PREGON PIRATOV PO MEDNARODNEM PRAVU

Transcription

1 EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA V NOVI GORICI PETRA ZAGORIČNIK PREGON PIRATOV PO MEDNARODNEM PRAVU DIPLOMSKO DELO MENTOR: prof. dr. MIHA POGAČNIK 2009

2 »If there were no bad people, there would be no good lawyers.«charles Dickens (The Old Curiosity Shop) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 2

3 ZAHVALA Prof. dr. Mihi Pogačniku se zahvaljujem za predavanja, ki so številnim študentom dala navdih in zagon za nadaljnje delo, meni osebno pa povrnila tudi vero v pravo in pravilnost moje življenjske odločitve. Zahvaliti bi se želela tudi prof. dr. Ronaldu Lee Gougherju, ki mi je že zelo zgodaj pomagal odpreti oči in videti socialno povezanost vsega sveta. Nenazadnje pa sem neizmerno hvaležna svoji družini za zaupanje vame tudi v trenutkih, ko sama nisem bila najbolj prepričana. Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 3

4 POVZETEK Piratstvo je v zadnjih dvajsetih letih dobilo ponoven zagon povsod po svetu. Porast števila piratskih napadov je najbolj opazen v zadnjih dveh letih predvsem v okolici Somalije in v Adenskem zalivu. Za pregon piratov mednarodno pravo ponuja številne jasne in zelo določne institute, ki so državam na voljo v boju proti piratstvu. Pregon piratov je mogoč na podlagi mednarodnih konvencij, nekatere med njimi so celo univerzalno veljavne, in na podlagi mednarodnega običajnega prava. Pri definiciji piratstva je pomembno ločevati dejanja piratstva po mednarodnem pravu, ki so načeloma izvršena le na odprtem morju in podobnimi dejanji, izvršenimi v delih morja, ki so pod suvereno oblastjo obalnih držav. Ločevati jih je potrebno tudi od terorističnih dejanj, ugrabitve po mednarodnem pravu in zakonitega uporništva kot samoodločbe narodov. Boj proti piratom je po UNCLOS skupna zaveza vseh držav in v zadnjem času so države, mednarodne in regionalne organizacije začele aktivneje sodelovati in se povezovati v skupnem boju proti piratom, ki so že od nekdaj»hostis humani generis«. KLJUČNE BESEDE: piratstvo, pregon piratov po mednarodnem pravu, univerzalna jurisdikcija, morski pasovi, UNCLOS, mednarodne organizacije, mednarodno običajno pravo, mednarodne pogodbe Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 4

5 SUMMARY In the last twenty years a new wave of piracy appeared all over the world. The increase of the number of piracy attacks has been most noticeable in the waters off Somalia and in the Gulf of Aden in the last two years. International law offers a number of clear and very direct institutes under which pirates may be prosecuted. Prosecution of pirates can be based on international conventions, some of them are even universally applicable, or on the basis of international customary law. When defining piracy one must distinguish acts of piracy as defined by international law, which can only take place on the high seas, from similar acts, which take place in the parts of the sea, which are under sovereignty of States. They must also be distinguished from terrorist acts, kidnapping and acts of legal combatants in the fight for self-determination of a nation. According to UNCLOS all States have the duty to cooperate in the repression of piracy, and lately States, international and regional organizations have started to cooperate more actively and have joined together in a common battle against pirates, who have ever since the ancient times been known as»hostis humani generis«. KEY WORDS: piracy, repression of piracy under international law, universal jurisdiction, maritime zones, UNCLOS, international organizations, international customary law, international conventions Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 5

