja v šolah (programe) pa so v kreiranje vključeni še koordinatorji na policijskih šolah pri policiji v pripravljenosti. Na osnovi okvirnih planov izdela vodja (Leiter) inštruktorjev na policijski upravi natančne načrte za usposabljanja policistov, kateri so prilagojeni potrebam policistov na terenu oz. njihovemu dejanskemu delu, ki ga izvajajo na terenu njihovi specialnosti. Vodja inštruktorjev na policijski upravi koordinira njihovo delo in jim nudi pomoč. Komunikacija med izvajalci usposabljanj, se pravi med inštruktorji in njihovim vodjem in koordinatorji za praktični postopek na višjih instancah, poteka preko a oz. na ti. delovnih dnevih, kjer izmenjujejo izkušnje in podajajo predloge za izboljšanje dela na področju. Preko a inštruktorji in njihovi vodje ter koordinatorji cele deţele med seboj izmenjujejo informacije o primerih iz prakse in druge podatke, ki so pomembni za njihovo delo. Da bi lahko uzakonili potrebo po usposabljanjih s področja praktičnega postopka, je potrebno navesti nekaj podatkov o poškodovanih policistih v letu Po navedbah tamkajšnjih policistov naj bi imeli v letu 2002 ob uporabi prisilnih sredstev poškodovanih okoli 500 policistov. Ne morem točno definirati, pri kakšnih opravilih natančno, oz. kakšne so bile te poškodbe. Znano je tudi to, da so v letu 2001 v deţeli Baden-Württemberg policisti 35 krat uporabili strelno oroţje proti osebam in 364 krat proti ţivalim. Kljub vsemu pa je najbolj zanimivo, da policisti med vsemi prisilnimi sredstvi, ki jih lahko uporabijo brez ukaza predstojnika, poleg sredstev za vklepanje največkrat uporabijo plinski razpršilec. Vsekakor se pri svojem delu policisti soočijo s 18

25 prekoračitvijo svojih pooblastil oz. uporabo prisilnih sredstev. Koliko je bilo teh prekoračitev v preteklih letih v deţeli BW, mi ni uspelo izvedeti (Peršuh, 2000, str ). 19

26 5 IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE POLICISTOV V REPUBLIKI AVSTRIJI V petem poglavju sem predstavil izobraţevanja in usposabljanje policistov v Republiki Avstriji. Opisal sem sistem izobraţevanja na Akademiji za varnost, program osnovnega šolanja za policistke v Avstriji ter področja praktičnega postopka in samoobrambe na osnovni stopnji in posebnega tečaja. Opisal sem velikost vadbenih skupin, kontrolo učnega napredovanja, izobraţevanja kandidatov za mejne enote ter nadaljevalno usposabljanje kandidatov za samoobrambo in praktični postopek (Peršuh, 2000, str. 20). 5.1 IZOBRAŢEVANJE POLICISTOV V REPUBLIKI AVSTRIJI V preteklih letih je bilo v Avstriji na notranjem ministrstvu za ohranitev varnosti uresničenih mnogo ukrepov modernizacije in izboljšav. Avstrijsko notranje ministrstvo se je odzvalo aktualnim izzivom in zastavili so si primerne usmeritve, da se lahko s sodobnimi strukturami in instrumenti učinkovito borijo proti domačemu in mednarodnemu kriminalu ter nevarnostim terorizma. Avstrija danes sodi med najvarnejše drţave sveta. Njeni drţavljani imajo, kot vedno znova dokazujejo različne študije, upravičeno zelo dober občutek varnosti. Čutijo, da jih policija dobro varuje, zato se v Avstriji počutijo varne. Avstrija ţeli to uspešno pot nadaljevati, svoje preizkušene strategije ţelijo razširiti in jih dopolniti z novimi ukrepi. Prestrukturiranje zvezne policije predstavlja največjo modernizacijo v zgodovini avstrijske izvršne oblasti. Bivša straţna telesa, varnostna straţa, kriminalistična sluţba in ţandarmerija so bili s 1. julijem 2005 organizirani v devet deţelnih policijskih poveljstev: - deţelno policijsko poveljstvo Avstrijske Štajerske, - deţelno policijsko poveljstvo Tirolske, - deţelno policijsko poveljstvo Vorarlberga, - deţelno policijsko poveljstvo Dunaja, - deţelno policijsko poveljstvo Gradiščanske, - deţelno policijsko poveljstvo Avstrijske Koroške, - deţelno policijsko poveljstvo Dolnje Avstrije, - deţelno policijsko poveljstvo Gornje Avstrije, - deţelno policijsko poveljstvo Salzburga. Na ta način hočejo Avstrijci drastično zmanjšati birokracijo, policistke in policisti v policijskih inšpekcijah pa bodo drţavljanom in tujcem lahko nudili še boljšo pomoč in podporo. Zagotavljanje varnosti oz. zaščita ljudi v drţavi Avstriji je osnovna naloga drţave. Zaščita pomeni po najboljši vednosti in po svojih najboljših sposobnostih ohranjati osebno varnost, ţivljenja, svobodo in lastnino. Zato v Avstriji niso spremenili samo organizacijskih struktur ter poskrbeli za moderen videz policije, temveč so investirali tudi v opremo in izobraţevanje usluţbenk in usluţbencev. Poleg tega bodo za vsa področja uredili delovno okolje, v katerem se bo lastna ustvarjalnost policistk in 20

27 policistov lahko razvijala dalje na osnovi spoštovanja človeškega dostojanstva, pravne drţave ter lastne odgovornosti. Vsaka policistka, vsak policist prispeva svoj, popolnoma osebni, osrednji doprinos k uspehu zvezne policije. (Siak, 2007, str. 24) 5.2 AKADEMIJA ZA VARNOST V Avstriji se kandidati za policista oz. policistko izobraţujejo na Akademiji za varnost s sedeţem na Dunaju, glavnem mestu drţave. Akademija za varnost spada pod generalni direktorat za javno varnost v Ministrstvu za notranje zadeve. Glavni organ Akademije za varnost je direktorat akademije, pod katerim je šest oddelkov: - oddelek za osnovno usposabljanje, oddelek za stike z javnostjo, oddelek za mednarodno usposabljanje, oddelek za znanost in raziskave, oddelek za psihologijo. Akademija za varnost nudi s svojim izobraţevalnim programom naslednje : - osnovno izobrazbo za policista, izobrazbo predavateljem in učiteljem policijske smeri; - izvaja nadaljnje izobraţevanje, nadzoruje delo svojih oddelkov, izvaja pripravo kandidatov za usposabljanje, nadzoruje potek usposabljanja, opravlja različne raziskovalne naloge, sodeluje na mednarodnem področju, izvaja psihološko testiranje kandidatov, sodeluje z ostalimi akademijami, tako iz drţav članic EU kot tudi iz drţav, ki niso članice EU, sklepa obojestranske pogodbe za izmenjave izkušenj, skrbi za nudenje pomoči v mednarodnih projektih v sodelovanju s policijskimi akademijami. Akademija za varnost v Avstriji ima deset regionalnih centrov za osnovno usposabljanje po vsej drţavi, kjer dobro izurjeni in usposobljeni predavatelji skrbijo za kvalitetno usposabljanje in doseganje pričakovanih znanj policistk in policistov v Avstriji. Regionalni centri so v podrejenem odnosu do Akademije za varnost. (Siak, 2007, str. 27) 5.3 PROGRAM OSNOVNEGA ŠOLANJA ZA POLICISTE IN POLICISTKE V AVSTRIJI Osnovni program šolanja za policiste in policistke v Republiki Avstriji traja 24 mesecev in zajema teoretični in praktični del (ANHANG A zu den Instruktionen für Einsatztraining, 2007, str. 34 in ANHANG B zu den Instruktionen für das Einsatztraining, 2007, str. 32): Faza I: Praktično usposabljanje I: Faza II: Praktično usposabljanje II: Skupaj: 12 mesecev teorije 2 meseca 7 mesecev teorije z zaključnim izpitom 3 mesece 24 mesecev 21

28 5.4 PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBA V SKLOPU OSNOVNEGA IZOBRAŢEVANJA IN POSEBNEGA TEČAJA Cilj osnovnega praktičnega usposabljanja in samoobrambe je, da vsak policist oz. policistka dobi strokovno znanje, s katerim zagotovi izvršitev uradne naloge, pri čemer se poudarja ukrepanje v nenadnih, nepričakovanih in nevarnih situacijah. Podlaga takšnega urjenja je prepletanje urjenja s strelnim oroţjem, uporaba različnih tehnik v različnih akcijskih pristopih in pravilna izbira taktičnega pristopa. Poudarek je na praktičnem izobraţevanju z interaktivno igro vlog za usposabljanje v situacijah, ki se pogosto dogajajo v praksi. V vsaki vadbeni skupini je lahko za uspešno skupinsko vajo poleg inštruktorja še največ 10 udeleţencev. Točno število za potrebno skupinsko vajo določi inštruktor po predhodnem učnem načrtu. Po izobraţevalnem načrtu preverijo tudi dejansko znanje in usposobljenost kandidatov. To storijo s teoretičnimi in praktičnimi preizkusi znanja, ki zajemajo streljanje, praktični postopek in samoobrambo. Udeleţence usposabljanja po opravljenem preizkusu ocenijo s šolsko oceno od 1 do 5, kar zabeleţijo v evidenco posameznika. Pri vsakem teoretičnem preizkusu je potrebno odgovoriti na 5 vprašanj, ki so sestavljena tako iz streljanja kot tudi iz praktičnega postopka in samoobrambe. Vsako vprašanje ima določeno število točk, ki se na koncu seštejejo. Za pozitivno oceno mora kandidat doseči več kot 50% vseh točk. Za uspešen zaključek osnovnega izobraţevanja s področja samoobrambe in praktičnega postopka je poleg teoretičnega preverjanja potrebna vsaj še pridobitev pozitivne ocene iz vaj usposabljanja s strelnim oroţjem I, II in III in pridobitev pozitivne ocene iz ocenjevanja samoobrambe in praktičnega postopka. Prav tako izvajajo preizkus znanja za kandidate, ki se izobraţujejo za mejne enote v osnovnem izobraţevanju in v raznih dopolnilnih tečajih. Preizkus znanja se opravlja podobno kot v osnovnem izobraţevanju, le da mora kandidat pridobiti pozitivno oceno iz vaj s strelnim oroţjem III. Ocenjevanje izvaja deţelni inštruktor samoobrambe in praktičnega postopka oz. njegov pooblaščenec iz deţelnega šolskega centra. V ustaljen učni program se dodata 2 šolski uri (2 x 45 minut), kjer se nadgrajuje znanje s področja praktičnega postopka in samoobrambe. Če zaradi določenih okoliščin v predpisanem roku ni moţno opraviti učnega programa nadaljnjega izobraţevanja iz praktičnega postopka in samoobrambe, se morajo zamujeni roki nadoknaditi. Pri samem usposabljanju je potrebno paziti, da so zaradi osnovnih načel pedagogike učne ure enakomerno porazdeljene. Vsekakor pa je potrebno, da se učna snov vseskozi ponavlja in menja (npr. uporaba solzivca strelno oroţje, uporaba strelnega oroţja solzivec) in da postane takšen način sestavni del učnih ur (Potočnik, 2007, str. 21). 22

