Pravice vojnih veteranov kot posebne družbene skupine na področju zdravstva

Transcription

1 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Malnarič Pravice vojnih veteranov kot posebne družbene skupine na področju zdravstva Diplomsko delo Ljubljana, 2016

2 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Kristina Malnarič Mentorica: doc. dr. Maja Garb Pravice vojnih veteranov kot posebne družbene skupine na področju zdravstva Diplomsko delo Ljubljana, 2016

3 Pravice vojnih veteranov kot posebne družbene skupine na področju zdravstva Vojni veterani predstavljajo posebno družbeno skupino, ki se je po prihodu iz vojaškega življenja (delovanje v času vojne, v oboroženih konfliktih ali na mirovnih misijah) primorana prilagoditi razmeram v civilnem okolju, kjer veljajo drugačne vrednote kot v vojaškem sistemu, in si izboriti določene pravice in ugodnosti. Današnje civilno okolje veteransko populacijo v različnih družbah različno obravnava in jim tako tudi različno priznava pravice in ugodnosti po preteku obdobja delovanja v vojaškem sistemu. Za uspešno integracijo vojnih veteranov v civilno okolje je zdravje kot temeljna družbena vrednota bistvenega pomena, saj zdravje oziroma odsotnost bolezni vpliva na uspeh posameznika pri njegovi nadaljnji karieri, na življenje v družini in skupnosti, kar povečuje osebno rast in zadovoljstvo posameznika. Pravice s področja zdravstva, ki so si jih vojni veterani izborili ali pa so jim bile podeljene za zasluge s strani države, so potrebne za premagovanje zdravstvenih težav, ki so nastale zaradi posledic vojaškega življenja in delovanja, in za lažjo integracijo vojnih veteranov v civilno družbo. Pri uveljavljanju pravic s področja zdravstva so vojnim veteranom v pomoč razna veteranska združenja na lokalni ravni in Svetovna veteranska federacija na globalni ravni, ki spremljajo veteransko problematiko tudi na področju zdravstva. Ključne besede: vojni veterani, zdravje, zdravstvena oskrba, zdravstvene težave vojnih veteranov. Health care rigths of war veterans as a special social group War veterans are a special social group, which after the return from military life (activities in war operations, in armed conflicts or on peace missions) has got to adopt to circumstances in civil social environment where the values are different from the ones in the military system, and where they need to obtain certain rights and benefits. The veterans are treated differently in different societies by today's civil environment and are given different rights and benefits after the period of being active in the military system. Health as a fundamental social value is essential for successful integration of war veterans to the civil environmet because health or the absence of illness affects the success of an individual in his further career, his family life and his community life, which increases the level of ones personal growth and contentment. Healthcare benefits that the war veterans have obtained or have been awarded to them for their service to the conutry, are necessary for overcoming health problems that they have as a consequence of their military life and for easier integration of war veterans into civil society. Different veteran societies on a local level as well as the World Veterans Federation on a global level help war veterans enforce their healthcare rights and are observing and promoting the implementation of healthcare rights for the veterans. Key words: war veterans, health, healthcare, war veterans health problems.

4 KAZALO 1 UVOD METODOLOŠKO HPOTETIČNI OKVIR NAMEN IN CILJ PROUČEVANJA HIPOTEZE METODOLOGIJA DELA IN STRUKTURA NALOGE TEMELJNI POJMI VETERAN ZDRAVJE ZDRAVSTVO VOJNI VETERANI KOT POSEBNA DRUŽBENA SKUPINA BOJEVANJE V DANAŠNJEM ČASU ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV ZDRAVJE IN BOLEZEN V SODOBNI DRUŽBI BIOPSIHOSOCIALNI MODEL ZDRAVJA FIZIČNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV PSIHIČNE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV KRONIČNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV PRAVICE VOJNIH VETERANOV NA PODROČJU ZDRAVSTVA KRATEK PREGLED NASTANKA ZDRAVSTVENE OSKRBE VOJNIH VETERANOV ZDRAVSTVENO VARSTVO VOJNIH VETERANOV PO SVETU PRIMERI DRŽAV IN PRAVICE NA PODROČJU ZDRAVSTVA PARADOKS PRAVIC VOJNIH VETERANOV NA PODROČJU ZDRAVSTVA SVETOVNA VETERANSKA FEDERACIJA IN ZDRAVSTVENO VARSTVO VOJNIH VETERANOV PREDSTAVITEV IN ORGANIZIRANOST WVF DELOVANJE WVF NA PODROČJU ZDRAVSTVA ODDELEK ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO WVF PRIMER 7. MEDNARODNE KONFERENCE O ZAKONODAJI GLEDE VETERANOV IN ŽRTVEV VOJNEGA NASILJA

5 6.2.3 PRAVICE NA PODROČJU ZDRAVSTVA V RESOLUCIJAH GENERALNIH SKUPŠČIN WVF MED LETOMA 2003 IN SKLEPNE UGOTOVITVE VOJNI VETERANI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN NJIHOVE PRAVICE NA PODROČJU ZDRAVSTVA OPREDELITEV VOJNEGA VETERANA V RS DEFINICIJA VOJNEGA VETERANA V RS STATUS VOJNEGA VETERANA V RS VETERANSKE ORGANIZACIJE V RS ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VREDNOTE NOB SLOVENIJE ZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER ZVEZA DRUŠTEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE ZAKONSKE PRAVICE VOJNIH VETERANOV NA PODROČJU ZDRAVSTVA VOJAŠKI VOJNI INVALIDI ZDRAVSTVENO VARSTVO VOJNIH VETERANOV ZDRAVSTVENE INSTITUCIJE IN ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV PO LETU ZDRAVSTVENE INSTITUCIJE IN ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV PO LETU ZAKLJUČEK LITERATURA

6 KAZALO TABEL Tabela 5.1: Delež vojnih veteranov po državah v letu Tabela 7.1: Število vojnih veteranov iz evidence vojnih veteranov v obdobju med letoma 1996 in Tabela 7.2: Število vojnih invalidov iz evidence vojnih invalidov v obdobju med letoma 1996 in KAZALO SLIK Slika 4.1: Biopsihosocialni model zdravja

7 SEZNAM KRATIC AIDS BDP HCS JAR JLA MORS NATO NOB NOV OSI OZN R.O.C. PTSM PTT RS RTV TBI TIGR TO UKC VHA WHO WVF ZDA ZDVIS ZUJF ZVojI ZVV ZVVS ZZB NOB Acquired Immune Deficiency Syndrome Bruto družbeni proizvod Healthcare System Južnoafriška republika Jugoslovanska ljudska armada Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije North Atlantic Treaty Organization Narodnoosvobodilni boj Narodnoosvobodilna vojna Operational Stress Injury Organizacija združenih narodov Republic of China (Republika Kitajska) Posttravmatska stresna motnja Pošta, telegraf, telefon Republika Slovenija Radio televizija Traumatic Brain Injury (travmatska poškodba možganov) Trst, Istra, Gorica, Reka Teritorialna obramba Univerzitetni klinični center Veterans Health Administration (Veteranska uprava za zdravstvo) World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija) World Veterans Federation (Svetovna veteranska federacija) Združene države Amerike Zveza društev vojnih invalidov Slovenije Zakon o uravnoteženju javnih financ Zakon o vojnih invalidih Zakon o vojnih veteranih Zveza veteranov vojne za Slovenijo Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja 7