6 KAZALO ZAHVALA... 3 POVZETEK... 4 SUMMARY... 5 KAZALO... 6 KAZALO SLIK... 7 KAZALO TABEL... 7 KRATICE UVOD OSNOVNI POJMI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA VIRI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA KRATEK RAZVOJ KODIFIKACIJE POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA MORSKI PASOVI PO UNCLOS III IN PRAVICE DRŽAV V NJIH NOTRANJE MORSKE VODE TERITORIALNO MORJE ZUNANJI PAS IZKLJUČNA EKONOMSKA CONA EPIKONTINENTALNI PAS ARHIPELAŠKE VODE MEDNARODNA CONA (CONA MEDNARODNEGA PODMORJA) ODPRTO MORJE POJEM PIRATSTVA OBIČAJNO PRAVO PO UNCLOS III PO INTERNATIONAL MARITIME BUREAU (IMB) PREGON PIRATOV KAZNIVO DEJANJE PIRATSTVA PO SLOVENSKEM NOTRANJEM PRAVU RAZLIKOVANJE DEJANJ PIRATSTVA OD UPORNIŠTVA IN UGRABITVE PO MEDNARODNEM PRAVU PRIMERA SANTA MARIA IN ACHILLE LAURO ZGODOVINSKI RAZVOJ PIRATSTVA IN NJEGOV SVETOVNOZGODOVINSKI POMEN ANTIČNI IZVOR IN SREDNJI VEK PIRATI IN GUSARJI (PRIVATEERS) OD 16. STOLETJA DO PODPISA PARIŠKE DEKLARACIJE LETA RAZVOJ IZVEN EVROPE INDIJSKA OBALA VZHODNA AZIJA PRECEDENČNI PRIMERI IZ ZGODOVINSKE SODNE PRAKSE RELEVANTNI POJMI MEDNARODNEGA KAZENSKEGA PRAVA POJEM UNIVERZALNE JURISDIKCIJE IN PREGON PIRATOV PIRATSTVO KOT OBLIKA TERORIZMA AKTUALNA PROBLEMATIKA PREGONA PIRATOV SOMALIJA OGLED STANJA SKOZI OČI SOMALIJSKIH PIRATOV POSAMIČNI AKTUALNI PROBLEMI PREGONA PIRATOV IN TEORETIČNE REŠITVE UNIVERZALNA JURISDIKCIJA V MEDNARODNEM OBIČAJNEM PRAVU KONVENCIJA ZN O POMORSKEM MEDNARODNEM PRAVU IN NJENE OMEJITVE UNIVERZALNA JURISDIKCIJA V PRAKSI KONVENCIJA ZA ZATIRANJE PROTIPRAVNIH DEJANJ ZOPER VARNOST POMORSKE PLOVBE (SUA) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 6

7 5.3. OVIRE PRI PREGONU PIRATOV PREPOVED VOJNE PROTI PIRATOM POSTOPKOVNE TEŽAVE PIRATI KOT SOVRAŽNIKI VSEH ALI LE DRŽAV, KI SO NEPOSREDNO VPLETENE? MEDNARODNE ORGANIZACIJE IN NJIHOVA VLOGA PRI PREGONU PIRATOV VLOGA MEDNARODNE POMORSKE ORGANIZACIJE (IMO) REGIONALNO POVEZOVANJE MEDNARODNA KONFERENCA O PIRATSTVU V OKOLICI SOMALIJE PREDLOGI S STRANI URADA ZDRUŽENIH NARODOV ZA DROGE IN KRIMINAL (UNODC) MORNARICA EVROPSKE UNIJE IN OPERACIJA ATALANTA SKLEP VIRI IN LITERATURA KAZALO SLIK 1 Slika št. 1: Morski pasovi Slika št. 2: Število piratskih napadov v letu 2007 po regijah Slika št. 3: Dejanski napadi in poskusi napadov v Somaliji in Adenskem zalivu v letu Slika št. 4: Zemljevid napadov piratov v letu Slika št. 5: Zemljevid napadov piratov v letu 2009, v živo, dne Slika št. 6: Rt Horn...44 KAZALO TABEL Tabela št. 1: Lokacije piratskih napadov med leti 2003 in Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 7

8 KRATICE CGPSC EU EVS ICC ICJ IEC ILC IMB IMO KZ NATO OZN RECAAP SUA TFG UNCLOS UNODC WFP ZN Mednarodna kontaktna skupina o somalijskem piratstvu (International Contact Group on Piracy Off the Coast of Somalia) Evropska unija Evropska varnostna strategija Mednarodno kazensko sodišče (International Criminal Court) Meddržavno sodišče (International Court of Justice) Izključna ekonomska cona International Law Commission International Maritime Bureau Mednarodna pomorska organizacija (International Maritime Organization) Kazenski zakonik North Atlantic Treaty Organization Organizacija združenih narodov Regionalni kooperativni dogovor o boju proti piratstvu in oboroženemu ropanju na ladjah v Aziji (Regional Co-operation Agreement on Combating Piracy and Armed Robbery against Ships in Asia) Konvencija za zatiranje protipravnih dejanj zoper varnost pomorske plovbe (Convention for the Supression of Unlawful Acts Against the Safety of Maritime Navigation) Tranzicijska zvezna vlada Somalije (Transitional Federal Government) Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (United Nations Convention on the Law of the Sea) Urad Združenih narodov za droge in kriminal (United Nations Office on Drugs and Crime) World Food Programme Združeni narodi Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 8