29 5.5 VAJE S STRELNIM OROŢJEM Za zagotovitev dobrega dela s strelnim oroţjem je potrebno urjenje v manjših skupinah. Kandidati vzporedno s praktičnim streljanjem opravijo suhi trening pod nadzorom inštruktorja, spoznavajo tehniko oroţja in uporabo raznih oblik samoobrambe in praktičnega postopka. Delo v skupinah poteka tako, da ena skupina izvaja šolsko streljanje, druga skupina opravlja suhi trening, spoznava tehniko oroţja in moţnost uporabe raznih oblik samoobrambe in praktičnega postopka, nato se na polovici šolske ure skupini zamenjata. Če inštruktor ugotovi, da bi bilo za doseganje učnega cilja ali da bi bilo za končni preizkus koristno izvesti dodatne vaje s strelnim oroţjem, le-to stori in poskrbi za roke dodatnih vaj s strelnim oroţjem. Šolski center razpolaga z več različnimi vrstami šolskega oroţja, ki je primerno za izvedbo suhega treninga. Suhi trening s šolskim strelnim oroţjem se izvaja v prostem času v posebnem prostoru. Ključ od navedenega prostora hrani deţurna sluţba šole, kjer si ga kandidat lahko izposodi, deţurni pa uporabo prostora zabeleţi. Uporaba tovrstnih prostorov je zagotovljena med 15. in 21. uro. Kandidati morajo oroţje po končanem pouku shraniti v posebno zavarovanem skladišču za oroţje. V tem času je vsaka posest oz. uporaba oroţja strogo prepovedana. Osnovni učni tečaj 6-mesečnega šolanja s področja streljanja in tehnike z oroţjem Modul 1 10 šolskih ur vadbe streljanja ( praktične vaje s šolskim oroţjem) 1 5 ur - varnostna določila - osnova ZVON 17 - način, kako oroţje napolniti in sproţiti - kontrola stanja - oprema opasač ur - drţa pri streljanju - poteg strelnega oroţja - drţalo oroţja - uporaba merka - tehnika sproţanja - pozicije uporabe - uporaba oroţja - odpravljanje napak - vaja modula (ustno/praktično) 23

30 Modul 2 12 ur praktičnega streljanja 1-2 uri - osnova strelskih tehnik (natančnost) - drţe: stoje in kleče - pozicija: obojeročno/utrjevanje roke za strel Modul 3 4 ure uporaba solzivca 1-4 ure - učenje s solzivcem ( praktično in teoretično) Modul 4 12 ur streljanja ( občutek orientiranega streljanja) 1-4 ure - točnost obrambnega strela - namensko in kontrolirano streljanje - prehod iz točnega na taktično streljanje (spremenljivo merjenje) 5-8 ur - streljanje izza zaklonov (kritje) 9-10 ur - uporaba oroţja z varnostnim jopičem - delovanje oroţja ur - uporabo oroţja, streljanje z lučjo - streljanje z oroţjem v različnih svetlobnih razmerah Modul 5 12 ur vadbe streljanja na prostem z dolgocevnim oroţjem ( praktično in teoretično osnovno šolanje dolgocevnega oroţja StG 77, z avtomatsko puško 88) 1-4 ure - varnostna določila - osnova StG 77 in avtomatska puška 88 - postopek polnjenja in sproţitve - kontrola stanja - odpravljanje napak 5-12 ur - streljanje na prostem - praktično streljanje StG 77. MP 88. Zvon 17 Modul 6 16 ur osnovnega taktičnega izobraţevanja 1-16 ur 24

31 - avtomatični gibalni poteg - sprememba oroţja ( pištola/solzivec) - namensko streljanje - streljanje v določenem času - reševanje situacij s pravim strelivom (prijatelj/storilec) - reakcijski čas - obremenilni trening ekstremne situacije Modul 7 4 ure zaključni izpit 4 ure testiranja ( limit 2 ) (Potočnik, 2007, str. 23) 25

32 6 POLICIJSKO IZOBRAŢEVANJE IN USPOSABLJANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI V tem poglavju sem opisal tipe in vrste izobraţevanj in usposabljanj v slovenski policiji. Na začetku se vsi kandidati izobraţujejo in usposabljajo na Policijski akademiji, nato lahko nadaljujejo izobraţevanje na Višji policijski šoli, po potrebi se usposabljajo v Centru za izpopolnjevanje in usposabljanje v Vadbenem centru Gotenica. Vse navedene načine usposabljanja policistov sem tudi podrobno opisal. Zadnjemu načinu usposabljanja na Policijskih upravah pa sem se bolj posvetil, saj sem del tega tudi sam ţe dvanajst let. Zaključek šestega poglavja je opis konkretnega sodelovanja slovenske in nemške policije na področju dveh prisilnih sredstev in sicer policijske paliceteleskopske palice, znamke Bonowi, in plinskega razpršilca nemškega druţinskega podjetja Hoernecke, znamke TW 1000-RSG 5, kakor tudi opis konkretnega sodelovanja slovenske in avstrijske policije na področju tematike, kako ravnamo v situacijah AMOK (aktivna strelska situacija), prevzeli smo tako metodiko kot taktiko delovanja. 26

33 Slika 1: Organigram slovenske policije Vir: Ministrstvo za notranje zadeve,

34 6.1 IZOBRAŢEVALNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI Izobraţevalni sistem v Republiki Sloveniji je zakonsko urejen v Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (Ur. List RS, št. 12/96) ter z Zakonom o visokem šolstvu (Ur. List RS, št. 67/93). Zakon o poklicnem in strokovnem izobraţevanju (Ur. List RS, št. 12/96) v 3. členu opredeljuje stopnje izobrazbe in pravi, da se poklicna oz. strokovna izobrazba pridobi v: - niţji poklicni šoli po programih za pridobitev niţje poklicne izobrazbe, - srednji poklicni šoli po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe, - srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe, - višji strokovni šoli po programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe. Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi: - v poklicnem tečaju s področja posameznih strok, - z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim oz. drugim ustreznim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z zakonom. Isti zakon v nadaljevanju v 12. členu govori o času trajanja izobraţevanja in pravi, da traja izobraţevanje za: - niţje poklicno izobraţevanje do dve leti, za učence, ki niso uspešno zaključili osnovne šole pa največ tri leta, - srednje poklicno izobraţevanje tri do štiri leta, - srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraţevanje štiri do pet let, - srednje poklicno-tehniško izobraţevanje dve leti, - poklicni tečaj od šest mesecev do enega leta, - višje strokovno izobraţevanje do dve leti. Priprava za mojstrski izpit obsega najmanj 70 ur pedagoško-andragoškega izobraţevanja. Poklicno izpopolnjevanje in usposabljanje za specializacijo obsega najmanj 400 ur. Zakon o visokem šolstvu (Ur. List RS, št. 67/93) v 2. členu določa vrste visokošolskih zavodov, ti so: univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Zakon nadalje v 33. členu govori o študiju na visokošolskih zavodih in pravi, da le-ta poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in programih za izpopolnjevanje. Študijski programi za pridobitev izobrazbe so: a) dodiplomski: - za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, - za pridobitev univerzitetne izobrazbe; b) podiplomski: - za pridobitev specializacije, 28

35 - za pridobitev magisterija, - za pridobitev doktorata znanosti. Študijski programi za izpopolnjevanje so programi za nadgrajevanje, poglabljanje ali razširjanje posameznih znanj iz programov za pridobitev izobrazbe. Čas trajanja študija je v istem zakonu opredeljen v 36. členu in pravi, da le-ta na javnih visokošolskih zavodih traja: - po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe od tri do štiri leta, - po programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe od štiri do šest let, - po programu za pridobitev specializacije eno do dve leti, če s posebnimi predpisi ni določeno drugače, - po programu za pridobitev magisterija dve leti, - po programu za pridobitev doktorata znanosti do štiri leta. Kdor se vpiše v študijski program za pridobitev magisterija, lahko pod pogoji, določenimi s statutom, študij dokonča po študijskem programu za pridobitev doktorata znanosti, kdor pa se vpiše v študijski program za pridobitev doktorata znanosti, pa po študijskem programu za pridobitev magisterija. 6.2 POLICIJSKA AKADEMIJA Bistvena naloga Policijske akademije je skrb za načrtovanje in izvajanje izobraţevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za potrebe policije. Policijska akademija ima svoje notranje organizacijske enote. Deli se na Višjo policijsko šolo, Šolo za policiste, Center za izpopolnjevanje in usposabljanje, Oddelek za šolanje sluţbenih psov, Šolski OKC, Oddelek za podporo in Oddelek vrhunskih športnikov. Policijska akademija izvaja predvsem naslednje programe: prilagoditev in nadgradnja sistema ter programov izobraţevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v skladu s potrebami policije, z zakonodajo in kodeksom poklicne etike; izboljšanje izobraţevanja, izpopolnjevanja in usposabljanja izobraţevalcev in drugih udeleţencev v sodelovanju z zunanjimi izobraţevalnimi ustanovami; razvijanje strokovne publicistike, izdajateljske in svetovalne dejavnosti za potrebe policije; priprava koncepta intenzivnega učenja tujih jezikov v policiji; vključevanje v tuje in mednarodne policijske izobraţevalne programe; priprava in izvedba izobraţevalnega programa prekvalifikacije carinikov za delo v policiji; priprava in izvajanje programov usposabljanja tujih policistov v okviru pakta stabilnosti jugovzhodne Evrope in drugih sprejetih obveznosti RS. ( 2014) 6.3 VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA Osnovni cilj višjega strokovnega izobraţevanja na Višji policijski šoli je, da diplomanti poglobljeno obvladajo strokovno-teoretična in praktična znanja za opravljanje policijskih nalog in posebnih področij policijskega dela ter pridobijo osnovna znanja za vodenje delovnih procesov v okviru manjših policijskih enot na splošnem ali določenem strokovnem policijskem področju. 29

36 Program izobraţevanja na VPŠ traja 2000 ur (1200 ur predavanja ur praktično izobraţevanje) in se izvaja tako, da je razmerje med strokovnoteoretičnimi vsebinami in praktičnimi vajami, seminarskimi nastopi in praktičnim izobraţevanjem uravnoteţeno. Študent študij zaključi z diplomskim izpitom, ki je sestavljen iz diplomske naloge in njenega zagovora. ( 2014) 6.4 ŠOLA ZA POLICISTE V izobraţevalnem programu se kandidati za policiste (v nadaljevanju: kandidati) usposobijo za: - opravljanje nalog, ki zagotavljajo varnost ţivljenja, osebno varnost in varnost premoţenja ljudi; opravljanje splošnih nalog policista, primerljivo z drţavami EU; uporabo zakonov in predpisov skupaj s temeljno drţavno in evropsko zakonodajo pri izvajanju nalog in pooblastil; delovanje po zakonih, prepoznavanje protipravnih dejanj in odkrivanje storilcev ter ustrezno uporabo policijskih, pooblastil; spoštovanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pomoč pri reševanju problemov v skupnosti v smislu preventivnega delovanja in zatiranja kriminalitete. ( ) V izobraţevalnem programu kandidati za policiste pridobijo tudi druga spoznanja: - spoznajo in razumejo organizacijo policije in naravo policijskega dela; - spoznajo in upoštevajo etična načela policijskega kodeksa pri svojem delu; razvijajo socialne veščine, zlasti komunikacijske spretnosti; - razvijajo osebne, socialne in strokovne kompetence skladno z načeli vseţivljenjskega učenja; - spoznajo tehnična sredstva in opremo ter jih znajo ustrezno izbrati in varno uporabljati pri svojem delu in pri izvajanju policijskih pooblastil; - krepijo in vzdrţujejo psihofizično pripravljenost, pomembno za policijsko delo. ( 2014) 6.5 CENTER ZA IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE V GOTENICI Center za izpopolnjevanje in usposabljanje deluje v Policijski akademiji in ima tri oddelke: - Oddelek za usposabljanje pomoţne policije, - Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje Gotenica, - Avtošola. Oddelek za izpopolnjevanje in usposabljanje v Gotenici skrbi predvsem za vsa tista usposabljanja, ki so povezana z delom na prostem. V Gotenici se izvaja integrirani trening kandidatov za policiste; tam se izvajajo usposabljanja, ki so povezana z urjenji za taktično delovanje policijskih enot, taktična usposabljanja vodnikov sluţbenih psov, 30