8 1 UVOD Zdravje predstavlja eno od najpomembnejših vrednot današnjega časa in enega izmed poglavitnih meril za kakovost posameznikovega življenja. Kako pomembno je zdravje (psihično in fizično) ter ohranitev zdravja, se zavemo šele ob nastopu bolezni, ko ta vpliva na vse vidike človeškega delovanja: telesnega, čustvenega in socialnega. Vendar pa zdravje posameznika in družbe ni le vrednota, ampak je tudi osnovna človekova pravica, ki je upoštevana celo v Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 (United Nations), in sicer v 25. členu, ki se glasi: Vsakdo ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini zdravje in blaginjo, vključno s hrano, obleko, stanovanjem, zdravniško oskrbo in potrebnimi socialnimi storitvami; pravico do varstva v primeru brezposelnosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali druge nezmožnosti pridobivanja življenjskih sredstev zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje. Zdravje posameznika je tako povezano z njegovim ekonomskim in socialnim statusom, stopnjo izobrazbe, razmerami v družini in okolju, ohranitev ali vzpostavitev zdravja posameznika pa je ena od temeljnih funkcij zdravstvene oskrbe posameznika. Vojni veterani so kot družbena skupina zastopani v vsaki družbi z vojaškim sistemom, predvsem pa v družbah, ki imajo izkušnje z vojno v preteklosti. Kot družbena skupina so v civilnih družbah različno sprejeti, še posebej v današnjem času, ko vojska in njen sistem izgubljata ugled v družbi. Kljub občutku, da je vojn v zadnjem desetletju manj kot v preteklosti, so vojne in oboroženi konflikti še vedno množičen in dolgotrajen pojav v določenih predelih sveta, kjer so v oborožene konflikte vključene države iz različnih predelov sveta (npr. Bližnji vzhod, Afrika). Vojaki, ki se bojujejo v današnjem času, so bolj izpostavljeni nasilnim načinom bojevanja kot v preteklosti, ravno tako udeleženci na mirovnih misijah, ki so izpostavljeni mnogim stresnim in nevarnim situacijam na območjih vzpostavljanja ali ohranjevanja miru. Vsaka vojna v zgodovini je imela in še vedno ima za stranski produkt vojne veterane kot posebno družbeno skupino zaradi njihovega žrtvovanja in služenja domovini. Po 8

9 navadi so vojni veterani skupina ljudi, ki je bila neposredno izpostavljena vojnim obremenitvam, vojnemu stresu, njihovo življenje in zdravje pa so bili ogroženi zaradi političnih in ekonomskih ciljev države, kateri so služili. Za vojnega veterana in normalno delovanje civilne družbe je najpomembnejše, da se vojni veterani čim hitreje integrirajo v okolje in da se jim prizna določene pravice in ugodnosti kot potrditev njihovih zaslug v času vojnega delovanja. Pravice vojnih veteranov so z različnih področij življenja, po navadi pa so najbolj želene in potrebne pravice na področju zdravstva za ohranitev ali vzpostavitev zdravja. Najbolj ranljivo skupino vojnih veteranov predstavljajo tisti vojni veterani, ki se težko prilagodijo civilnemu okolju, to so večinoma tisti, ki so najbolj izkusili vojne obremenitve, in ostareli vojni veterani. Zaradi trajnih vojnih poškodb, vojnega vpliva na duševno stanje posameznika in pa tegob, ki jih prinese starost, potrebujejo taki vojni veterani dodatne pravice na področju zdravstva. Zdravstvene težave vojnih veteranov vplivajo na njihovo nadaljnje vključevanje v civilno družbo, kar pomeni, da teže najdejo zaposlitev in nastanitev, poveča se njihova socialna izolacija, med njimi je več zlorabe drog in alkohola, povečana stopnja kriminalnih dejanj, več brezdomcev in podobno. Vse to vsekakor vpliva na stanje v družbi in s tem tudi na gospodarstvo in nadaljnji razvoj družbe. Posamezne države po svetu različno uspešno rešujejo problematiko vojnih veteranov na področju zdravstva, kar bom predstavila v nadaljevanju diplomske naloge. Razvitejše države, ki se pogosto udeležujejo oboroženih spopadov, imajo večinoma dobro izdelan sistem reintegracije bivšega vojaškega osebja v civilno družbo in bolj razdelan sistem pravic na področju zdravstva. Te države tudi namenjajo veliko finančnih sredstev za raziskovanje in zdravljenje tako fizičnih kot psihičnih posledic vojne. Veteranske organizacije, ki so ustanovljene z namenom, da zastopajo pravice vojnih veteranov, z včlanitvijo v Svetovno veteransko federacijo preko držav z razvitim sistemom veteranskih pravic pridobivajo potrebno znanje pri reševanju veteranske problematike. Diplomska naloga vključuje tudi poglavje o slovenskih vojnih veteranih in njihovih pravicah na področju zdravstva. Predstavljena je oskrba vojnih veteranov na področju 9

10 zdravstva pri dveh največjih kategorij slovenskih vojnih veteranov iz druge svetovne vojne in iz vojne za Slovenijo leta METODOLOŠKO HPOTETIČNI OKVIR 2.1 NAMEN IN CILJ PROUČEVANJA V diplomski nalogi bom preučila posebne ugodnosti vojnih veteranov na področju zdravstva, kakšen je odnos družbe do veteranov in do zdravstvene problematike vojnih veteranov, katere so psihične in fizične težave ter posledično socialne težave vojnih veteranov. Na problem zdravstvenega stanja vojnih veteranov bom gledala z družboslovnega vidika. Pri iskanju in prebiranju literature sem opazila, da so najbolj dejavne države na tem področju ZDA, Velika Britanija, Kanada, Avstralija, Nizozemska. Te države imajo zelo veliko veteransko populacijo iz preteklih vojn (iz druge svetovne vojne, korejske vojne ali vietnamske vojne) in pa naraščajočo veteransko populacijo iz vojn, oboroženih konfliktov ali mirovnih misij iz zadnjih 20 let (Irak, Afganistan, Bosna in Hercegovina). V teh državah je tudi veliko strokovnjakov in organizacij, ki se ukvarja s problematiko vojnih veteranov na področju zdravstva. Veliko literature v diplomski nalogi bo tako uporabljene iz teh naštetih držav, saj je zelo težko pridobiti informacije glede veteranske problematike iz nerazvitih držav. Ravno tako mi je povzročalo težave pridobivanje informacij o zdravstvenih težavah vojnih veteranov v Sloveniji in o načinu zdravljenja, saj je literatura o tem izjemno skromna. Nekatere podatke sem pridobila iz razgovorov z osebami, ki so z veteransko problematiko na področju zdravstva tako ali drugače povezani. 2.2 HIPOTEZE H1: Vojni veterani predstavljajo posebno družbeno skupino, ki potrebuje posebno zdravstveno oskrbo. 10