9 1. UVOD Piratstvo je zgodovinsko eno najstarejših mednarodnih kaznivih dejanj, ki so prepovedana tako po mednarodnem običajnem pravu kot z mednarodnimi pogodbami (npr. člen 101 UNCLOS III). Čeprav na prvi pogled zveni piratstvo kot nekaj iz preteklosti, nekaj kar je mogoče dandanes brez težav preprečiti, pa sedanje stanje na svetovnih morjih dokazuje, da gre za močno razširjeno obliko mednarodnega kriminala; nekateri teoretiki ga celo povezujejo tudi s terorizmom; ki ogroža ne le neposredno življenja mornarjev in potnikov, temveč ima posreden vpliv na celotno svetovno gospodarstvo. Moderni pirati so pri napadih mnogo hitrejši in učinkovitejši kot njihovi kolegi v preteklosti, uporabljajo nekatere preverjene metode, kot na primer neposreden zaseg blaga na ladjah, in številne modernejše tehnike, predvsem ugrabitev plovila ali letala, za katerega se potem zahteva plačilo odkupnine. Posledice tovrstnih dejanj se kažejo ne le neposredno skozi sam zaseg ladje, temveč vplivajo dolgoročno na delovanje svetovnega gospodarstva, saj ladjarji z namenom preprečiti napade na svoje ladje, zanje izbirajo manj tvegane, vendar bistveno daljše in s tem dražje plovne poti 1. Države so na podlagi resolucij Varnostnega Sveta Združenih narodov in s podporo IMO (»anty-piracy project«, ki se izvaja od leta 1998) v zadnjem času ladjam odobrile spremstvo vojaških ladij za zagotovitev varne plovbe. Več kot 80 odstotkov mednarodnega transporta poteka po morju 2 in ogrožanje varnosti plovbe posledično pomeni oteževanje svetovne gospodarske situacije, saj povišana cena plovbe neposredno vpliva tako na povišanje cen nafte kot ostalih materialnih dobrin povsod po svetu. Vsekakor pa je potrebno omeniti tudi humanitarno posledico napadov na ladje, predvsem v okolici Somalije in v Adenskem zalivu. Ladje, ki prevažajo človekoljubno pomoč, vključno z ladjami Svetovnega programa za hrano (World Food Programme), so pogosto žrtve piratskih napadov. Pridobljeno bogastvo pirati v materialni obliki prodajajo že tako obubožanemu prebivalstvu po visokih cenah ali zanj zahtevajo visoke odkupnine, sami pa na podlagi kaznivih dejanj bogatijo. Pri piratskih zasegih tankerjev pa se pojavlja še dodatna težava, ki vsekakor ni zanemarljiva. Gre za ekološke posledice ugrabitve tankerjev, ki so potem dolgo 1 Po podatkih IMO traja pot približno 12 dni dlje kot pot skozi Sueški kanal, stroški prevoza pa so za odstotkov višji, vir: ( ), str. 3 2 Podatek za leto 2008, Review of maritime transport 2008 Report by the UNCTAD secretariat, New York and Geneva: United Nations publication, 2008, str. 8:»Maritime transport remains the backbone of international trade, with 80 per cent of world merhandise trade by volume being carried by sea.«petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 9