37 številna urjenja specialne enote, posebnih policijskih enot in različna urjenja v streljanju. Praktično se usposabljajo tudi kriminalisti in policisti prometniki. V Gotenici izvajajo tudi številna druga usposabljanja, ki sicer niso vezana izključno na delo na prostem. Tam je namreč najlaţe zbrati in namestiti večje število ljudi in jim hkrati zagotoviti, da jih ne motijo vsakdanje naloge. ( pa/ciu.html, 2014) 6.6 USPOSABLJANJE NA POLICIJSKI UPRAVI Na policijski upravi se izvajata dve vrsti izobraţevanj in usposabljanj. Ob spremembi zakonodaje, računalniških aplikacij, merilnih naprav hitrosti ipd. se največkrat izvedejo eno- ali dvodnevna usposabljanja, na koncu katerih policisti po uspešnem preverjanju znanja pridobijo potrdilo o usposobljenosti.»poleg navedenih usposabljanj konstantno, preko celega leta, potekajo usposabljanja policistov Posebne policijske enote, usposabljanja policistov v streljanju in vadba samoobrambe ter praktičnega postopka s pooblastili. Vsakemu udeleţencu predstojniki zagotovijo osem ur izpopolnjevanja in usposabljanja mesečno, in sicer tri ure za teoretično izpopolnjevanje in usposabljanje in pet ur za praktični postopek in samoobrambo. Namen tovrstnih usposabljanj je dvojen (interni dokument policije): 1. policistom se omogoči utrjevanje teoretičnih in praktičnih znanj ter veščin za zakonito, strokovno in učinkovito, varno in usklajeno izvajanje policijskih postopkov ter uporabo prisilnih sredstev in samoobrambe; 2. policiste se seznani z novostmi in se jim omogoči vzdrţevanje in pridobivanje ustreznega nivoja psihofizičnih sposobnosti. Usposabljanje za samoobrambo in praktični postopek Namen usposabljanja za samoobrambo in praktični postopek je: 1. Policiste seznaniti z novostmi in jim omogočiti utrjevanje teoretičnih in praktičnih znanj ter veščin za zakonito, strokovno, učinkovito, varno in usklajeno izvajanje policijskih postopkov ter uporabo prisilnih sredstev in samoobrambe. 2. Policistom omogočiti vzdrţevanje in pridobivanje ustrezne ravni psihofizičnih sposobnosti. Ciljne skupine 1 : Skupina A: policisti, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila na terenu 2 Skupina B: vsi ostali policisti 1 Praktični del programa ne velja za NOE GPU, ki pripravljajo in izvajajo usposabljanje po posebnih programih, izvesti pa morajo teoretični del tega programa. 2 Vsi uniformirani policisti na PP/PO do komandirja, v drugih enotah pa tisti policisti, ki jim pripada dodatek za posebno nevarne naloge. 31

38 Cilji programa 1. Zakonito in strokovno izvajanje policijskih pooblastil in uporabe prisilnih sredstev ter dosledno zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic ter svoboščin in etičnih načel v policijskih postopkih. 2. Zmanjšanje telesnih poškodb policistov in drugih oseb pri izvajanju nalog policije. 3. Izboljšanje komunikacije v postopkih. 4. Izboljšanje psihofizičnih sposobnosti policistov. 5. Pravilno evidentiranje in poročanje o uporabi prisilnih sredstev. Glavne vsebine Program vsebuje tri vrste vsebin, in sicer: policijska pooblastila s praktičnim postopkom, elemente za uporabo fizične sile in samoobrambe, vaje za pridobivanje in vzdrţevanje psihofizičnih sposobnosti. Program predpisuje le obvezne vsebine, ki se jih morajo udeleţiti vsi policisti. Skupen obseg programa za policiste iz ciljne skupine A je 80 ur, od tega je 60 ur obveznih vsebin, predpisanih v tem programu, 20 ur pa policijske enote načrtujejo po lastni presoji glede na aktualno problematiko. Za policiste iz ciljne skupine B je skupni obseg programa 60 ur, od tega je 40 ur obveznih vsebin, predpisanih v tem programu, 20 ur pa policijske enote načrtujejo po lastni presoji. Vsebine, ki jih policijske enote načrtujejo po lastni presoji, so npr. dodatna vadba obveznih vsebin iz praktičnega dela programa, delo vodnikov sluţbenih psov, konjenice, lahko pa tudi izvedba kondicijskih pohodov in drugih oblik pridobivanja in vzdrţevanja psihofizičnih zmoţnosti. Načrtovanje oziroma terminski plan vadbe v določenem mesecu pripravijo izvajalci. Pri izvajanju vsebin je potrebno upoštevati ciljne skupine. Izvajalci programa morajo pri pripravi in izvedbi mesečnega programa vadbe upoštevati vrsto nalog, ki jih opravljajo policisti (npr. za praktično uporabo Stingerja, Terminatorja naj se usposabljajo samo policisti tistih enot, ki ta sredstva dejansko uporabljajo). Vodje enot morajo predpisane vsebine upoštevati pri razporejanju policistov na vadbo«(potočnik, 2007, str. 46). 32

39 7 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO V ORGANIZACIJI GENERALNE POLICIJSKE UPRAVE Generalna policijska uprava v svojem programu usposabljanj za tekoče leto predpiše različne policijske tematike, kjer je opredeljeno, kdo je izvajalec, opredeljena sta kraj in čas izvedbe ter navedene druge podrobnosti, ki so pomembne za izvedbo. Generalna policijska uprava predpiše program za izvedbo usposabljanja praktičnega postopka in samoobrambe, katere tematike so obvezujoče za vse policiste. V nadaljevanju sem predstavil primer letnega načrta programa usposabljanja s področja praktičnega postopka in samoobrambe za vse policiste. V tem programu se predpiše obvezujoče tematike, razdeljene na teoretični in praktični del ter del, namenjen za pridobivanju psihofizične kondicije. V njem so napisane in obrazloţene tudi tri skupine policistov (A-skupina, B-skupina in C-skupina), ki se morajo udeleţevati navedenega usposabljanja, praviloma enkrat mesečno, na letni ravni 10 krat, saj sta meseca julij in avgust prosta in ne potekajo navedena usposabljanja. Navedeno je tudi, koliko je maksimalna kvota - 80 ur za vse skupine policistov, ter koliko je minimalna kvota ur za posamezne skupine (A skupina - 56 ur, B skupina - 24 ur in C skupina -16 ur) za doseganje opravljenih vsebin iz praktičnega postopka in samoobrambe. Navedene minimalne kvote ur se lahko na koncu leta tudi zmanjšajo, ker mesečne vadbe niso bile izvedene zaradi obremenjenosti operativnih nalog na terenu. Primer letnega izvedbenega načrta programa usposabljanja s področja praktičnega postopka in samoobrambe za vse policiste v letu 2014 s strani Generalne policijske uprave: Tabela 1: Teoretično in praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za izvajanje policijskih pooblastil, uporabo prisilnih sredstev in predstavitev zakonskih pogojev Vsebina 1. Ugotavljanje identitete in identifikacijski postopek 2. Varnostni pregled in pregled osebe 3. Sredstva za vklepanje in vezanje 4. Plinski razpršilec 5. Palica Način izvedbe teoretično praktično teoretično praktično teoretično praktično teoretično praktično teoretično praktično Ciljna skupina A, B A, B A, B A, B A, B A, B A, B A A, B A 33

40 6. Prisilno ustavljanje prevoznih sredstev 7. Ravnanje z oroţjem v osebni in kolektivni zadolţitvi, vključno s streljanjem v pogojih slabše vidljivosti, s sistemom Simunition 8. Ukrepanje ob aktivnih ţivljenju nevarnih dogodkih (AMOK in podobni dogodki) 9. Zborni postopki za policiste, ki niso pripadniki PPE-Posebna policijska enota 10. Začasna omejitev gibanja, privedba in pridrţanje, po potrebi pa tudi druga pooblastila iz ZNPPol teoretično praktično teoretično praktično teoretično praktično praktično teoretično A, B A A, B A, B A, B A A A, B 11. Pravila komuniciranja in odnos do oseb v policijskih postopkih teoretično A, B 12. Etično ravnanje in varovanje človekovih pravic in svoboščin v policijskih postopkih, poudarek na spoštovanju človeškega dostojanstva ob prijetju in izvedbi drugih nalog policije, pri katerih se uporabljajo prisilna sredstva 13. Izpopolnjevanje, usposabljanje in ocenjevanje uspešnosti iz ostalih vsebin, ki so zajete v prilogah teoretično teoretično A, B A, B Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013 Kolikor je mogoče, naj praktična izvedba usposabljanj temelji na vnaprej pripravljenih scenarijih za situacijsko vadbo, ki vsebujejo navedene vsebine iz izvedbenega načrta. Scenariji naj izvedbo posameznih vsebin oziroma policijskih postopkov zajamejo celovito npr. od prejema obvestila o interventnem dogodku, do zaključka interveniranja, vključno s pojasnili, kakšne akte bi policisti napisali v posameznih primerih. Udeleţenci naj dodatno vadijo posamezne vsebine iz situacijske vadbe, ki jih je inštruktor ocenil kot slabše izvedene. Vadba za skupino A naj v okviru moţnosti poteka ločeno vsaj za 2 ciljni podskupini, skladno s programom PPSA. V prvi skupini naj bodo policisti, ki naloge opravljajo preteţno z opazovanjem in patruljiranjem, policisti LKE-Lokalne policijske enote, policisti PPE, kriminalisti MKO-Mobilni kriminalistični oddelek in policisti, ki praviloma ne izvajajo interventnih nalog, vendar imajo visoko stopnjo usposobljenosti; v drugi skupini pa naj bodo policisti stalni deţurni, VPO-Vodja policijskega okoliša ter drugi policisti, ki se iz opravičljivih zdravstvenih razlogov vadbe udeleţujejo v omejenem obsegu (v smislu intenzivnosti vadbe). Pri vadbi prve skupine mora biti večji poudarek na praktičnih vsebinah ter intenziteti vadbe. V okviru moţnosti se cilje skupine lahko oblikujejo tudi glede na obliko dela (npr. le za policiste, ki izvajajo intervencije, vodnike sluţbenih psov, kriminaliste LKE in policiste kriminaliste ipd.). Policisti iz skupine C se o udeleţbi na usposabljanju dogovorijo z izvajalcem. 34

41 Tabela 2: Praktično izpopolnjevanje in usposabljanje za uporabo telesne sile in samoobrambe Vsebina strokovni pritiski strokovni prijemi druge oblike skupinske in individualne uporabe telesne sile strokovni udarci z roko, z nogo ter blokade in drugi načini odvračanja udarcev strokovni meti z osnovnimi tehnikami padanja obrambe pred neoboroţenim napadalcem obrambe pred oboroţenim napadalcem vadba sočasne izvedbe strokovnih (transportnih) prijemov v skupinah po tri 3 Ciljna skupina A, B Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, 2013 Izvajajo se vse predpisane vsebine iz dokumenta Standardi in stopnje usposabljanj za uporabo telesne sile ter vadbo samoobrambe v policiji nadaljevalno usposabljanje, s poudarkom na vsebinah iz prilog. Pri izvedbi je potrebno upoštevati ciljne skupine, strukturo vadbene skupine, prostorske in druge omejitve ter uporabljati temu primerne metode. Tabela 3: Vaje za vzdrţevanje in pridobivanje psihofizičnih zmoţnosti Vaja tek, poskoki, hoja raztegovanje mišic (stretching) igre z ţogo in prilagojene oblike iger z ţogo (razvijanje motoričnih sposobnosti) vaje za pridobivanje moči in vzdrţljivosti (npr. tek, sklece, dvigovanje trupa) z namenom doseganja ciljev oziroma kriterijev iz priloge Preverjanje psihofizične usposobljenosti Ciljna skupina A, B Vir: Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014, Generalna policijska uprava, Vadba strokovnih prijemov, ki jih glede na smer gibanja lahko policista izvedeta sočasno. Vaditi je potrebno tehnike, ki so usklajene med seboj in se dopolnjujejo tako, da privedejo do hitrega in varnega vklepanja ali vezanja osebe, zoper katero se izvajajo. Priporočljivo je, da se vadijo kontinuirano, in sicer na vsaki vadbi samoobrambe pribliţno 10 minut. 35