11 H2: Veteranske organizacije v posameznih državah različno uspešno rešujejo problematiko zdravja vojnih veteranov. H3: Posebne potrebe vojnih veteranov na področju zdravstva se povečujejo zaradi spremenjenih načinov bojevanja in popolnjevanja oboroženih sil. 2.3 METODOLOGIJA DELA IN STRUKTURA NALOGE V diplomski nalogi sem uporabila analizo in interpretacijo vsebine relevantnih primarnih in sekundarnih pisnih virov, analizo statističnih podatkov ter sekundarno analizo podatkov iz empiričnih raziskav. Določene informacije glede World Veterans Federation (WVF, Svetovna veteranska federacija) in informacije s področja zdravstva sem pridobila preko dopisovanja po elektronski pošti: - z go. Faye Purcell, izvršno pomočnico WVF, od 19. maja 2016 do 30. maja 2016 splošne informacije glede delovanja WVF na področju zdravstva; - z g. Josom Weertsom, vodjem Oddelka za zdravstvo in socialno varstvo WVF, od 27. maja 2016 do 6. junija 2016 podatki o funkcijah tega oddelka, informacije glede zdravstvenih pravic vojnih veteranov po svetu. Določene informacije glede slovenske veteranske problematike, zdravljenja in pravic na področju zdravstva sem pridobila preko osebnih razgovorov z določenimi osebami, saj je literatura v povezavi z zdravstvom in vojnimi veterani iz leta 1945 skromna, literatura o vojnih veteranih iz vojne za Slovenijo leta 1991 pa skorajda ne obstaja. Opravila sem naslednje razgovore: - razgovor z upokojeno zdravnico mag. Natašo Gabrovec, ki mi je posredovala informacije glede Specialističnega hospitalnega oddelka Emona, dne 4. junija 2016 v Ljubljani; - razgovor z go. Jelko Janež Tavčar z Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki mi je predstavila naloge direktorata in pripravila statistične podatke o vojnih veteranih in vojnih invalidih med letoma 1996 in 2015; razgovor je bil opravljen dne 2. junija 2016; 11

12 - telefonski razgovor dne 16. junija 2016 z g. Marjanom Trapetom z Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, razgovor je potekal o veteranski problematiki veteranov iz obdobja po letu 1991; - razgovor z mag. Vladimirjem Peganom, generalnim sekretarjem Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, dne 17. junija 2016 na sedežu Zveze v Ljubljani. Razgovor je potekal o problematiki vojaških vojnih invalidov iz let 1945 in 1991 ter o vojnih veteranih na splošno; - razgovor z g. Jožetom Romškom, predsednikom Združenja vojnih invalidov 91, dne 20. junija 2016 v Podljubelju. Razgovor o težavah ranjenih in invalidnih vojnih veteranih iz vojne za Slovenijo leta TEMELJNI POJMI VETERAN Bowyer v Dictionary of Military Terms (2004, 250) definira dva pomena termina veteran: 1. oseba s precejšnjimi izkušnjami iz bojevanja; 2. nekdanji vojaški uslužbenec oz. uslužbenka ameriška razlaga V Vojni enciklopediji (1975, 450) je navedeno, da pomeni veteran naziv za odslužene vojake, udeležence v oboroženem boju ali zaslužne ljudi, ki so dalj časa opravljali razne družbene funkcije. Vojni veterani imajo svoja združenja, v nekaterih državah pa celo ministrstva. Bolj podrobno pa termin veteran razlaga International Military and Defense Encyclopedia (1993: ): - termin izhaja iz latinske besede veteranus, ki pomeni star; - lahko pomeni izkušenega vojaka, mornarja, letalca, marinca ali upokojenca; - v vojnem obdobju veteran označuje tistega, ki ima bojne izkušnje (angl. combat experience); - v mirnodobnem obdobju se termin nanaša na tiste osebe, ki so služile v vojnem obdobju; 12

13 - v vojaškem pojmovanju pa beseda veteran opisuje osebo, ki je določeno časovno obdobje služila v oboroženih silah, je upokojena in je upravičena do nadomestila za lojalno služenje državi. Že v preteklosti so vladajoči nudili veteranom ugodnosti, nadomestila in posebno obravnavo v družbi po končanju vojaške službe ZDRAVJE V Slovenskem medicinskem slovarju (2014, 1272) je termin zdravje definiran preko definicije Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kot»stanje popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali napake«. Enciklopedija Slovenije dodaja (2001, 120): po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije, preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. Sodobna definicija zato opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Po tej definiciji je zdravje dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju. V tem smislu zdravje in skrb zanj nista le interes posameznika, medicinskih strok ali institucij zdravstvenega varstva, temveč odgovor celotne družbene skupnosti. Zdravje je temelj socialnega in gospodarskega razvoja in odsev razmer v družbi v posameznem zgodovinskem obdobju. Je odsev preteklih in sedanjih dogajanj, učinkov dednosti in okolja ter človekovega odzivanja. Na zdravje vplivajo biološke, socialne, kulturne, tehnološke, psihološke, demografske, politične in civilizacijske razmere ter odzivanje zdravstvenega sistema na zdravstvene potrebe ljudi. 13

14 2.4.3 ZDRAVSTVO Pojem zdravstvo je v Slovenskem medicinskem slovarju (2014, 1273) razložen kot»organizirana družbena dejavnost za uresničevanje zdravstvenega varstva, ki jo izvaja sklop služb in ustanov, odgovornih za zdravje prebivalstva«. Zdravstveno varstvo pa pomeni»sistem družbenih, skupinskih in individualnih aktivnosti, ukrepov in storitev za krepitev zdravja, preprečevanje bolezni, zgodnje odkrivanje, pravočasno zdravljenje, nego in rehabilitacijo zbolelih in poškodovanih, obsega tudi pravice iz zdravstvenega zavarovanja, s katerimi se zagotavlja socialno varnost pri bolezni, poškodbi ali smrti«. Sinonim je zdravstvena dejavnost (Slovenski medicinski slovar 2014, 1214). 3 VOJNI VETERANI KOT POSEBNA DRUŽBENA SKUPINA O reintegraciji vojnih veteranov v postkonfliktnih družbah je bilo do sedaj že kar nekaj napisanega 1, zato sem bom v diplomski nalogi bolj osredotočila na vojne veterane, ki so sodelovali v nedavnih oboroženih konfliktih ali mirovnih misijah po svetu in se poskušajo po odpustitvi iz vojske vključiti v civilno okolje. Eni so pri tem bolj, drugi manj uspešni, odvisno od osebnosti posameznika, od zdravstvenih težav ob izstopu iz vojske, socialnega okolja, podpore in podobno. Civilna družba v 21. stoletju drugače dojema vojsko, kot so jo v preteklosti, ta velja za glavnega nosilca boja proti oboroženemu nasilju in terorizmu, ki prehaja državne meje. Poleg mirovnih in humanitarnih nalog vojska skrbi tudi za nacionalno varnost zaradi naraščajočega strahu pred terorističnimi napadi. Zaradi sprememb vrednot se v vojski oblikujejo specifične naloge, ki postajajo del načrtov vojaškega delovanja in posredovanja (Sešel 2007, 26). V današnji družbi prevladujejo postmoderne vrednote, med njimi še posebej individualizem in zasebnost, medtem ko vojska izgublja legitimnost zaradi česar so veterani, ki so služili v vojski lahko negativno sprejeti v 1 Npr. Garb, Maja (2001) Skrb za vojne veterane v pokonfliktni družbi in Bobič, Aleš (2004) Reintegracija vojnih veteranov v postkonfliktni družbi (Primer Republika Hrvaška). 14