10 časa hranjeni na nepravilen način, pogosto pa iz njih izteka nafta, ki ogroža tako morje kot obalo in s tem ljudi, ki so z njima neposredno povezani. Svetovna javnost se je v zadnjih letih ponovno začela aktivno ukvarjati z odpravljanjem piratstva. Vse od leta 1998 poteka tako imenovani proti-piratski projekt pod okriljem Mednarodne pomorske organizacije (IMO), ki že od leta 1995 redno objavlja poročila o prijavljenih napadih. Grožnje pomorski varnosti in pomorski zaščiti, ki jo predstavljajo dejanja piratstva in oboroženega ropanja, že več let obravnava tudi Generalna skupščina ZN (npr. resolucija 62/155»Oceans and the Law of the Sea«). Prvi regionalni sporazum v boju proti piratstvu pa so sklenile azijske države (RECAAP) in vzpostavile tudi informacijski center, kjer so dostopne relevantne informacije. V boj proti piratstvu so se v zadnjih dveh letih aktivno vključile tudi druge mednarodne in regionalne organizacije, predvsem NATO in Evropska unija, ki je za boj proti somalijskim piratom organizirala prvo skupno pomorsko vojaško operacijo Atalanta. Pregon piratov po mednarodnem pravu ima močno in jasno podlago tako v običajnem mednarodnem pravu kot v univerzalno veljavnih mednarodnih pogodbah. Na prvem mestu je tukaj Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki določa definicijo piratstva, načine pregona ter predvsem nalogo vseh držav podpisnic, da sodelujejo pri preprečevanju in zatiranju piratstva. Podobno definicijo je mogoče najti tudi v Konvenciji za zatiranje protipravnih dejanj zoper varnost pomorske plovbe (SUA). Seveda je v teh konvencijah moč najti nekatere pomanjkljivosti, ki ovirajo pregon piratov kadarkoli in kjerkoli, kakor je bilo to dovoljeno skozi zgodovino. V nalogi bom opredelila bistvene značilnosti morskih pasov in pravice držav v njih. Le na podlagi razmejevanja teh pasov in ločevanja odprtega morja od pasov, v katerih imajo obalne države suverenost in suverene pravice (teritorialno morje, notranje morske vode ), je mogoče jasno določiti kaj piratstvo sploh je in kako ga ločimo od oboroženega ropanja. Pirati so po običajnem pravu»hostis humani generis«, vendar jih lahko kot take imenujemo in obravnavamo le kadar so njihova dejanja izvršena na odprtem morju ali na kateremkoli drugem območju, ki ni pod oblastjo nobene države. Nasilje in ropanje v notranjih morskih vodah ali teritorialnem morju ni piratstvo po mednarodnem pravu, temveč je lahko obravnavano kot kaznivo dejanje po notranjem pravu obalne države, če ga le-ta obravnava kot kaznivo dejanje. V nalogi bom poleg opredelitve pregona piratov, predstavila tudi omejitve in ovire, ki se pri pregonu pojavljajo in poskušala podati tudi predloge, ki se pojavljajo in so bili že uporabljeni za Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 10

11 odstranitev pravnih ovir pri boju proti piratom. Ena izmed rešitev, ki jo je uporabil Varnostni svet ZN, je nastala kot posledica dejstva, da je pirate po mednarodnem pravu mogoče preganjati zgolj na odprtem morju. Varnostni Svet ZN je v primeru Somalije ravnal v skladu s VII. poglavjem Ustanovne listine ZN, ki dovoljuje posebne ukrepe, ki so potrebni za varovanje mednarodnega miru in varnosti, in z izključnim soglasjem somalijske vlade, dovolil vstop vojaškim ladjam drugih držav v teritorialne vode Somalije z namenom pregona piratov. Naloga je sestavljena iz naslednjih vsebinskih sklopov: V prvem delu so predstavljeni viri in osnovni pojmi pomorskega mednarodnega prava, ki so pomembni za razumevanje pregona piratov. V tem delu so opredeljeni morski pasovi, ki odločilno vplivajo na okvir pregona piratov, ter definicija piratstva, kakor jo poznamo po običajnem mednarodnem pravu, konvencijskem pravu in kakor jo je opredelila Mednarodna pomorska organizacija. Predstavljena so tudi najbolj relevantna določila UNCLOS, ki se nanašajo na pregon piratov. V drugem delu je opredeljeno zgodovinsko ozadje piratstva in razložen njegov odločilen vpliv na številne momente v zgodovini človeštva. Predstavljena je tudi razlika med gusarji pirati, ki so svoje naloge opravljali po navodilu monarha, in pirati, ki so delovali izven prava. Obe obliki piratstva sta od podpisa Pariške deklaracije, leta 1856, protipravni. V nadaljevanju je določen pomen univerzalne jurisdikcije po mednarodnem kazenskem pravu in njena uporaba pri pregonu piratov. Problemsko je zastavljen sklop, ki se nanaša na aktualno problematiko pregona piratov, predstavljeno povečini skozi težave, ki se pojavljajo pri pregonu piratov v okolici Somalije in v Adenskem zalivu. Tukaj so opredeljene tudi pomanjkljivosti UNCLOS in predstavljene možne rešitve. V zadnjem delu pa so predstavljene aktivnosti mednarodnih organizacij in njihovo delovanje v boju proti piratom. Najaktivnejša med njimi je IMO, ki deluje tako na mednarodnem kot na regionalnem nivoju. V zadnjem času pa se je dejavnostim resno pridružila tudi Evropska unija in sama poskušala najti predloge in rešitve za preprečevanje in zatiranje piratstva na svetovnih morjih. Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 11