42 Pridobivanje in vzdrţevanje psihofizičnih zmoţnosti se lahko v okviru vsebin, ki jih PU in NOE GPU načrtujejo po lastni presoji, izvaja v obsegu največ 8 ur na leto. Za usposabljanje se uporabljajo zakonski in podzakonski akti, usmeritve, interni akti ter strokovne publikacije glede na obravnavane vsebine (Izvedbeni načrt izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014, 2013, str. 2-3). 7.1 USPOSABLJANJE ZA PRAKTIČNI POSTOPEK IN SAMOOBRAMBO NA POLICIJSKI UPRAVI LJUBLJANA Vsaka policijska uprava oziroma notranja organizacijska enota izdela svoj plan dela za tekoče leto, kjer upošteva obvezujoče tematike Generalne policijske uprave in doda svoje teme, ki so potrebne za njihovo organizacijsko enoto. Program je razdeljen na teoretični del in praktični del, kjer se opredeli mesec izvedbe, tematika, izvajalec, posebnosti v postopku. Na Policijski upravi Ljubljana inštruktorji praktičnega postopka in samoobrambe večino teoretičnih delov izvajajo samostojno, kar na vseh policijskih upravah ni pravilo. Praktični dele pa inštruktorji v celoti izvedejo samostojno, saj je to njihovo primarno poslanstvo. Na koncu vsakega koledarskega leta inštruktorji napišejo poročilo o izvedbi usposabljanja praktičnega postopka in samoobrambe in ga posredujejo Generalni policijski upravi. Kako poteka tako načrtovanje, si oglejmo na primeru načrta za enomesečni program usposabljanja s področja praktičnega postopka in samoobrambe iz letnega načrta Policijske uprave Ljubljana za vse policiste v letu 2014: Tabela 4: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in policijskih pooblastil TEORETIČNI DEL V LETU 2014 Odobril mag. Stanislav VREČAR, Višji policijski svetnik, Direktor PU Ljubljana Izdelal Elvis Podlogar, Policijski inšpektor II, Inštruktor PPSA Mesec Januar 2014 Tematski sklop AMOK Usposabljanje za ravnanje v aktivnih strelskih situacijah. VKLEPANJE IN VEZANJE OSEB Zakonski pogoji in praktična uporaba sredstev za vklepanje in vezanje oseb v policijskih postopkih predstavitev vsebine priročnika. BODY CUFF Zakonski pogoji in praktična uporaba sredstev za vklepanje in vezanje oseb v policijskih postopkih. 36

43 Cilji Ciljna skupina Izvajalci Didaktični pripomočki OBVLADOVANJE STRESA Obvladovanje stresa v policiji Seznanitev policistov z ukrepanjem ob aktivnih ţivljenju nevarnih dogodkih (AMOK in podobni dogodki) Poznavanje zakonske podlage za uporabo sredstev za vklepanje in vezanje Strokovna usposobljenost policistov Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje v skladu s priročnikom za vklepanje in vezanje Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje v skladu s standardi praktičnega postopka Poročanje po uporabi sredstev za vklepanje in vezanje A in B Inštruktor PPSA Izvajalci psihologi iz PA Prenosni računalnik LCD projektor Vir: (Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014 teoretični del, 2014, str. 2-3). Tabela 5: Letni program usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo in policijskih pooblastil PRAKTIČNI DEL V LETU 2014 Odobril mag. Stanislav VREČAR, Višji policijski svetnik, Direktor PU Ljubljana Izdelal Elvis Podlogar, Policijski inšpektor II, Inštruktor PPSA Mesec Januar 2014 Tematski sklop UPORABA LISIC ZA TELO ''Bodycuff'' in ostalih sredstev za vezanje in vklepanje Uporaba lisic za telo v primeru sodelujoče osebe vezanje oseb s pomočjo verbalne komunikacije Uporaba lisic za telo v primeru nesodelujoče osebe vezanje oseb s pomočjo fizične sile, SVV in prehod v nadaljnjo uporabo ''Bodycuff'' lisic Katame waza ( prijemi za vklepanje in vezanje) Ude garami (zvin roke v komolcu s 37

44 Cilji Ciljna skupina Izvajalci Didaktični pripomočki Posebnosti v izvedbi podiranjem in s sedenjem ob ukeju) Kuzure ude garami I (izpeljanka zvina roke v komolcu s podiranjem in fiksiranjem glave) Kuzure ude garami II (izpeljanka zvina roke v komo. s podiranjem in s sedenjem na ukeju) Kata osae (vzpostavitev kontrole s pritiskom kolena na rame) Hiza ashi gatame (zvijanje noge v kolenu s pomočjo noge) Ude garami z naslonom (zvin roke v komolcu z naslonom)obvladovanje STRESA Obvladovanje stresa v policiji Pravila nameščanja lisic, uporaba varoval z namenom preprečitve samo zategovanja, uporaba lisic za transport oseb Pravila pri odstranjevanju lisic in varnost policistov Pravila nameščanja lisic pri vklenjeni ali vezani osebi in postopek obvladovanja agresivne osebe Avtomatizacija izvajanja prijemov za vklepanje in vezanje Kontrola izvajanja prijemov za vklepanje in vezanje A Inštruktor PPSA Izvajalci psihologi iz PA Zaščitne blazine (tatami) Kimono ali delovna uniforma Prisilna sredstva v osebni zadolţitvi Uporaba ''Bodycuff'' sistema za vezanje in vklepanje Uporaba in prenos tehnik iz tematskega sklopa v primere iz prakse (aktualne in namišljene) SITUACIJSKA VADBA Vir: (Letni program izpopolnjevanja in usposabljanja za praktični postopek in samoobrambo za leto 2014 praktični del, 2014, str. 2-4.) 38

45 7.2 SPREMLJANJE STANJA POLICISTOV S PODROČJA PRAKTIČNEGA POSTOPKA S SAMOOBRAMBO IN PSIHOFIZIČNE ZMOGLJIVOSTI Spremljanje stanja policistov s področja psihofizične zmogljivosti policistov se je skozi leta spreminjala, vendar pa so ga vedno spremljali skozi mesečne vadbe - usposabljanja praktičnega postopka s samoobrambo. Na začetku je potekalo brez posebnega programa, zadnja leta pa je Generalna policijska uprava predpisala program, postopek in kriterije za spremljanje psihofizičnega stanja policistov. To področje zadnja leta spremljajo trije kriteriji: tek, sklece in vaje za trebušne mišice. Kriteriji se vsako leto spreminjajo in so določeni glede na spol in starost policistov in policistk. Kriterije je Policija na začetku izdelala v sodelovanju s Fakulteto za šport v Ljubljani, ki jih inštruktorji za samoobrambo in praktični postopek na policijskih upravah spremljajo skozi vse leto, en mesec v letu pa je namenjen samo temu področju. V obdobju pred tem pa je potekalo poizkusno obdobje, kjer je ustanovljena tričlanska komisija to področje in področja samoobrambe in praktičnega postopka in izvedbe vaj v streljanju ter policijskih pooblastil preverjala. Primer programa, kriterijev in postopkov za spremljanje stanja v letu IME PROGRAMA Poimenuje program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmoţnosti policistov. 2. NAMEN Preverjamo znanja in veščine policistov, potrebnih za izvajanje policijskih pooblastil, praktični postopek z elementi samoobrambe, usposobljenost za ravnanje ter streljanje z oroţjem in psihofizične zmoţnosti policistov. Vsi policisti. 3. CILJNA SKUPINA 4. CILJI PROGRAMA Preveriti poznavanje policijskih pooblastil in usposobljenost za njihovo uporabo Preveriti usposobljenost za uporabo borilnih veščin pri uporabi prisilnih sredstev v različnih okoliščinah Praktično preveriti strokovno in varno uporabo strelnega oroţja Preveriti psihofizične zmoţnosti, pomembne z vidika policijskega dela 39

46 5. GLAVNE VSEBINE Preizkus obsega vsebine z naslednjih področij: 1. Policijska pooblastila 2. Praktični postopek s samoobrambo 3. Ravnanje in streljanje z oroţjem 4. Psihofizične zmoţnosti 6. DIDAKTIČNO METODOLOŠKI PRISTOP IN IZVEDBA 6.1 Izdelava predloga časovnega načrta izvajanja preizkusov NOE GPU in PU pripravijo predlog časovnega načrta izvajanja preizkusov za naslednje leto. Vsak policist mora biti preizkušen najmanj enkrat v treh letih, kar pomeni, da se v vsakem letu preizkusi tretjina policistov v vsaki enoti. Predlog časovnega načrta mora temeljiti na prostorskih zmogljivostih in drugih resursih, omogočati pa mora realno izvedbo. Predlog se posreduje Uradu za organizacijo in kadre GPU. UOK GPU izdela načrt ter ga v roku posreduje v potrditev generalnemu direktorju policije. Policisti morajo biti s potrjenim načrtom seznanjeni v roku 6 mesecev pred opravljanjem preizkusa. Prvi dve leti po sprejetju Programa preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmoţnosti policistov se preizkus izvaja testno, pri čemer se vsako leto preizkusi polovica policistov iz vsake enote Izvedba preizkusa Preizkus se izvaja po določbah Pravilnika o opravljanju preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policista za delo, Uradni list RS, št /2005 in po navodilih za posamezna področja, ki so v prilogah tega programa. Preizkus se praviloma opravlja v dveh terminih. V enem terminu se praviloma opravi praktični preizkus usposobljenosti ravnanja in streljanja z oroţjem. V drugem terminu se praviloma opravi pisni preizkus iz policijskih pooblastil in praktični preizkus iz praktičnega postopka s samoobrambo in iz psihofizičnih zmoţnosti policistov. 40

47 Preizkus usposobljenosti za ravnanje in streljanje z oroţjem se izvede v okviru rednega letnega streljanja, za druga področja pa v okviru redne vadbe praktičnega postopka s samoobrambo (PPSA). 7. POTREBNA PREDZNANJA ALI POGOJI ZA VKLJUČITEV Udeleţenci preizkusa morajo imeti status policista. 8. NAČIN PREVERJANJA ZNANJA 8. 1 Policijska pooblastila Preizkus se opravlja iz poznavanja policijskih pooblastil in iz poznavanja pristojnosti drugih drţavnih organov, katerih delo se neposredno navezuje na izvajanje policijskih pooblastil. Preizkus je pisni. Pisni test vsebuje vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Udeleţenec je pri tem delu preizkusa uspešen, če doseţe 60 % vseh moţnih točk. V Prilogi 1 so navodila za izvedbo pisnega preizkusa in vprašanja s področja policijskih pooblastil Praktični postopek s samoobrambo Preizkus praktičnega postopka s samoobrambo se opravlja praktično. Udeleţenec je pri tem delu preizkusa uspešen, če doseţe 60 % vseh moţnih točk. V Prilogi 2 so navodila za izvedbo praktičnega preizkusa in naloge Ravnanje in streljanje z oroţjem Preizkus strokovne usposobljenosti ravnanja in streljanja z oroţjem se opravlja praktično. V Prilogi 3 so določeni kriteriji uspešnosti in izvedba preizkusa ravnanja in streljanja z oroţjem Psihofizične zmoţnosti Preizkus psihofizične pripravljenosti se opravlja praktično in obsega: - sklece, - dviganje trupa, metrov teka za moške in ţenske. V Prilogi 4 so določeni kriteriji uspešnosti in izvedba preizkusa psihofizičnih zmoţnosti. 41

48 9. TRAJANJE PROGRAMA 2 dni (16 ur) 10. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA 10.1 Materialno-tehnični pogoji Prostori in oprema: Učilnica ali prostor s primerno računalniško opremo Telovadnica Atletski stadion Strelišče Primerna učilnica ali prostor za izvajanje praktičnega primera Pripomočki in oprema: Lisice za vklepanje rok Lisice za vklepanje nog Plastične zatege Vrvice Šolski plinski razpršilci Različne vrste palic Noţ za rezanje plastičnih zateg Gumijasti noţi Zaščitne rokavice Komplet prve pomoči Ponjave za vadbo udarcev Sredstva za prisilno ustavljaje vozil Plastične kopije pištol Osebni avto Intervencijsko vozilo Štoparica s prikazovanjem minut in sekund Merilci srčnega utripa s pripadajočim programom Številke od 1-30, (ki jih pripnemo merjencem na prsi, formata A5 ali več) Zapisnik za zapisovanje rezultatov Komplet delovne uniforme Seznam oseb, ki so dolţne opravljati preverjanje Oroţje Strelivo Prenosni računalnik z nameščenim programom SPSS Osebna oprema policistov: Uniformirani policisti opravljajo preizkus v delovni uniformi, drugi policisti v delovni uniformi ali v primernem civilnem oblačilu Pri praktičnem preizkusu mora biti zagotovljena prva pomoč. 42