15 civilno okolje. Na položaj veteranov v družbi vpliva tudi dejstvo, ali je bila določena vojna splošno družbeno odobravana ali ne 2 ter izid vojne, saj vojaki, ki so vojno izgubili, nikoli niso izpadli kot junaki 3 (Rogač 2007, 15 16). Rogačeva (2007, 16 17) v svojem delu navaja, da je reintegracija veteranov v civilno okolje kompleksen proces, ki sega na več področij življenja posameznika, in izpostavlja dva segmenta reintegracije: - ekonomska reintegracija (problem zaposlitve, šolanja, bivanja) ter - socialna reintegracija, ki se predvsem nanaša na ranjene in tiste s psihičnimi motnjami, da se jim omogoči normalno bivanje v družbi. Proces reintegracije je odvisen od gospodarske blaginje države in sredstev, ki jih država nameni za te programe. Se pravi, da je proces reintegracije v bogatejših državah bolje organiziran in uspešnejši (Rogač 2007, 16-17). Kot navaja Garbova (2006, 211) v svojem delu: je namen družbene reintegracije pomagati nekdanjim borcem v produktivno življenje, kar vključuje širšo družbo, vladne institucije, zasebni sektor, nevladne organizacije, mednarodno skupnost in donatorje. To se doseže prek različnih usposabljanj, zaposlovanja in kreditiranja. Družbena reintegracija ne pomeni družbenega blagostanja in da se v nekem trenutku konča. Ljudje morajo sami najti svojo pot v civilno življenje in zunanja pomoč jim ta proces le olajša. Določen del populacije vojnih veteranov predstavlja ranljivo družbeno skupino zaradi fizičnih, duševnih in socialnih problemov, ki so posledica udeležbe v oboroženem konfliktu in neuspešne reintegracije v civilno življenje. Gre za družbeno skupino ljudi s povečanim tveganjem za zdravstvene težave, ki je običajno sestavljena iz starejših, invalidov, kronično bolnih, revnih ali manjšin. Zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe te družbene skupine vojnih veteranov je njihova stopnja umrljivosti visoka, kakovost življenja pa nizka, pogosto so marginalizirani in diskriminirani, kar vodi k njihovemu nižjemu socialnemu statusu (Social Justice and Health Care for Veterans). 2 Npr. vietnamski veterani so bili v družbi negativno sprejeti, saj je bila ameriška javnost vojni v Vietnamu nenaklonjena (Rogač 2007, 16). 3 Npr. nemški vojaki po končanju druge svetovne vojne. 15

16 Ali bo reintegracija vojnega veterana v civilno okolje uspešna ali ne, je odvisno tudi od posameznika in od njegovih zmožnosti reintegracije. Težave v prilagajanju civilnemu okolju lahko nastanejo zaradi nezmožnosti opravljanja prejšnjih profesionalnih aktivnosti, zaradi subjektivnih ali objektivnih preprek pri nadaljevanju ali začetku izobraževanja (šolanje, študiranje), zaradi družinskih nesporazumov ali konfliktov v zakonu, zaradi spoznanja, da razmere niso več take kot so bile prej in podobno (Dizdarević 1996, 9). Po prebiranju literature o reintegraciji veteranov v civilno okolje lahko povzamem, da nekateri ta proces opravijo brez problemov, pri določenih pa se pojavijo tipični znaki kot so jeza, napetost, nervoza, nočne more ali travme in so skupni vsem vojnim veteranom v procesu reintegracije. Po mnenju vojaškega zdravnika Michaela Doyla (v Wegner, 2011) naj bi bila ta čustva nekaj popolnoma normalnega, saj je to pričakovano in naj ne bi bilo zdravljeno. Večina veteranov je sposobna v nekaj tednih po odhodu iz bojnega okolja normalno funkcionirati, v kolikor pa se veterani po nekaj mesecih ne reintegrirajo uspešno, je potrebna zdravstvena pomoč, saj to pomeni, da so utrpeli bojni stres, ki se lahko razvije v posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) (Wegner 2011, 150). Za razvoj ali premagovanje travmatičnih izkušenj veteranov ima pomembno vlogo družbena podpora (Danuza in drugi 2014, 81). Zdrava socialna in čustvena podpora vplivata na to, da se posameznik počuti čustveno bogatejšega in varnejšega (Dizdarević, 1996: 9), posebno vlogo imajo pri tem družina veterana, zakonski partner in otroci (Wegner ). Na pomembno vlogo družine pri reintegraciji veterana v članku opozarja tudi Hinojosa in drugi (2010, ), kjer piše, da lahko reintegracija poteka nekaj let in da socialni in psihološki problemi vključujejo PTSM in depresivne simptome, ki so povezani z zlorabo alkohola, tobaka in zvišano stopnjo samomorov. PTSM in depresija sta povezana z večjo nestabilnostjo v družini in zakonu, nezadovoljstvom v razmerju in negativnimi odnosi med starši in otroki. Družinski prepiri in nezadovoljstvo povzročijo pri veteranih družbeno izolacijo, ki lahko poslabša zdravstvene težave, duševno okrevanje in rehabilitacijska prizadevanja. Družinski konflikti so ravno tako poznani kot dejavnik, ki ima za posledico veterane brezdomce. Nerešene mentalne težave in slabi medsebojni odnosi vodijo do zgodnjega in večjega pojava kroničnih obolenj in povečajo verjetnost zgodnje umrljivosti. 16

17 Razloge, zakaj se nekateri vojni veterani težko prilagodijo civilnemu življenju po prihodu iz vojaške službe, sploh če so bili udeleženi v oboroženem boju, je v članku analiziral ameriški novinar Rich Morin (2011, 1 8) iz ameriškega raziskovalnega centra Pew Research Center. Leta 2011 je Pew Research Center opravil raziskavo med vojnimi veterani (moškimi in ženskami), kjer so prišli do rezultata, da se je 73 % anketiranih vojnih veteranov brez težav prilagodilo civilnemu življenju, preostalih 27 % pa je imelo težave pri reintegraciji. Odstotek slednjih je celo zrasel na 44 % pri tistih vojnih veteranih, ki so služili v vojaški službi po letu Glede na izvedeno raziskavo med vojnimi veterani so se civilnemu življenju lažje prilagodili častniki (10 %), tisti, ki so imeli visokošolsko izobrazbo (5 %), ali so razumeli naravo njihovega službovanja (10 %) in pa tisti z verskim prepričanjem (24 %, sploh veterani, ki so sodelovali v oboroženih bojih po letu 2001). Vojni veterani, ki so se civilnemu življenju težje prilagodili, so med službovanjem izkusili travmatične izkušnje (26 %), so bili resno ranjeni (19 %), veterani po letu 2001, ki so bili med služenjem poročeni (15 %), veterani, ki so služili po letu 2001 (15 %), veterani, ki so bili udeleženi v boju (7%), in tisti, ki so poznali nekoga, ki je bil ubit ali ranjen (6 %). Ista raziskava je tudi pokazala, da so se civilnemu življenju težje prilagodili vojni veterani, ki so služili po letu 2001 kot pa veterani iz vietnamske, korejske ali druge svetovne vojne ali iz obdobja med temi tremi glavnimi konflikti. Veterani, ki doživeli med službovanjem čustveno ali fizično travmo, imajo več možnosti, da se težje prilagodijo civilnemu življenju. Po raziskavi sodeč je možnost resne poškodbe in možnost izpostavljenosti travmatičnim izkušnjam v vojski relativno običajen pojav, 32 % anketiranih vojnih veteranov je bilo med službovanjem v vojski izpostavljenih travmatičnim izkušnjam in trpljenju (distressing), od tega jih je 10 % utrpelo resne poškodbe. Odstotek veteranov po letu 2001 s travmatičnimi izkušnjami je celo višji 43 %, od tega jih je 16 % utrpelo resne poškodbe. Morin v članku razlaga povečanje resnih poškodb veteranov po letu 2001 s tem, da danes preživi več ranjenih vojakov kot v preteklih vojnah, ko so ti primerljivim poškodbam podlegli. Od veteranov, ki so bili resno poškodovani ali so doživeli travmo, jih je v raziskavi 56 % navedlo, da doživljajo»flashback«ali pa se jim boleči spomini ponavljajo, 46 % anketirancev pa je navedlo, da trpijo za PTSM. Vojni veterani, ki so služili po letu 2001, se sodeč po raziskavi Pew 17