12 2. OSNOVNI POJMI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA 2.1. VIRI POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA Pomorsko mednarodno pravo je del mednarodnega javnega prava, za katerega je v modernem času sprejeto pozitivistično mnenje, da so njegovi viri navedeni v 1. odstavku 38. člena Statuta Meddržavnega sodišča, ki je priloga Ustanovni listini OZN, s tem sta njegov pomen in veljavnost danes univerzalna. Formalni viri pomorskega mednarodnega prava so tako 3 : a) meddržavni dogovori, bodisi splošni, bodisi posebni, ki jih države v sporu izrecno pripoznavajo, b) mednarodni običaj kot izraz obče prakse, ki je sprejeta kot pravo, c) obča pravna načela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, d) sodne odločbe, s pridržkom določbe 59. člena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov različnih narodov, kot pomožno sredstvo za ugotavljanje pravil. Med prvimi tremi viri ni hierarhije, sodne odločbe in doktrina pa veljajo kot pomožni pravni vir. Za pomorsko mednarodno pravo je zagotovo glavni in poglavitni vir Konvencija ZN o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS III) 4, katere precejšen del je prešel v mednarodno običajno pravo KRATEK RAZVOJ KODIFIKACIJE POMORSKEGA MEDNARODNEGA PRAVA Osnove pomorskega mednarodnega prava je že v začetku 17. stoletja zapisal oče mednarodnega prava Hugo Grotius v svojem»mare Liberum«iz leta Delo je bilo napisano v prvi vrsti za namene Dutch East India Company, ki se je borila proti monopolu Portugalcev na daljnem vzhodu. Knjiga je zagovarjala doktrino svobode morja, kar pa je bilo nevarno za poglede Britancev, ki so želeli popolno kontrolo nad morji okrog Britanskega 3 Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str UN Convention on the Law of the Sea Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 12

13 otočja. Iz tega razloga sta v odgovor na Grotiusovo knjigo nastali deli Škota Welwooda Abridgment of all Sea Lawes (1613) in Angleža Johna Seldena Mare Clausum (1635). 5 V drugi polovici 19. stoletja in v letih pred nastankom Organizacije združenih narodov je prišlo do številnih poskusov kodifikacije pomorskega mednarodnega prava, večinoma s strani nevladnih akademskih društev. Štiri tovrstne institucije so ponudile posebno velik prispevek 6. International Law Association je vse od nastanka leta 1873 ponujala najrazličnejša poročila in predloge resolucij na področju morskih pasov, onesnaževanja morja, morskega dna, piratstva in jurisdikcije v pristaniščih. Istega leta je nastal tudi Institute of International Law, ki se je ukvarjal z mednarodnimi plovnimi potmi, odprtim morjem, trgovskimi ladjami itd. Prispevek Harward Law School je bil predvsem na področju teritorialnega morja in piratstva na začetku dvajsetega stoletja. American Law Institute pa je izdal Restatement of the Law, ki vključuje tudi pravo mednarodnih odnosov Združenih držav Amerike. Tem poskusom so sledile še štiri večje meddržavne konference. Prva je bila v Haagu, leta 1930, na kateri državam ni uspelo sprejeti konvencije o teritorialnem morju, njeni predlogi pa so bili posredovani vladam različnih držav in vplivali na poznejše predloge in poročila International Law Commission (ILC), ki so bili osnova za prvo Konferenco Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS I) v Ženevi leta Na tej konferenci so bile sprejete Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu 7, Konvencija o odprtem morju 8 in Konvencija o epikontinentalnem pasu 9. Te tri konvencije so postale osnova za splošno sprejeta pravila o morskih pasovih 10. Ker na UNCLOS I niso uspeli natančno določiti širine teritorialnega morja, je bila leta 1960 v Ženevi sklicana druga konferenca, UNCLOS II, na kateri prav tako niso uspeli sprejeti kompromisne rešitve šestih milj teritorialnega morja in šestih milj ribolovne zone. Sprejetje končne odločitve je moralo počakati do tretje kodifikacijske Konference Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS III) 11, ki se je začela leta 1973 in je bila končana 10. decembra 1982 s 5 R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str. 4 6 Ibid., str Konvencija o teritorialnem morju in zunanjem pasu, Ženeva 1958, Uradni list SFRJ Mednarodne pogodbe, št. 4-38/65, str Konvencija o odprtem morju, Ženeva 1958, Uradni list SFRJ Mednarodne pogodbe, št. 4-38/65, str Konvencija o epikontinentalnem pasu, Ženeva 1958, Uradni list SFRJ Mednarodne pogodbe, št. 4-38/65, str R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str Ibid., str Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 13