49 10.3 Izvajalci preizkusa morajo upoštevati primerne meteorološke in druge pogoje, navedene v prilogi Izvajalci preizkusa morajo poznati pravila in postopke izvajanja preizkusa. 11. IZVAJALCI Izvajalci preizkusa so komisije in zapisnikarji, ki jih na predlog NOE GPU in PU imenuje generalni direktor policije. Na podlagi imenovanih komisij in zapisnikarjev NOE GPU in PU določijo za izvajanje preizkusa tričlansko komisijo in zapisnikarja na lokalnem, regionalnem in drţavnem nivoju. Sestava komisije za preizkus na lokalnem nivoju: - Inštruktor PPSA - Komandir/pomočnik komandirja PP - Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE PU in - Zapisnikar Sestava komisije za preizkus na regionalnem nivoju: - Inštruktor PPSA - Vodja/pomočnik vodje NOE PU - Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE GPU in - Zapisnikar Sestava komisije za preizkus na drţavnem nivoju: - Strokovnjak (inšpektor, zadolţen za področje) PPSA v NOE GPU - Vodja sektorja ali oddelka NOE GPU - Najmanj policijski/kriminalistični inšpektor iz NOE GPU in - Zapisnikar 12. NAČIN OPRAVLJANJA PREIZKUSA: Preizkus se opravlja v obliki reševanja praktičnih primerov, z metodo demonstracije in razgovora. Opravlja ga en policist naenkrat, sam, v paru ali v skupini, glede na vsebino naloge. Policist na izpitu izbere oštevilčeno kuverto, v kateri so tri naloge, ki jih mora rešiti. Policist mora: 43

50 1. izvesti policijski postopek, ki vsebuje operativni primer; 2. obvladati mora pasivno upiranje osebe; 3. obvladati mora aktivno upiranje osebe; 4. obraniti se napada osebe. 13. POTEK PREIZKUSA Policist pristopi k predsedniku komisije in izkaţe svojo istovetnost z osebnim dokumentom. Nato izbere oštevilčeno kuverto in številko izpitnega lista sporoči predsedniku komisije. Izbrane kuverte ni mogoče zamenjati. Policist ima na voljo 5 minut za preučitev nalog in pripravo. Sledi preverjanje in ocenjevanje znanja iz reševanja nalog, ki traja največ 15 minut. 14. KRITERIJI OCENJEVANJA Pri preverjanju znanja se ocenjujeta zakonitost in strokovnost (delovanje v skladu s pravili policijske stroke, učinkovitost) policista pri reševanju nalog. Člani komisije soglasno ovrednotijo ravnanje policista pri reševanju posameznih nalog z ustreznim številom točk. Vsako rešitev posamezne naloge ocenijo z vidika zakonitosti in strokovnosti. Pri oceni zakonitosti ravnanja lahko dodelijo največ 10 točk in pri oceni strokovnosti ravnanja prav tako največ 10 točk. Pri ocenjevanju je mogoče posameznemu policistu za uspešno rešitev vseh nalog dodeliti največ za skupino A 40 točk, za skupino B pa 30 točk. Da bi policist uspešno opravil preizkus, mora doseči najmanj 60 %. 15. VODENJE ZAPISNIKA O poteku preizkusa posameznega policista član komisije vodi zapisnik. V zapisnik se vpišejo priimek in ime, rojstni podatki policista, podatki o policijski enoti, številka izpitnega lista, ocene za rešitev posameznega primera, doseţeno skupno število točk, uspešnost ali neuspešnost opravljenega preizkusa, priimki in imena članov komisije, njihovi lastnoročni podpisi, kraj in datum opravljanja preizkusa. Tabela 6: Zapisnik o preverjanju in ocenjevanju znanja iz praktičnega postopka in samoobrambe Podatki o policistu ali policistki Priimek in ime: Rojstni datum: 44

51 NOE GPU, PU: Policijska postaja: Številka izpitnega lista: Ocenjevalni list Rešitev naloge številka 1 Zakonitost (število točk) Strokovnost (število točk) Rešitev naloge številka 2 Strokovnost (število točk) Rešitev naloge številka 3 Strokovnost (število točk) Skupno število točk SKUPNA OCENA PREIZKUSA: USPEŠNO NEUSPEŠNO KOMISIJA (Ime in priimek ter lastnoročni podpis) Predsednik Izpraševalec Član Datum preizkusa Kraj preizkusa Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava,

52 16. PREVERJANJE PSIHOFIZIČNIH ZMOŢNOSTI 16.1 Metode dela Preverjanje gibalnih sposobnosti pripadnikov policije je sestavljeno iz treh testov: sklec, dviganja trupa in teka na 1600 m. Preverjanje se izvaja neprekinjeno in ne dlje kot dvanajst minut. Če posameznik enega izmed testov ne opravi zadovoljivo, prihodnjič ponavlja celoten sklop preverjanja (sklece, dviganje trupa, tek na 1600 m). Preverjanje se izvaja v skupinah do 20 merjencev, eno skupino vodi in vpisuje rezultate en merilec. Prva dva testa (sklece SK in dviganje trupa DT) se izvajata v parih, prvi dela, drugi šteje pravilne ponovitve, merilec nadzira. Po opravljenem testu vpiše merilec rezultate prvih, nato drugi dela in prvi šteje. Na 1600 m tečejo vsi hkrati. Preverjanje se izvaja na atletski stezi, v primeru deţja se prva dva testa izvajata na blazinah v telovadnici, teče pa se zunaj Sklece Merjenec je v opori leţno spredaj, dlani so v višini in širini ramen, roke iztegnjene. Test se izvaja s krčenjem rok do vodoravnega poloţaja nadlahti. Telo mora biti ves čas v iztegnjenem poloţaju. Test se začne izvajati na znak merilca in konča po 120 sekundah. Merilec mora vsakih 30 sekund obvestiti merjenca o času. Rezultat je število pravilno izvedenih ponovitev v 120 sekundah. Odmori med posameznimi ponovitvami so dovoljeni, s čimer so merjenci seznanjeni pred začetkom meritev. Poloţaj počitka med opravljanjem naloge je določen (klek ali opora na rokah in nogah spredaj). Opravi se demonstracija pravilne izvedbe in predpisanih poloţajev počitka. Slika 2: Začetni poloţaj izvajanja sklece Slika 3: Delovni poloţaj izvajanja sklece Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava,

53 Slika 4: Končni poloţaj izvajanja sklece Slika 5: Poloţaj za počitek Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, Dviganje trupa Merjenec leţi na hrbtu na vodoravni površini, noge ima pokrčene pod pravim kotom, roke prekriţane na prsih z dlanmi na nasprotnih ramenih. Merilec ga drţi za stopala. Merjenec se dviguje v sedeč poloţaj. Rok ne sme odmakniti od prsi. Dvigovanje v sed je opravljeno, ko se oba komolca dotakneta obeh stegen. Merjenec se vrača v začetni poloţaj, dokler se s sredino hrbta ne dotakne tal. Test se začne izvajati na znak merilca in konča po 120 sekundah. Merilec mora vsakih 30 sekund obvestiti merjenca o času. Rezultat je število pravilnih ponovitev v 120 sekundah. Odmori med posameznimi ponovitvami so dovoljeni, s čimer so merjenci seznanjeni pred začetkom izvajanja meritev. Dovoljen poloţaj počitka med opravljanjem naloge je leţe hrbtno. Opravi se demonstracija pravilne izvedbe in predpisanih poloţajev počitka. Slika 6: Začetni poloţaj Slika 7: Delovni poloţaj Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava,

54 Slika 8: Končni poloţaj Slika 9: Poloţaj za počitek Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, Tek na 1600 metrov Merjenci tečejo v skupinah do 20 tekačev, start je visok. Povelje na startu je: Na mesta! Ţviţg s piščalko pomeni začetek teka. Naloga je končana, ko merjenci pretečejo razdaljo 1600 metrov. Merilec meri čas s štoparico v sekundah. Merilec merjencem ob vsakem pretečenem krogu sporoči tekoči čas in število krogov do cilja. Slika 10: Startni poloţaj Slika 11: Tek Slika 12: Cilj Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007 Tabela 7: Kriteriji po neodvisnih in odvisnih spremenljivkah LETA/SPOL SKLECE DVIGANJE TRUPA 1600 M do

55 do do nad do do do nad Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, POSTOPEK MERITEV Skupina merjencev najprej opravi sklece, ki se izvajajo v paru. Po 120 sekundah testa sledi pet minut odmora, v katerem se aktivno sproščajo. Sledi izvajanje dviganje trupa. Po 120 sekundah testa sledi petnajst minut odmora, v katerem se merjenci pripravijo za izvajanje teka na 1600 m. Tabela 8: Postopek meritev Ogrevanje Sklece 120 Odmor 5 Dvig trupa120 Odmor m Vir: Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; Generalna policijska uprava, 2007 (Program preizkusa za ugotavljanje strokovne usposobljenosti in psihofizične zmožnosti policistov; 2007, str ). 7.3 SODELOVANJE NEMŠKE IN SLOVENSKE POLCIJE NA PODROČJU PRISILNIH SREDSTEV Sodelovanje nemške in slovenske policije poteka na področju praktičnega postopka in prisilnih sredstev ţe nekaj let. V tem poglavju pa sem opisal predvsem dve usposabljanji, ki jih slovenska policija izvaja po principu nemške policije. 49

56 To sta usposabljanje za rabo teleskopske policijske palice znamke Bonowi, ki je sistemizirana v slovenski policiji kot eno od prisilnih sredstev. Navedeno večdnevno usposabljanje nemškega inštruktorja je potekalo leta 2007 v Sloveniji, ki so se ga udeleţili slovenski policijski inštruktorji in multiplikatorji za prisilna sredstva. Tam smo dobili osnovna znanja o ravnanju z teleskopsko palico, ki je bila ţe sistematizirana v slovenski policiji kot prisilno sredstvo vendar samo v dveh specializiranih enotah. V naslednjih letih je prišlo na policijskih upravah do prenosa znanja o tej palici na določene policiste z delovnim področjem, kjer je bolj priporočljiva uporaba in nošenje teleskopske zloţljive palice kot policijske palice z ročajem tonfe. Do današnjega dne se je teleskopska palica kot uspešno sredstvo, ki ga nosijo predvsem policisti kriminalisti, policijske starešine, policisti na kolesu,motorju, konju, policisti opazovalci,.. Usposabljanja za ravnanje z omenjeno palico se je do sedaj udeleţila ţe večina policistov, vendar je največji problem primanjkovanje teh palic v policijskih enotah, saj sredstev za nabavo novih trenutno ni. Drugo prisilno sredstvo pa je plinski razpršilec nemškega proizvajalca Hoernecke, znamke TW 1000 RSG-5, s katerim smo v slovenski policiji v letu 2005 pričeli z natančnim usposabljanjem za uporabo policijskih plinskih razpršilcev, saj je omenjeno prisilno sredstvo ţe bilo v uporabi na terenu, vendar ni bilo posebnih usposabljanjih za omenjeno sredstvo. Drugi vzrok pa je bila baza na kateri je temeljila draţeča tekočina, ki je bila sedaj na osnovi naravnih izvlečkov plodov paprike in feferonov. V povezavi s slednjim pa je bilo tudi delovanje tovrstnih modernejših razpršilcev drugačno. Ravno Policijska uprava Ljubljana pa je bila enota, kjer smo inštruktorji PPSA dobili nalogo, da izdelamo program oz. učna gradiva in poskusno uporabimo omenjena prisilna sredstva na terenu za obdobje 6. mesecev. Moderni plinski razpršilec je prestal test uspešnosti tudi na terenu, zato so se pričeli usposabljati tudi ostali policisti po Sloveniji. Glede na to, da je bil slovenski program zelo kvalitetno izdelan so bili povabljeni na predstavitev tudi, predstavniki iz nemškega podjetja Hoernecke od koder so moderni razpršilci prihajali. Nemški inštruktorji so nam na predstavili svoj program osnovnega usposabljanja na podlagi katerega je bil izdelan tudi slovenski program. Na predstavitvi po slovenskem konceptu-predvsem praktični del, so bili nemški proizvajalci navdušeni ter spoznali tudi nekatere druge prednosti in taktike njihovega plinskega razpršilca. Do današnjega dne se še vedno policiste usposablja po omenjenem uspešnem programu, kar kaţe tudi statistika uporabe plinskega razpršilca na terenu kot je bila pred nemškoslovenskem programu za ravnanje z plinskim razpršilcem. V programu usposabljanja za uporabo policijskega plinskega razpršilca TW 1000 RSG- 5 po vzoru nemškega podjetja Hoernecke udeleţenci najprej spoznajo, da je to nemško zasebno druţinsko podjetje, ustanovljeno leta 1896, vodilni proizvajalec draţilnih sredstev (CN, CS in OC) ţe več kot 35 let. Proizvodna linija TW1000 je bila razvita v tesnem sodelovanju s policijskimi enotami, njeni izdelki pa nastajajo v modernih in popolnoma opremljenih laboratorijih. Proizvodi so v skladu z nemško in evropsko zakonodajo. V policijskih enotah so nepogrešljivo operativno sredstvo. S pomočjo natančnega merjenja omogočajo onesposobitev točno določenega posameznika z varne razdalje, tudi če je v skupini ljudi. Ne povzročajo nevarnih in 50