18 Reaserch Center tudi težje prilagodijo civilnemu življenju kot veterani iz preteklih obdobij, razmerje je 77% proti 62 %, se pravi 15 % manj veteranov po letu 2001 se brez večjih težav prilagodi civilnemu življenju. Vendar Morin tukaj opozarja, da so bili veterani, ki so službovali po letu 2001, intervjuvani relativno zgodaj po preteku službovanja v vojski in imajo drugačen pogled na vojne izkušnje kot veterani iz preteklih obdobij, ki so lahko skozi leta spremenili pogled na svoje izkušnje v vojski (povzeto po Morin 2001, 1 8) BOJEVANJE V DANAŠNJEM ČASU Pomembno vprašanje glede bojnega delovanja neke vojske je vprašanje, v kakšni meri so se vojaki sposobni spopasti z vojnimi grozotami v času spopada, saj sta zmaga ali poraz odvisna od posameznika in od tega, kako je sposoben prenesti bojni stres. Oblike bojevanja so se skozi zgodovino spreminjale, v današnjem času prevladujeta vojaška tehnologija in uničujoča moč sodobnega orožja, vendar pa se pozablja, da je učinek še tako uničevalnega orožja odvisen od sposobnosti vojakovega ravnanja s tem orožjem. Sodobne konvencionalne vojne sile so še vedno odvisne od tega, ali bodo njihovi vojaki premagali pritisk napetosti v boju in bodo znali učinkovito uporabiti orožje sebi v prid. Človek je krhko bitje in iz vojaške zgodovine izhaja veliko primerov, ki potrjujejo, da nihče ni imun na bojni stres. V kolikor bojevanje poteka dovolj dolgo, na koncu vsak vojak lahko doživi psihični zlom (povzeto po Gabriel 1991, 9). Zadnjih deset let večina vojn še vedno poteka na Bližnjem vzhodu (Irak, Afganistan) in v Afriki (Darfur, Centralno afriška republika, Čad), kjer se večinoma bojujejo ameriški vojaki s podporo nekaterih svetovnih držav, odvisno od vojne in konflikta. V vojni v Afganistanu, ki je potekala od leta 2001 do 2014, so sodelovale ameriške oborožene sile, ki so se borile skupaj z Veliko Britanijo, Avstralijo in Kanado. V vojni v Iraku, ki je trajala od leta 2003 do 2011, so poleg ameriških oboroženih sil sodelovale tudi oborožene sile Velike Britanije, Avstralije, Poljske, Južne Koreje, Italije, Danske, Nizozemske in ostale države (Wikipedia 2016b). Kot piše novinar Allen Green (2005) v svojem članku, so vojaki na teh območjih nenehno izpostavljeni visokim stopnjam spopadov in uporniški dejavnosti, vprašljivi sta tudi usposobljenost in izurjenost vojakov. Raziskave so pokazale, da imajo največ težav 18

19 z mentalnim zdravjem in prilagajanjem civilnemu življenju ravno pripadniki rezervnih sestav zaradi pomanjkljivega urjenja. 4 ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV Mnogo vojnih veteranov po svetu se sooča z zdravstvenimi težavami, ki so v tej družbeni skupini edinstvene, za razliko od ostalih družbenih skupin. Te težave so kompleksni pojavi, ki se med seboj prepletajo in jih je zelo težko zdraviti neodvisno eno od druge, nekatere težave se pokažejo takoj, nekatere pa šele čez nekaj let ali desetletij po nastanku. Zdravstvene težave se kažejo na področju mentalnega zdravja, telesnih bolezni in trajnih poškodbah vojnih veteranov. Pri zdravstveni oskrbi vojnega veterana, ki potrebuje zdravljenje, je pomembno razumevanje nastanka teh bolezni in poškodb, njegovo trenutno zdravstveno stanje in način zdravljenja, da bo sposoben samostojnega življenja v družbi. 4.1 ZDRAVJE IN BOLEZEN V SODOBNI DRUŽBI Zdravje in bolezen sta osnovna pojma v moderni družbi, ki spadata v kontekst družbenih vrednot. Zdravje v sodobnih družbah postaja super vrednota, s katero povezujemo tudi druge vrednote, kot so na primer visok občutek kvalitete življenja, sreče in smisla, vpliva na samopodobo posameznika in zaupanje v prihodnost. Bolezen ne vpliva samo na telo posameznika, ampak lahko povzroči spremembo socialnega statusa, samopodobe, kakovosti življenja in odnosov. Zdravje je postalo metafora za posplošeno človeško blaginjo (Ule 2012, 5 12). Sociolog Parson (v Počkar in Tavčar Kranjc 2011, 25 27) piše, da je zdravje temelj, ki vpliva na dosežke posameznikov in zmožnost, da opravljajo svoje različne družbene vloge. Medicina in zdravstveno osebje pa sta instituciji, ki nadzirata odklonskost (deviantnost) v sodobni družbi, zato je zdravje pomembno za nemoteno delovanje družbe. Naloga bolnika je, da se pozdravi in da pri tem poišče strokovno pomoč, zdravniško osebje v modernih družbah pa odloča, kdo je bolan in kdaj bo ozdravel 4. 4 Ta teorija je bila kritizirana s strani drugih sociologov, saj govori o tem, kot da je bolezen stvar individualne izbire. Kar to lahko tudi je, a ne vedno namerno in zavestno. Npr. pritiski, stres, 19