57 smrtonosnih poškodb in so vmesno sredstvo med palico in strelnim oroţjem. Njihov učinek je odvisen od: - vrste uporabljenega draţila, - količine uporabljenega draţila in - fizičnega ter psihičnega stanja osebe. V naslednji tabeli smo primerjali klasična razpršilca CN Chloracetophenone in CS Ortho-Chlorobenzatomalononitrile z novim OC Oleoresine Capsicum. Med nove policijske plinske razpršilce spada tudi PAVA Pelargonacid-Vanillylam, vendar z njim nismo delali primerjave. Tabela 9: Primerjava razpršilcev Vrsta draţila Farmacevtsko dovoljenje Ime CN / CS OC Posledice v primeru zauţitja Sintetično pridobljeno draţilo Ne Da Koncentrat naravnih začimb Da Ne Izhlapevanje Visoko Nizko Področje merjenja Obraz / prsni koš Čelo / oči / nos Reakcijski čas 1 10 sek 1 5 sek Učinek Trajanje učinka pribliţno Nezmoţnost napadanja Draţenje oči in Bolečina v očeh, nosu in grlu, takojšnje zaprtje zgornjih dihalnih očesnih vek, razdraţenost sluznice. organov, huda, pekoča bolečina obraza in grla, močno solzenje oči min min Da Učinek na Omejen posameznike, ki so pod vplivom alkohola in drog Da Da Učinek na ţivalih Ne Da Moţnost alergije na draţilo Deleţ neučinkovitosti, imunost Pribliţno 5% Pribliţno 10% Pribliţno 20% Pribliţno 5% 51

58 Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Prednosti OC: 100% naravni proizvod pozitivne izkušnje pri policijskih operacijah ţe vrsto let visoka učinkovitost učinkuje tudi na osebah, ki so pod vplivom drog oz. alkohola številni farmakološki in toksikološki podatki uporablja se tudi v prehrani in farmacevtskih produktih širše poznan kot»draţilni razpršilec z izvlečkom paprike«, ima pozitiven odziv v javnih medijih Različne operativne situacije zahtevajo draţilne razpršilce z različnimi draţili kot tudi različne načine razprševanja. HOERNECKE ponuja naslednje produkte: Tabela 10: Različni razpršilci Kakovost Razdalja Učinek a) OC FOG 0,18 % OC 1 3 m razpršen brizg (megla) b) OC JET 0,18 % OC 4 5 m tekoči brizg (rjav) c) OC 3 0,20 % OC 4 5 m tekoči brizg (brezbarven) Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Razpršilo pod točko c) je v skladu z nemškim predpisom "Tehnična navodila za OC draţilne substance". Zahtevane tehnične in kemijske lastnosti 52

59 a) Pomembne tehnične lastnosti: Visoka natančnost ciljanega brizga Operativna razdalja: 4 m Premer razprševanja: cm Tekočina ni gorljiva Maksimalno 10% odstopanje pri dometu, pri temperaturi od -20 C do +50 C Sposobnost delovanja pri temperaturi od -20 C do +50 C Sposobnost delovanja tudi pri nagibu do 60º po longitudinalni osi na vse smeri Doza ne pušča niti pri padcu z 2 m pod kotom padca 30º Doza ne pušča pri +50 C S sredstvom lahko rokujejo tako desničarji kot levičarji Enostavno rokovanje s sredstvom tudi v mraku in ponoči Enostavno rokovanje tudi z rokavicami Moč pritiska na sproţilec mora biti > 10 N b) Pomembne kemijske lastnosti: Koncentracija draţilne substance v OC: deleţ capsaicinoides: 0,3% ± 0,03% skupne teţe Paprika, uporabljena za pridobivanje substance OC, mora biti enake kvalitete kot paprika v ţivilski industriji Draţilo in potisni plin nista karcinogena Draţilo in potisni plin ne poškodujeta zarodka Draţilo in potisni plin ne povzročata genskih sprememb Ni kristalizacije ali zgostitve pri -20 C do +50 C TW1000 draţilni razpršilci 53

60 Draţilni razpršilci za policijske operacije se vrsto let uspešno uporabljajo kot sredstvo proti fizičnemu nasilju. Na voljo so naslednji različni produkti: Slika 13: TW1000 RSG- draţilni razpršilci: Ti Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Slika 14: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Tabela 11: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci Nadomestna doza: Draţilno sredstvo: Vsebina: Operacijski čas: ni na voljo (za enkratno uporabo) CN/CS/OC 63 ml pribliţno 10 sek. 54

61 Domet: Varnostni mehanizem: Dodatna oprema: Povzetek: 4-5 m (tekoči brizg) varnostni vzmetni pokrovček na voljo tok za pritrditev na pas praktično sredstvo z vzmetnim pokrovčkom Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Slika 15: TW1000 RSG-5 - draţilni razpršilci Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Navodila za uporabo draţilnih razpršilcev Ne prekoračite učinkovite operacijske razdalje 3 do 4 metrov. Ne zmanjšajte minimalne razdalje 1 metra, če je le mogoče. Merite v čelo, oči in nos (obraz). Ne razpršujte, ne da bi namerili (ni učinka, če ne zadenete). Ne obračajte draţilnega razpršilca navzdol. 55

62 Pritisnite na razpršilec na kratko (0,5 do 1 sekunde). Omejite število zadetkov na okoli 3 sekunde (6 brizgov po 0,5 sek.) Med razprševanjem menjajte svoj poloţaj glede na nasprotnika. Tabela 12: Učinek OC draţilnih raztopin Reakcijski čas: 1 5 sekund po direktnem zadetku Učinek: Takojšnje zaprtje očesnih vek, oči se ne more več odpreti. Močna bolečina v očeh, nosu in grlu. Vnetje sluznice. Koţa močno peče. Posledica: Občutek oteţenega dihanja. Izguba orientacije. Nezmoţnost napada. Trajanje učinka: Pribliţno 30 to 45 min. Pozor: Učinek je lahko različno močan ali zakasnjen, kar je odvisno od fizičnega in mentalnega stanja nasprotnika. OC ima v primerjavi s CN/CS boljšo zadovoljivost pri deleţu neučinkovitosti/pri imunosti, obstajajo primeri, kjer ni zadovoljivega učinka. Deleţ neučinkovitosti: pribliţno 5% Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Prva pomoč Ostanite mirni, presodite situacijo. S kontaminirano osebo govorite mirno. Izpostavite kontaminirano osebo sveţemu zraku. Odstranite kontaminirana oblačila. Dovolite osebam, ki nosijo kontaktne leče, da jih odstranijo. Kontaminirane dele telesa umijte z veliko količino hladne vode. Sperite oči s sterilno tekočino (npr. TW1000 EHS sterilni sprej). 56

63 Temeljito si operite roke. Pred tem se ne dotikajte svojega obraza in oči. Ne uporabljajte tople ali vroče vode. Ne uporabljajte krem ali mazil. Telo kontaminirane osebe naj bo v pokončnem poloţaju. Preprečite tak poloţaj telesa, ki oteţuje dihanje (ne sme leţati na hrbtu ali na trebuhu). Opazujte kontaminirano osebo med trajanjem učinka. Ob nujnem primeru se posvetujte z zdravnikom, Slika 16: Sredstvo za prvo pomoč Slika 17: Učinek razpršilca Slika 18: Nudenje prve pomoči Vir: Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, Bene Commerce d.o.o., 2005 Poraba ostanka vsebine v TW1000 RSG-5 draţilnem razpršilcu Razpršilce za urjenje izpraznite z razprševanjem, če je moţno tako, da merite na cilj. 57

64 Doze z draţilnim razpršilom izpraznite z razprševanjem na odprtem ali za vajo merite v tarčo. Prazne doze in razpršilce brez draţilnih substanc lahko razporedite med redne odpadke, lahko pa jih reciklirate. Priprava za urjenje Priporočljivo je, da med poklicnim urjenjem vsak policist vadi uporabo draţilnih razpršilcev. 1. Urjenje je zelo pomembno za: doseganje dobrih rezultatov uporabe razpršilcev, povečanje gibčnosti roke, izkušnje pri merjenju na cilj, varno in hitro ter učinkovito reagiranje z draţilnimi razpršilci v nujnem primeru. 2. Za zagotovitev temeljitega urjenja mora biti vedno na zalogi zadostno število doz za urjenje. Vsak policist bi moral vaditi uporabo draţilnih razpršilcev, preden se mu izroči sredstvo. 3. Prepričajte se, da v prostoru, kjer poteka urjenje, ni sredstev z draţilnim razpršilcem. Sredstva za trening morajo biti označena z modrim lepljivim trakom. Naboji za trening za RSG-4 sredstva HOERNECKE ţe imajo modro sproţilo. Ohišje RSG-4 napolnite z neaktivnimi dozami za trening. 4. Pripravite sobo in okolje za urjenje, po moţnosti postavite tarče. 5. Po treningu za uporabo draţilnih razpršilcev nadomestite doze za trening z dozami z draţilom. Urjenje z RSG-5 Rokovanje z napravo Vaja za hitro uporabo razpršilca Metode razpršitve / vsak brizg dolţine 0,5 1 sek. Poskusite zadeti tarče Vaje s fiksnimi tarčami (tabla, slika) Vaje s premikajočimi se tarčami (testne osebe) 58

65 (Navodila nemškega proizvajalca Thomas Hoernecke o uporabi plinskega razpršilca TW 1000-RSG, 2005, str ).»Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Usposabljanje mora biti prilagojeno posebnostim delovnega mesta in se izvaja po programu, ki ga mora delodajalec po potrebi obnavljati in katerega vsebino mora spreminjati glede na nove oblike in vrste nevarnosti. Usposobljenost za varno delo preverja delodajalec na delovnem mestu«(čas, Stošič, 2014, str. 21).»Strokovno izpopolnjevanje za uporabo plinskega razpršilca poteka po programu, ki ga je določil minister, pristojen za notranje zadeve in je namenjeno varnostnemu osebju, ki neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in pri svojem delu nosi in uporablja plinski razpršilec. V skladu s programom lahko k izpopolnjevanju pristopijo varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka, varnostnik/varnostnica, varnostnik nadzornik/varnostnica nadzornica, varnostnik telesni straţar/varnostnica telesna straţarka) in varnostni menedţer/varnostna menedţerka«(ustni vir dr.t. Čas, direktor Časa - Zasebne šole za varnostno izobraţevanje v Ljubljani). Program usposabljanja uporabe plinskega razpršilca slovenske policije 1. IME PROGRAMA Uporaba plinskega razpršilca. 2. CILJNA SKUPINA Policisti v policijskih enotah, ki neposredno izvajajo policijska pooblastila in uporabljajo plinski razpršilec kot prisilno sredstvo. 3. NAMEN Pridobiti teoretična in praktična znanja za zakonito, strokovno, varno in učinkovito uporabo plinskega razpršilca kot prisilnega sredstva v zakonsko določenih primerih pri opravljanju policijskih nalog v različnih varnostnih razmerah in prenašanje pridobljenih znanj na druge policiste. 4. CILJI: - poznati vrste in lastnosti plinskih razpršilcev, ki jih uporablja policist, - poznati policijsko taktiko in metodiko uporabe plinskega razpršilca v različnih okoliščinah, - znati pravno podlago za uporabo plinskega razpršilca kot prisilnega sredstva, 59

66 - izvajati, ponavljati in uriti uporabo plinskega razpršilca: nošenje, poteg, aktiviranje-proţenje, ukazovanje in obvladanje osebe, - znati odpravljati posledice uporabe plinskega razpršilca, - znati poročati o uporabi plinskega razpršilca, - prepoznati nevarnosti pri delu in poznati navodila za varno delo, - poznati navodila za uporabo, vzdrţevanje in hrambo plinskih razpršilcev, - poznati zakonska določila, ki se nanašajo na varstvo pri delu s plinskimi sredstvi, - znati pridobljena znanja prenašati na druge policiste. 5. GLAVNE VSEBINE 1. UVOD IN TEMELJNI POJMI 2. VARSTVO PRI DELU S PLINSKIMI SREDSTVI 3. VRSTE IN LASTNOSTI PLINSKIH RAZPRŠILCEV 4. UPORABA PLINSKEGA RAZPRŠILCA 5. PRAKTIČNA VADBA TAKTIKA IN METODIKA 6. DIDAKTIČNO-METODOLOŠKI PRISTOP IN IZVEDBA Metode dela: predavanje predstavitev izmenjava izkušenj delo v parih in skupinah urjenje in praktično delo razprava Tabela 13: Program usposabljanja plinskega razpršilca Vsebina T P SKUPAJ 60

67 1. UVOD IN TEMELJNI POJMI 1.1. Uvodna predstavitev uporabe plinskega razpršilca v policiji 1.2. Informacije o proizvajalcih in draţilnih substancah Vrste draţilnih substanc Klasične CN, CS Nove OC, PAVA Primerjava CN/CS in OC Izvor in uporabnost OC 1 _ 1 2. VARSTVO PRI DELU S PLINSKIMI SREDSTVI: 2.1. Zakonski in podzakonski predpisi - Zakon o varnosti in zdravju pri delu - Zakon o kemikalijah - Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu - Navodila proizvajalcev za uporabo plinskih razpršilcev - Drugi podzakonski predpisi z obeh področij 3. VRSTE IN LASTNOSTI PLINSKIH RAZPRŠILCEV 3.1. Vrste in lastnosti plinskih razpršilcev Tehnične in kemične lastnosti Delovanje in prednosti OC Učinki OC in posledice delovanja na ljudi - Fizične - Psihične - Trajne - Učinkovitost 3.2. Odpravljanje posledic uporabe plinskih sredstev plinskega razpršilca OC: - samopomoč - pomoč drugi osebi - dekontaminacija: - osebna - prostorov - drugih predmetov in stvari 4. UPORABA PLINSKEGA RAZPRŠILCA 4.1. Pravna podlaga za uporabo plinskega razpršilca: - Zakon o policiji - Pravilnik o policijskih pooblastilih 4.2. Analiza uporab plinskega razpršilca v praksi: - število uporab plinskega razpršilca - primeri (ne)učinkovite uporabe 4.3. Poročanje o uporabi plinskega razpršilca

68 Skupaj št. ur (T) 3-3 Vsebina T P Skupaj 5. PRAKTIČNA VADBA POLICIJSKA TAKTIKA IN METODIKA ZA ZAKONITO IN UČINKOVITO UPORABO PLINSKEGA RAZPRŠILCA OC: 5.1 Načrtovanje uporabe in uporaba: Upoštevanje pogojev za uporabo: - vrsta naloge: - kraj uporabe: - javni prostori - zaprti prostori ali na prostem - velikost prostora in moč plinskega sredstva - število oseb: - proti eni osebi - proti več osebam - proti mnoţici oseb - stanje osebe: - trezna oseba alkoholizirana oseba - os. pod vplivom mamil ali drugih psiho-akt. snovi - uporaba proti ţivalim 5.2. Vadba in urjenje Priprava Izvedba - Nošenje - Poteg in aktiviranje: - pravilna drţa - ukazovanje - Proţenje - Obvladovanje osebe - Preizkus na lastni koţi Skupaj št. pedagoških ur (P)

69 4 ure 4 ure 8 ur SKUPNO ŠT. UR (T+P) Legenda: T št. ur teorije; P št. ur praktičnih vaj Vir: Programa usposabljanja za uporabo plinskega razpršilca, Generalna policijska uprava, POPOTREBNA PREDZNANJA IN POGOJI ZA VKLJUČITEV Najmanj status policist in neposredno opravljanje policijskih nalog, kjer se uporablja plinski razpršilec kot prisilno sredstvo. 8. NAČIN PREVERJANJA ZNANJA Posebnega preverjanja znanja ni. Pogoji za uspešno dokončanje so: aktivna udeleţba na usposabljanju in opravljene praktične vaje, zaključna subjektivna ocena izvajalca in vodje usposabljanja na podlagi spremljanja aktivnosti in dela posameznega udeleţenca - OPRAVIL/NI OPRAVIL. 9. TRAJANJE PROGRAMA Program traja 8 ur. 10. POGOJI ZA IZVAJANJE PROGRAMA Materialni pogoji - gradivo - učilnica - grafoskop - prenosni računalnik, dataskop in platno - učni pripomočki šolski plinski razpršilci polnjeni z vodo (ustrezno št. glede na št. udeleţencev v skupini) - tabla, listno stojalo in pisala - kartonske tarče (simulacija osebe) - ustrezna površina za vadbo na prostem - plinska sredstva OC plinski razpršilci na bazi paprike (ustrezno št. glede na št. udeleţencev v skupini) - primerna obleka in obutev delovna uniforma ali druga primerna delovna obleka in rezervna delovna obleka v osebni zadolţitvi - komplet prve pomoči - vreče za smeti 63

70 10.2. Kadrovski pogoji Za izvajalce: najmanj VI. stopnja izobrazbe, inštruktor, izkušnje in znanja s strokovnega področja (pooblastil, prisilnih sredstev, praktičnih postopkov in veščin, plinskih razpršilcev (sredstev), varnosti in zdravja pri delu ipd ). Druga znanja: zaţelena pedagoško-andragoška znanja 11. IZVAJALCI - policijski inšpektorji posameznih NOE GPU, - inštruktorji PPSA na PU in - drugi notranji ali zunanji strokovnjaki z izkušnjami in poznavanjem primernega strokovnega področja (pooblastil, praktičnih postopkov in veščin, prisilnih sredstev, plinskih razpršilcev (sredstev),varnosti in zdravja pri delu ipd.). (Program usposabljanja za uporabo plinskega razpršilca, 2006, str. 2-4). Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice slovenske policije po vzoru nemške policije Za uporabo palice se šteje neposredna uporaba gumijevke, palice z ročajem tonfe, zloţljive in druge sistemizirane palice. (82. člen, PoPP) (1) Palico policist praviloma uporabi za udarjanje po telesu, lahko pa jo uporabi tudi za izvedbo strokovnega prijema, za blokado, potiskanje, odrivanje ali prenašanje osebe. (83. člen, PoPP) (2) Če je le mogoče, se mora policist izogibati udarjanju s palico po glavi, vratu in genitalijah. (83. člen, PoPP) Proti osebi, ki se pasivno upira, sme policist praviloma uporabiti palico le za izvedbo strokovnega prijema, za potiskanje, odrivanje ali prenašanje, za udarjanje po telesu pa le, če ni drugih moţnosti, da bi obvladal takšno upiranje. (84. člen, PoPP) CILJNE TOČKE ZA UDARJANJE S PALICO prepovedani udarci (razen v silobranu, v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega oroţja) pogojno dovoljeni udarci (odvračanje napada, če je dovoljena uporaba hujšega PS) dovoljeni udarci (za obvladovanje upiranja, odvračanje napada in izjemoma za obvladovanje pasivnega upiranja, v skladu z načelom sorazmernosti, kadar obstajajo razlogi za uporabo palice) 64

71 Slika 19: Cone udarjanja s palico Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska uprava Ljubljana, 2006 ZLOŢLJIVA PALICA Uporablja se predvsem v obrambne namene. Uporabljamo sklopljeno (zloţeno) ali raztegnjeno. Nasilno zapiranje ali izmet je prepovedan in lahko omeji funkcionalnost palice. Ima šest vidnih sestavnih delov. DIMENZIJE, TIP IN LASTNOSTI ZLOŢLJIVE PALICE V slovenski policiji uporabljamo zloţljivo palico nemške izdelave, tipa EKA 10/ (Einsatzstock kurz, auszehbar- uporaba palice, kratke), tipa BONOWI Camlock, narejena iz trdega kaljenega letalskega jekla. Sila, potrebna za razteg palice, je cca 40 kg. Palica tehta pribliţno 530 gr. DIMENZIJE ZLOŢLJIVE PALICE DOLŢINA SKLOPLJENE PALICE do 22,5 cm ± 5%. DOLŢINA RAZTEGNJENE PALICE do 50 cm ± 5%. ROČAJ PALICE je prevlečen s trdo gumo, debeline premera na najširšem delu 2,5 cm. VRTLJIV PRSTAN premera na najširšem delu 4 cm. 65

72 Slika 20: Teleskopska palica znamke Bonowi Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska uprava Ljubljana, 2006 ETUI ZA ZLOŢLJIVO PALICO SPONKA vrtljiva, ki omogoča namestitev na sluţbeni pas, NASTAVITEV (jeţ), poveča ali zmanjša tesnost pri izvleku palice, ODPRTINA na dnu etuija omogoča, da se palica pri izvleku iz etuija raztegne Slika 21: Sklopljena palica 66

73 Vir: Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, Policijska uprava Ljubljana, 2006 VZDRŢEVANJE ZLOŢLJIVE PALICE Palica naj bo vedno suha in čista. Če je bila izpostavljena vodi, jo raztegnite in posušite z mehko krpo. Redno preverjajte, če je pokrov na konici trdno navit in utori očiščeni. Če bi pokrov na konici odstopil ali se poškodoval, ga je potrebno zamenjati. Če se vrtljiv prstan poškoduje, ga je potrebno zamenjati. Redno preverjajte palico, če se na njej niso morda pojavile kot las tanke razpoke ali znamenja pretirane uporabe. Palico je prepovedano nasilno odpirati ali zapirati, saj bi s tem poškodovali zaklep in ji omejili funkcionalnost. (Program usposabljanja za rabo policijske palice - teleskopske palice, 2006, str. 3-6) 67

74 7.4 SODELOVANJE AVSTRIJSKE IN SLOVENSKE POLICIJE S PODROČJA PRAKTIČNEGA POSTOPKA Sodelovanje avstrijske in slovenske policije poteka na področju praktičnega postopka ţe nekaj let. V tem poglavju pa bom opisal predvsem aktualno usposabljanje AMOK situacije (aktivna strelska situacija), ki jih slovenska policija izvaja po principu avstrijske policije. Več dnevno usposabljanje avstrijskih inštruktorjev praktičnega postopka je leta 2010 potekalo v policijskem vadbenem centru Gotenica, kjer so bili prisotni vsi slovenski policijski inštruktorji in multiplikatorji iz tega področja. Avstrijski kolegi so nam na začetku teoretično predstavili osnovne pojme o aktivnih strelskih situacijah - AMOK po svetu. Drugi del pa je bil namenjen predstavitvi praktičnega dela o taktiki delovanja v navedenih dogodkih. Z navedenim usposabljanjem pa se niso prenehala skupna usposabljanja slovenskih inštruktorjev na tem področju, saj jih obnavljamo na letnih skupnih usposabljanjih. Skozi leta so se izoblikovale drugačne vendar še vedno po principu osnovnega avstrijskega programa, ki pa so prilagojene delovanju različnih enot v slovenski policiji. Na Policijski upravi Ljubljana, kjer sem tudi sam nosilec navedenega usposabljanja ga obnavljamo na letni ravni po Programu Generalne policijske uprave. Tovrstna usposabljanja so še posebej zahtevna saj so potrebni posebni taktični objekti in oprema, da se lahko kvalitetno izvede navedena vadba. Vadba AMOK na PPSA je naravnana tako, da vsako leto nadgrajujemo avstrijski model z teţjimi vajami in taktikami za policiste, ki jih na srečo še niso potrebovali na terenu kot nekatere druge drţave. Navedena vadba PPSA je med policisti še posebej priljubljena, kar je pokazala tudi moja anketa, ki jo bom predstavil v naslednjih poglavjih. Predstavitev programa slovenske policije po vzoru avstrijske policije v primeru strelskih situacij AMOK - taktika in posredovanje policije: AMOK - pomen besede Izvira iz malajščine in jo lahko prevedemo kot norost z neobvladljivo jezo. Sopomenke v tuji literaturi: running amok, amuck, amuk, spree killings, rampage killings, active shooting situations. Pri nas: morilski pohod, aktivna strelska situacija ipd. Kaj je AMOK situacija? AMOK situacija je izjemen varnostni pojav, ko eden ali več storilcev brezciljno ali sistematično, z oroţjem, orodjem, nevarnimi predmeti ali sredstvi poškodujejo ali ubijejo eno ali več oseb ali so to poskušali storiti, pri čemer storilci nadaljujejo s tem dejanjem ali je očitno, da bodo s tem dejanjem nadaljevali. Storilci kot sredstvo napada najpogosteje uporabljajo strelno oroţje, lahko pa tudi razstrelivo, noţe, sablje, mačete, meče in razna druga bodala, odvisno tudi 68