20 Izpostaviti je tudi potrebno, da so bili nekateri zdravstveni problemi v preteklosti obravnavani kot moralni problemi (npr. alkoholizem, stres pri vojakih v prvi svetovni vojni) šele v 20. stoletju so pod vplivom medicine postali zdravstveni problemi. Danes je vse več področij družbenega življenja in posameznikov obravnavanih z vidika medicine, sestavni del tega procesa je bolj ali manj obsežen kompleks bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih podobnih institucij, farmacevtskih družb in družbeno močnih profesionalnih zdravniških združenj (Počkar in Tavčar Kranjc 2001, 27). Zdravstvene storitve v modernih družbah Počkarjeva definira (2001, 28) kot: dobrine splošnega pomena, ki bistveno vplivajo na kakovost življenja ljudi, dostopne naj bi bile vsem pod enakimi pogoji in vsaj delno brezplačno, kar pomeni: - preskrbljenost z zdravstvenim osebjem in zdravstvenimi zmogljivostmi, - ustrezna dostopnost programov zdravstvene zmogljivosti na različnih ravneh zdravstvenih dejavnosti, - finančna dostopnost zdravstvenega varstva. Zdravstvene storitve so se razmahnile kot dobrine splošnega pomena po drugi svetovni vojni, vendar so se začela prizadevanja na zdravstvenem področju po letu 1980 obračati v drugo smer, poudarjati se je začela individualna odgovornost za zdravje, ki je posledica neoliberalistične ekonomske politike večine držav v razvitem svetu. Poleg tega pa so države imele težave z javnimi zdravstvenimi sistemi zaradi večje tehnološke razvitosti medicine (potrebnega več denarja za raziskave in aparate) in staranja prebivalstva, ki zahteva vedno več zdravstvenih storitev. Posledica tega je povečevanje razlik v zdravstvenem stanju posameznikov glede na položaj na družbeni lestvici (Počkar in Tavčar Kranjc 2001, 29 30). Zaradi vojne in medvojnih doživetij sta ogrožena integriteta in notranje ravnotežje vsakega posameznika, posledice medvojnih travm na zdravju pa občutijo tisti, ki so se znašli neposredno na področju medvojnih dogajanj: vojaki, ranjenci, ujetniki ali begunci. Med vojno se ljudje počutijo nemočno, saj ne morejo nadzirati zunanjih nezadovoljstva v zasebnem in družbenem življenju se lahko izrazijo v telesnih simptomih (Počkar in Tavčar Kranjc 2011, 25). 20

21 dogajanj, prisoten je strah pred smrtjo, ranjenostjo, izgubo najbližjih ter fizičnimi in psihičnimi težavami (Dizdarević 1996, 9). Zdravje in dobro počutje sta ključna dejavnika, da bo posameznik v družbi deloval in se razvijal. Bolan, izčrpan ali utrujen posameznik je veliko bolj občutljiv na travmatične dogodke kot zdrav (Loga 1996, 8) BIOPSIHOSOCIALNI MODEL ZDRAVJA Zdravje posameznika in s tem družbe je določeno z medsebojnim delovanjem gospodarskih, kulturnih in okoljskih faktorjev ter življenjskih in delovnih pogojev, vključno z družinskim življenjem, izobraževanjem, zaposlovanjem, zdravstvenimi storitvami, bivanjem in izbiro življenjskega sloga ter biološkimi faktorji, kar prikazuje Engelov biopsihosocialni model zdravja (glej Sliko 4.1), ki predstavlja medsebojno delovanje treh ključnih dejavnikov zdravja (Social Health Strategy for the Veteran and Exservice Community 2015, 6). Za zagotovitev podlage za razumevanje bolezni in za določitev racionalnega zdravljenja ter zdravstvenega varstva mora medicina vzeti v obzir pacienta in socialne faktorje, ki ga obkrožajo (Engel ). Slika 4.1: Biopsihosocialni model zdravja Vir: Social Health Strategy for the Veteran and Exservice Community (2015, 6) Po tem modelu je zdravstveno stanje posameznika posledica medsebojnega delovanja notranjih in zunanjih virov zdravja oziroma treh faktorjev biološki, psihološki in socialni. Med biološke faktorje spadajo spol, fizične bolezni, genetika, ranljivost, imunske funkcije, odzivnost na stres, učinki zdravil. Psihološki faktorji so 21

22 učenje/spomin, odnos/prepričanje, čustva, veščine obvladovanja, travme iz preteklosti. Socialni faktorji pa zajemajo družbeno podporo, družinsko ozadje, kulturne tradicije, družbeno ekonomski status, izobrazbo (Social Health Strategy for the Veteran and Exservice Community 2015, 6). Pomen biopsihosocialnega modela je na primer opazen v ameriškem, britanskem in nemškem zdravstvu in še v nekaterih drugih državah, kjer so v zdravljenje vključene strokovne službe iz integriranih disciplinskih ekip, ki zagotavljajo boljšo oskrbo in reševanje potreb bolnika pri vseh treh faktorjih. Integrirane ekipe vključujejo zdravnike, medicinske sestre, delovne terapevte, zdravstvene psihologe, socialne delavce in druge specialiste za obravnavo vseh treh faktorjev v okviru tega modela (Wikipedia 2016a). Zdravljenje vojnih veteranov, ki so delovali na območju sodobnih oboroženih konfliktov, zahteva od zdravstvenega osebja poznavanje edinstvenih zdravstvenih potreb te populacije, saj so bili večinoma ranjeni zaradi izpostavljenosti orožju hkrati pa trpijo zaradi različnih težav na področju mentalnega zdravja, kot je na primer PTSM (Spelman in drugi 2012, 1200). Primer biopsihosocialnega modela zdravja je ameriška veteranska uprava za zdravstvo (VHA - Veterans Health Administration), ki deluje pod okriljem ministrstva za vojne veterane in je največji ameriški integrirani zdravstveni sistem v več kot mestih po državi z zdravstveno oskrbo, ki za polni delovni čas zaposluje več kot strokovnjakov in kjer vsako leto obravnavajo 8,3 milijonov pacientov vojnih veteranov. VHA združuje 150 zdravstvenih centrov, klinik, centre za veteranske življenjske skupnosti, veteranske centre in domicile. VHA ameriškim vojnim veteranom zagotavlja zdravstveno varstvo po vsej državi, ki jo nenehno nadzorujejo, izboljšujejo in preučujejo s podporo upravnih organizacij. Zdravstveni centri in klinike na določenih območjih držav delujejo skupaj za boljšo oskrbo vojnih veteranov kot je npr.»healthcare System HCS«. Z delitvijo storitev med medicinskimi centri in HCS se vojnim veteranom omogoča lažji in hitrejši dostop do medicinske oskrbe blizu njihovega domovanja. Poliklinike so ustanovljene z namenom, da se veteranom olajša dostop do zdravljenja, gre za običajne poliklinične storitve. Community Living centri delujejo kot negovalni domovi za veterane s kroničnimi težavami kot je na primer demenca, za veterane, ki potrebujejo rehabilitacijo ali paliativno oskrbo. Domicili so namenjeni oskrbi veteranov, ki trpijo zaradi različnih medicinskih, psihiatričnih, 22