75 od zgodovinskega, sociološkega in drugega pomena posamezne vrste oroţja v posamezni druţbi. Storilec se zaveda morebitnih poškodb ali smrti pri mimoidočih - naključnih ţrtvah. Psihološki dejavniki, ki vplivajo na nastanek AMOK situacij: - Psihopatološko stanje zatemnitve zaznavanja stvarnosti Razlog: psihično obolenje, zdravila, prepovedane droge, alkohol. Storilec se deloma ne zaveda in zunanji svet zaznava v delcih kot nevarnost zase in zato napade. Navadno se konča z amnezijo. - Psihopatološko stanje maničnega besa Storilec usmerja nasilje proti povzročitelju stresa, hoče se razbremeniti stresa z razbijanjem, gibanjem, pogosto tudi s slačenjem, kdor ga ţeli ustaviti, bo napaden (delirij razburjenosti, tveganje). - Narcistično maščevanje Storilec čuti, da umira in ne pripada več tej druţbi, prej kliče na pomoč (liking), vendar se druţba ne odziva, za umiranje krivi druţbo, zato ji bo pokazal svoj jaz, da ga ne bi nikoli pozabila. Med dejanjem je priseben in se zaveda, kaj ţeli narediti. Pogosto načrtuje in deluje po korakih, da se bo maščeval zlobnemu zunanjemu svetu, sam poskrbi zase, da ga druţba ne bi mogla več napasti (stori samomor), policisti niso primarni cilj, če pa mu bodo poskusili prekriţati načrte, jih bo napadel. Moţni scenariji AMOK situacije: a) Storilec ni mobilen in deluje: - v stavbi (šole, trgovski centri, pisarne, bolnišnice...); - iz stavbe (storilec iz stavbe deluje na ulico, cesto ) ali - znotraj omejenega področja ali območja (območje tovarne, vojašnice ali ostalih podobnih lokacij). b) Storilec je mobilen (mobilen objekt ali sam storilec): - v vozilu (objekt je mobilen - avtobus, vlak, ladja, letalo ); - iz vozila (storilec se premika s prevoznim sredstvom in iz njega ali z njim deluje) ali je peš (storilec se sam premika po ulicah). AMOK situacije v svetu Objekti: 69

76 šole 15; javni objekti (trgovski centri, bolnišnice ) 13; drugi objekti (dom, delovno mesto...) 15; na prostem 15; v zgradbi in na prostem Profil storilcev (82 primerov, 83 storilcev): spol: tri ţenske, ostali storilci so moški; mladoletni storilci: 8; ubiti storilci: 39; poškodovani storilci: 5; samomor storilca: 23. Sredstva storitve (oroţje): kratkocevno oroţje 28; dolgocevno oroţje 19; hladno oroţje 27; vozilo 4; razstrelivo 1; drugo (zaţigalna snov, kladivo...) 4. Onesposobljenje storilca: policija (redne patrulje) 46; specialna enota 8; samomor 23; civilisti 6; predaja 0. Ţrtve: ubitih 235; poškodovanih 349. V podatkih ni števila udeleţenih ţrtev, ki so bile rešene brez telesnih poškodb. (Podatki zajemajo leta 1997, 2000 in ) AMOK situacije v Evropi Dogodki v Evropi: 1983: Eppstein/Nemčija: 6 mrtvih, 14 poškodovanih; 1996: Dunblane/Škotska: 18 mrtvih, 14 poškodovanih; 1999: Bad Reichenhall/ Nemčija: 5 mrtvih, 6 poškodovanih; 70

77 2002: Erfurt/ Nemčija: 17 mrtvih; 2006: Emsdetten/ Nemčija: 1 mrtev, 37 poškodovanih; 2007: Tuusula/Finska: 9 mrtvih, 12 poškodovanih; 2008: Kauhajoki/Finska: 10 mrtvih; 2009: Winnenden/ Nemčija: 17 mrtvih, 13 poškodovanih. AMOK - obveznost intervencije Izkušnje tujih policij (analize primerov) pokaţejo, da: AMOK storilca ne moremo primerjati z običajno osebo, ki zajame talce ali z bančnim roparjem; AMOK storilec ima samo en namen - ubijanje/uničenje; pri tem se ne ozira na lastno ţivljenje. Ravnanje policijskih patrulj v podobnih situacijah je blokada določenega območja in čakanje na SE. Pri tem se zavestno računa na dejavnik časa (brez tveganja z eskalacijo zaradi prehitre policijske intervencije). Da pa bi pri očitnih AMOK situacijah, vztrajali v pasivnosti in čakali na SE si enostavno ne moremo dovoliti. Tega ne moremo razloţiti javnosti in niti opravičiti z vidika etike in stroke. Velik pritisk po reakciji za redne policijske sile je po eni strani zaradi moralne obveznosti in etičnega razumevanja poklica policista, po drugi strani pa obstaja pravna obveza, iz katere izhaja, da mora policija na kraju samem obvezno intervenirati v AMOK situaciji varovati ţivljenja ljudi, kjer bi bilo vsako obotavljanje nevarno (za ţivljenja ljudi). Vsakdo, torej tudi policist, ima pravico do varnosti. V to pravico se sme poseči le na podlagi ustave in zakona (zakonski pridrţek). Policist mora opraviti svojo dolţnost (30. člen ZPol). Policisti so dolţni, da v takih primerih varujejo ţivljenje. Tudi če je ogroţano lastno ţivljenje. Potencialna ţrtev ima pravico do zaščite. Pri presoji, ali obstaja nuja po ravnanju, je treba upoštevati različne pravne vidike (obveznost zaščite temeljnih pravic ljudi pravica do ţivljenja). V primeru ogroţenosti ali nevarnosti za eno ali več oseb zaradi AMOK storilca je treba od policista zahtevati povečano tveganje. Vendar iz tega ne izhaja, da mora ţrtvovati svoje ţivljenje! AMOK - taktični cilji: zaščita ţivljenja ljudi pred nevarnostjo; omejiti situacijo ali vsaj ohranjati njen obseg; omejitev območja in/ali preprečitev sposobnosti delovanja storilca/storilcev (prioriteta!); aretacija storilca/storilcev; reševanje poškodovanih; reševanje/evakuacija ogroţenih oseb; 71

78 stabilizacija situacije; zavarovanje dokazov in kazenski pregon. AMOK oroţje in oprema: uniforma in osebna oprema in oboroţitev; dolgocevno oroţje (MP-5 in/ali AP); balistična zaščitna oprema (zaščitni jopič, čelada); luči in druga svetlobna sredstva; radijska postaja, oprema za prostoročno poslušanje/govor; policisti v civilu morajo nujno nositi sluţbene telovnike z napisom»policija«. AMOK razdelitev nalog Intervencijski par/skupina Prva policista, ki prideta na kraj dogodka, morata oblikovati intervencijski par. Če pridejo štirje policisti istočasno na kraj intervencije, morajo nujno ukrepati, skupina je pa lahko sestavljena iz štirih policistov ali razdeljena na dva para. Intervencijska skupina ima nalogo, da čim prej lokalizira storilca in omeji njegovo delovanje. Za intervencijski par/skupino je zato dopustno, da na pregledanih območjih pusti poškodovane ali zaklenjene osebe. Koordinator Policist je odgovoren za ustvarjanje prvih intervencijskih struktur na kraju samem (npr. razdelitev v skupine) in predstavlja stičišče za informacije in komunikacijo na kraju intervencije. Koordinator je v prvi fazi kontaktna oseba za: lastne sile (linijska organizacija); posebne enote, ki prihajajo na kraj dogodka; druge organizacije, ki jih na kraju potrebujemo (reševalci, gasilci ). Reševalne in evakuacijske skupine Poleg intervencijskega para/skupine je potrebno s silami, ki prihajajo na kraj dogodka, oblikovati eno ali več reševalnih in evakuacijskih parov/skupin (najmanj dva policista, ki skrbita za varnost). Ti pari/skupine imajo nalogo, da lokalizirajo ţrtve in jih rešijo oz. evakuirajo. Ti pari/skupine morajo ob stiku s storilcem prevzeti tudi naloge intervencijskega para/skupine. 72

79 Evakuacija/reševanje oseb ne pomeni nujno, da je treba osebe odstraniti iz objekta. Sprejemljivo je tudi zadrţevanje oseb v zavarovanih območjih ali prostorih v objektu, če situacija to dopušča ali zahteva. Zunanje varovanje širša/oţja blokada Splošne naloge zunanjega varovanje so preprečevanje pobega, opazovanje, obveščanje, preprečevanje dostopa, zaščita lastnih sil. Sodelovanje s specialno enoto Ko prihaja na kraj dogodka SE in če AMOK situacija še ni končana, ločimo dve osnovni situaciji: Če storilec še ni lokaliziran - SE se vključi v intervencijo s svojimi lastnimi intervencijskimi skupinami. Vloga rednih sil se določi na kraju. Če je storilec lokaliziran intervencijske skupine se načeloma umaknejo in SE ukrepa naprej po potrebi oziroma po svoji taktiki delovanja. Če so intervencijske skupine sproščene, postanejo reševalne in evakuacijske skupine. Kronološki potek Oblikovanje intervencijskih parov/skupin. Umeščanje koordinatorja (neodvisno od funkcije). Istočasno oblikovanje drugih intervencijskih parov/skupin ter reševalnih in evakuacijskih skupin iz policistov, ki prihajajo na kraj dogodka. Ko je glede na število policistov to moţno - ukrepi za zunanje varovanje blokado. Nadaljnji razvoj vodstvenih struktur na kraju samem, ko prihajajo na kraj dogodka starešine in posebne enote. AMOK taktično ravnanje Gibanje, pribliţevanje objektu, varovanje, poimenovanje točk (za laţje sporazumevanje) Pri premagovanju nevarnega območja en policist skrbi za varovanje od daleč. Objektu se pribliţa za skupino, ko zavzamejo varen poloţaj za vstop. 73

80 Slika 22: Taktično pribliţevanje objektu v situaciji AMOK Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 Da bi lahko hitro prečkali nevarno območje, je pri potrjeni AMOK situaciji za optimalno pribliţevanje moţna uporaba vozila. Poloţaj sluţbenega vozila mora biti čim bliţje objektu, tako da storilec nima veliko moţnosti delovanja na policiste (varni kot objekta z malo oken, diagonalno pribliţevanje ali kritje v neposredni bliţini objekta). Bistveni sestavni del taktičnega ravnanja je nenehno zavarovanje 360. Slika 23: Gibanje ob objektu v situaciji AMOK 74

81 Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 Objekti in prostori Bistveni del taktičnega ravnanja je nenehno varovanje Vstop je načeloma z ene strani. - Zaklenjena vrata ostanejo zaprta. - Iste osebe varujejo naprej in nazaj. - Če je na razpolago eno dolgocevno oroţje, - policist z njim varuje naprej. - Dva kosa dolgocevnega oroţja oba policista z dolgocevnim oroţjem (intervencijski par). Slika 24: Postavitev intervencijske skupine dveh policistov Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 Slika 25: Taktika gibanje v objektu po prostorih 75

82 Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 Slika 26: Ravnanje reševalnega in evakuacijskega tima Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 Policist 180 zavarovanje naprej (rdeče) 76

83 Policist 180 zavarovanje nazaj (zeleno) Dva policista transport poškodovanca (rumeno) Poškodovanec (modro) Slika 27: Taktika gibanja po prostoru reševalnega in evakuacijskega tima Vir: Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, Generalna policijska uprava, 2011 AMOK koliko časa imamo; povzetek: - Policisti se morajo takoj odzvati na napad (uporaba zaščitne opreme). - Ni časa čakati specialne enote ali pogajalcev. - Napadalec povprečno ubije vsako minuto tri ljudi. - Napadalci navadno ob prvem kontaktu z varnostnimi silami storijo samomor. (Predstavitve, taktike in posredovanje v primerih AMOK, 2011, str ). 77