23 poklicnih, izobraževalnih in socialnih težav ali bolezni ter iščejo domačemu okolju podobno okolje. V veteranskih centrih nudijo svetovanja in storitve vsem vojnim veteranom, ki so služili na vseh bojnih območjih, ter njihovim članom. Zdravstvena oskrba vojnih veteranov v VHA tako zajema posebne programe in klinične storitve za celovito zdravljenje vseh zdravstvenih težav in bolezni ter podporo pri vključevanju v družbo in premagovanju raznih socialnih težav (VHA). 4.2 FIZIČNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV Pri omembi fizičnih ali telesnih zdravstvenih težav nas večina pomisli na invalidnost oziroma na poškodbe na telesu, ki so vidne, vendar v to skupino spadajo tudi druge zdravstvene težave, ki lahko doletijo vojnega veterana in so na kratko predstavljene v nadaljevanju. INVALIDNOST KOT POSLEDICA BOJNIH POŠKODB Gre za dejansko telesno invalidnost vojnih veteranov zaradi izgube katerega koli dela telesa. Definicij in razumevanja invalidnosti je veliko, saj gre za kompleksen pojav, ki se kaže v povezanosti med značilnostmi telesa osebe in značilnostmi družbe, v kateri invalidni posameznik živi (World Health Organization Disabilities). Načeloma so invalidi, ki trpijo zaradi izgube okončin, potencialno zdravi ljudje, vendar izguba dela telesa vpliva na njihovo življenje, tako da so večinoma odvisni od pomoči okolice, potrebujejo drugačno zdravstveno oskrbo (različne rehabilitacije) ali psihološko pomoč, da se prilagodijo na novo situacijo (Fučkar 1992, 37 39). Vsekakor pa je telesna invalidnost ena od najvidnejših in najtežjih posledic vojne, saj se taki veterani lahko srečujejo z boleznijo, ki jo povzroča pomanjkanje dela telesa ali trajna poškodba organizma. Na primer v Srbiji se ocenjuje, da je od registriranih invalidov 80 % vojnih veteranov z različnimi stopnjami invalidnosti iz obdobja razpada Jugoslavije. Nekateri so bili nameščeni v rehabilitacijske centre in po koncu rehabilitacije so se nekateri težko vrnili v normalo življenje zaradi nerešenih materialnih, bivanjskih in drugih težav (Organizacija ratni veterani Srbije). MIŠIČNO SKELETNE POŠKODBE S KRONIČNO BOLEČINO Gre za poškodbe določenega dela telesa in bolečino, ki je prisotna pri več kot polovici nekdanjih vojakov, ki so sodelovali v vojaških operacijah, na primer v Iraku ali 23

24 Afganistanu. Prisotna je dolgotrajna bolečina v mišicah na hrbtu, vratu, kolenih ali ramenih. Za zdravljenje ali zmanjšanje bolečine so potrebne trajne vadbe, masaže, rehabilitacije s termalno in vodno terapijo (Spelman in drugi 2012, 1202). POSLEDICE BIOLOŠKGA, KEMIČNEGA IN NUKLEARNEGA OROŽJA V sodobnem času je uporaba biološkega, kemičnega ali radioaktivnega orožja zelo pogosta, prizadeti niso samo tisti, ki jim je tako orožje namenjeno, ampak se je izkazalo, da so prizadeti tudi vojaki, ki so s tem orožjem delovali in je bilo premalo poskrbljeno za njihovo zaščito. Zelo znan primer je Agent Orange herbicid, uporabljen v vietnamski vojni, kjer so desetletja po uporabi pri veteranih, ki so razpolagali z njim, odkrili bolezni kot so levkemija, diabetes, razna rakava obolenja, Parkinsonova bolezen, tumorji na mehkih tkivih, anomalije pri novorojenčkih (povzeto po VHA). Znan je tudi primer živčnega bojnega strupa sarina, ki je vojnim veteranom iz Zalivske vojne povzročil dolgotrajne poškodbe srca (Salamon 2010). Pri nekaterih vojnih veteranih, ki so bili v stiku z nuklearnim orožjem, osiromašenim uranom ali pa so bili izpostavljeni radiaciji, se predpostavlja, da so se pri njih pojavile nekatere oblike rakavih obolenj (rak na žolčevodu, kosteh, možganih, prsih, debelem črevesu, požiralniku), levkemija ali tumor limfocitov (povzeto po VHA). NALEZLJIVE BOLEZNI Načeloma je vojaško osebje cepljeno, preden je razporejeno na določeno območje delovanja, kjer obstaja večja verjetnost raznih okužb. Vendar pa nekateri vojni veterani kljub temu bolehajo zaradi okužb, za katera cepiva v preteklosti niso bila na voljo. Med njimi so bakterijske okužbe kot je bruceloza, ki lahko traja več let, ali bakterija Campylobacter Jejuni, ki povzroča bolečine v trebuhu, povišano telesno temperaturo in drisko ter bakterija Coxiella Bunetti, ki pri kroničnih primerih lahko povzroči vnetje srca. Pri vojnih veteranih je bila znana tudi parazitska nalezljiva bolezen črna mrzlica, ki jo povzroča ugriz komarja in je bila pogosta na Bližnjem vzhodu in s katero imajo veterani težke izkušnje, povzroča pa izgubo teže, vročico, glavobol, bolečine v mišicah, anemijo ter povečanje vranice in jeter (Salamon 2010). POŠKODBE ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI HRUPU IN VIBRACIJAM Izguba sluha ali motnje sluha (konstantno brenčanje in zvonjenje v ušesih) so dokaj pogost pojav pri vojnih veteranih zaradi strelov iz težkega orožja, strojnic in letal. 24

25 Zaradi dela z vibrirajočimi stroji pa nekateri veterani občutijo nepopravljivo bolečino v križu, odrevenelost ali bolečine v rokah in prstih (Salamon 2010). TRAVMATSKA POŠKODBA MOŽGANOV Travmatska poškodba možganov ali angleško Traumatic Brain Injury (TBI) je posledica udarca ali sunka v glavo ali pa katere izmed notranjih poškodb, ki okvari delovanje možganov. Ta motnja se lahko pojavi takoj po poškodbi in se kaže kot izguba ali zmanjšan nivo zavesti, izguba spomina neposredno po poškodbi ali pozneje, sprememba duševnega stanja v času poškodbe (zmedenost oziroma dezorientacija) ali senzorične spremembe. Najpogostejši vzroki za TBI so eksplozije, šrapneli, naboji, padci ali nesreče z motornimi vozili. Lahko se pokaže v blagi obliki (kot pretres možganov) ali v hujši obliki. Veterani s TBI lahko trpijo zaradi pomanjkanja motivacije in izgube spomina, so razdražljivi, živčni, depresivni ali pa bolj nagnjeni k PTSM (Spelman in drugi 2012, ). 4.3 PSIHIČNE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV Psihična travma je konstanta človekovega obstoja, ki pomembno vpliva na obstoj in razvoj družbe, način premagovanja travm pa odloča o usodi posameznika. Travme pri človeku obstajajo od nekdaj, travmatični dogodki pa so lahko tudi ustvarjeni (npr. vojna). Zadnje čase postajajo vojne čedalje bolj tehnično izpopolnjene, tako da ima vsak moderni vojaški spopad danes za posledico čedalje večje število psiholoških motenj, ki so posledica travm (Loga 1996, 7). Premagovanje teh težav je bistvenega pomena za popolno reintegracijo veteranov v njihove skupnosti, zaradi česar morajo ti imeti dostop do vseh razpoložljivih načinov zdravljenja. Za napredek na tem področju je potrebna izmenjava razpoložljivih podatkov in koordinacija raziskovanja. Najbolj znana in raziskana travma pri vojnih veteranih je posttravmatska stresna motnja. POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA Posttravmatska stresna motnja (PTSM) je motnja, ki nastopi kot zakasneli in podaljšan odziv na stresno doživetje ali obremenilne okoliščine kratkega ali dolgega trajanja, ki so 25

26 izjemno nevarne ali katastrofične narave in skoraj vsakega privede v hudo stisko (Kostnapfel 1997, 24). Motnja se kaže v naslednjem: - ponavljajočem podoživljanju travme s prisilnimi spomini, neprijetnimi sanjami in morami, - dolgotrajnih občutjih otopelosti, neodzivanju na okolico, odtujenosti od drugih ljudi, anhedoniji (nezmožnost občutenja, zadovoljstva, sreče, veselja), - izogibanju vsakršnim dejavnostim, še posebej takim, ki bi jih spomnile na prestano travmo, - pojavih dramatičnega akutnega izbruha strahu, panike ali agresije po nenadnem podoživljanju travme, - vegetativni prevzdraženosti z zvišano budnostjo, vznemirjenjem in nespečnostjo. S temi simptomi so povezane še druge psihične težave, kot so tesnoba, depresija, razmišljanje o samomoru, alkoholizem in uživanje drog. Na prag občutljivosti ali na poslabšanje PTSM vplivajo osebnostne poteze bolnika in prejšnje nevrotske motenosti, bolezen se pojavi po travmi z latenco od nekaj tednov do nekaj mesecev, lahko tudi čez več let. Večino bolnikov s PTSM je možno ozdraviti, nekatere motnje pa lahko postanejo kronične in preidejo v drugo motnjo, to je trajna osebnostna spremenjenost (Kostnapfel 1997, 24). TRAJNA OSEBNOSTNA SPREMENJENOST PO OBREMENITVI EKSTREMNE STOPNJE V tem primeru gre za osebnostne motnje in spremembe, ki preidejo v kronično ireverzibilno stanje zaradi izjemno hudih doživetij (mučenje, dolgotrajno ujetništvo z grozečo smrtno nevarnostjo, življenje v taborišču, posilstva). Osebnostna spremenjenost mora trajati vsaj dve leti, ne da bi imel bolnik pred tem postavljeno diagnozo osebnostnih ali duševnih motenj ter brez okvare ali bolezni možganov, razen morebitne PTSM. Bolnik ima pri trajni osebnostni spremenjenosti naslednja znamenja: - sovražen in nezaupljiv odnos do okolice - socialni umik - občutek praznine in brezupnosti - kronični občutek živčnosti kot pri stalni ogroženosti - odtujitev 26

27 Je pa težko razmejiti simptome pri obeh zgoraj navedenih motnjah in nekateri bolniki lahko kažejo simptome obeh motenj (Kostnapfel 1997, 24 25). 4.4 KRONIČNE ZDRAVSTVENE TEŽAVE VOJNIH VETERANOV Kronične zdravstvene težave vojnih veteranov so lahko razumljene kot socialno stanje posameznika in so povezane oziroma so posledica fizičnih in/ali psihičnih zdravstvenih težav vojnega veterana. O očitnih posledicah vojne in nastalih duševnih motnjah je pisal Kostnapfel (1978, ) v poglavju o vojni psihiatriji in sicer da se»duševna bolezenska stanja lahko razvijejo tudi nekaj let po končanju vojne, vojna doživetja pa so pomemben patogeni dejavnik«. V kolikor duševna bolezenska stanja niso pravilno zdravljena, se lahko razvijejo bolezni odvisnosti, kot so alkoholizem, uživanje drog in nealkoholne toksikomanije (uživanje opija, uspaval, analgetikov, sedativov, antidepresivov, poživil) (Bras 1978, ). Odvisnost od alkohola in od različnih substanc lahko vodi v težave glede spoštovanja zakonov, v nezaposlenost, propadanje posameznika ali posledično v samomor (Lohaus 2006). O kroničnem alkoholizmu zaradi nerešenih socialnih in psihičnih težav, ki vodi v asocialno obnašanje, piše tudi na spletnem portalu Organizacije Ratnih veteranov Srbije, alkoholizem je bil (in še vedno je) za nekatere srbske vojne veterane način, da pobegnejo od realnosti, ki jih obkroža. 5 PRAVICE VOJNIH VETERANOV NA PODROČJU ZDRAVSTVA V tem poglavju bom v začetku predstavila nastanek zdravstvene oskrbe vojnih veteranov in pravic na področju zdravstva v obdobju novejše zgodovine. V nadaljevanju sledi na strani 30 tabela z naslovom Delež vojnih veteranov po državah v letu 2015, ki prikazuje delež vojnih veteranov glede na skupno število prebivalcev v nekaterih izbranih državah. Sledi klasifikacija držav glede na administracijo, ki vojnim veteranom zagotavlja zdravstvene pravice in ugodnosti. Primere zdravstvenih pravic vojnih veteranov in posebnih institucij bom predstavila na primeru nekaj držav, za katere viri omogočajo vpogled v problematiko. 27

28 5.1 KRATEK PREGLED NASTANKA ZDRAVSTVENE OSKRBE VOJNIH VETERANOV Odkar obstaja človeštvo, so skozi zgodovino potekale vojne, ki so imele za posledico umrle in ranjene v vojni. Usoda ranjenih je bila v vojni v zadnjih stoletjih na splošno zelo mračna in le nekateri so dobili primerno zdravljenje. Še do 19. stoletja je lahko še tako majhna poškodba imela za posledico trajno poškodbo vojaka ali smrt zaradi neustreznega zdravljenja na bojišču in v povojnem času. Za začetek moderne in sistematične nege invalidnih in drugih vojnih veteranov se šteje ustanovitev L'Hôtel des Invalides ali hiša invalidov v Parizu, ki jo je leta 1670 ustanovil takratni francoski kralj Ludvik XIV. V času Napoleona se je ta negovalna ustanova in zatočišče za invalidne vojne veterane razširila in to je bil tudi čas, ko so začeli»stari bojevniki«5 prejemati manjšo veteransko pokojnino s strani države (Saari 2001, 48). Po hiši invalidov v Parizu so se zgledovale tudi druge evropske države, ki so ustanovile podobne ustanove, kjer so nastavljeni zdravniki skrbeli za bolne in ostarele vojake, notranji red pa je deloval v skladu z vojaškimi in samostanskimi načeli (Klasinc in drugi 2005, 23). Začetek zakonsko določene nege ranjenih vojnih veteranov je bil v drugi polovici 19. stoletja v Veliki Britaniji, ZDA, Franciji, Avstro-Ogrski in Nemčiji. Te države so bile udeležene v številnih vojnah in posledično so imele veliko število ranjenih vojakov, ki so potrebovali zdravljenje in nego. Opazen korak pri izboljšanju situacije za invalidne veterane je bila leta 1859 bitka pri Solferinu 6, ki je imela leta 1863 za posledico ustanovitev organizacije Rdeči križ, ki je z ženevsko konvencijo zaščitila vojne žrtve in s tem izboljšala zdravljenje v vojni ranjenih vojakov, vojnih zapornikov in civilnih vojnih žrtev (Saari 2001, 46 48). Prva svetovna vojna velja za prvi primer množičnega uničevanja materialnih dobrin in ljudi na fronti in v zaledju, kjer je veliko vojakov in civilistov umrlo, okrog 21 milijonov ljudi pa naj bi bilo ranjenih ali pohabljenih. Tako veliko število ranjenih in invalidnih ljudi je zahtevalo posebno in učinkovito skrb (Klasinc in drugi 2005, 105). Zdravljenje poškodovanih nekdanjih vojakov v prvi svetovni vojni je zaradi uporabe 5»ancien combattant«6 Bitka pri Solferinu (mesto v Lombardiji v Italiji) je potekala 24. junija 1859 med Francijo in Avstro- Ogrsko, trajala je 16 ur, ubitih ali ranjenih je bilo avstrijskih vojakov ter pogrešanih 8.000, na francoski strani pa je bilo ubitih ali ranjenih vojakov ter pogrešanih vojakov (Encyclopedia Britannica 2016). 28