14 podpisom Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu 12 v Montego Bayu na Jamajki, ki je v veljavi od leta Konvencija je znana tudi pod imenom Jamajška konvencija in je temelj vseh pomorskih mednarodnopravnih dogovorov ter izhodišče za določanje razmejitve morskih pasov ter pravic obalnih in»land-locked«držav ter držav z geografsko neugodnim položajem v različnih morskih pasovih MORSKI PASOVI PO UNCLOS III IN PRAVICE DRŽAV V NJIH NOTRANJE MORSKE VODE 13 Notranje morske vode 14 so deli morja, ki so s kopnim v posebno tesni zvezi. Morska površina je v tem prostoru v svojem pravnem položaju izenačena s kopnim ozemljem. V notranje vode spadajo (a) območje, ki ga pokriva morska voda med plimo, v času oseke pa je kopno; (b) vode v pristaniščih, znotraj črte, ki povezuje najbolj zunaj ležeče pristaniške zgradbe; (c) ustja rek; (č) vode znotraj zalivov, ki izpolnjujejo določene pogoje (obala pripada eni državi, razdalja med naravnima vhodnima točkama ne sme biti več kot 24 morskih milj in površina vode v zalivu mora biti enaka ali večja kot je površina polkroga, katerega premer je črta, ki povezuje skrajni točki ustja zaliva); (d) morske vode med obalo in temeljnimi ravnimi črtami. 15 Obalna država ima polno teritorialno suverenost nad svojimi notranjimi vodami, posledično tukaj tudi ne obstaja pravica do neškodljivega prehoda, razen v primeru ravnih temeljnih črt, ki izhaja iz primera Anglo-Norwegian Fisheries. Z vstopom v tuja pristanišča in ostale notranje vode, se ladje predajo jurisdikciji obalne države Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), z aneksi I-VI (MKZNPMP), Montego Bay, Jamaica, 1982, Uradni list SFRJ Mednarodne pogodbe, št. 1-1/86, str Internal (national, interior) waters 14 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen 8 15 Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 14

15 TERITORIALNO MORJE 17»Teritorialno morje je pas morja ob obali države, v katerem ima obalna država suverenost. Meja teritorialnega morja je državna meja na morju. Država ima suverenost tudi v zračnem prostoru nad teritorialnim morjem ter na morskem dnu in v podzemlju pod njim. V tem prostoru ima obalna država na podlagi svoje suverenosti izključno pravico izkoriščati vsa (živa in neživa) bogastva morja.«18 Največja širina teritorialnega morja, kot je bila določena z Jamajško konvencijo, je 12 morskih milj 19, merjeno od temeljne črte, lahko je tudi manj, vendar se države te prakse ponavadi ne poslužujejo. V zgodovini je za mejo teritorialnega morja veljalo t.i.»cannon-shot rule«, pravilo po katerem je država izvajala svojo suverenost do točke, do koder so dejansko dosegli izstrelki njenih topov. Obalna država ima na območju teritorialnega morja suverenost, ki je omejena z s pravico neškodljivega prehoda tujih ladij (tako trgovskih kot vojnih in podmornic, ki plujejo na površini in imajo izobešeno zastavo 20 ). Neškodljivi prehod je prehod, ki ne škoduje miru, redu ali varnosti obalne države, ladje v neškodljivem prehodu pa se v teritorialnem morju ne smejo ustavljati. Obalna država ima v teritorialnih vodah tudi sodno pristojnost nad trgovskimi ladjami, kazenska jurisdikcija nad ladjami v tranzitu naj se ne bi izvrševala, razen v naslednjih primerih: (a) če se posledice kaznivega dejanja raztezajo na obalno državo; (b) če je kaznivo dejanje tako, da moti mir v državi ali red v teritorialnem morju; (c) če je poveljnik ladje ali diplomatski agent oziroma konzularni funkcionar države, pod katere zastavo plove ladja, zaprosil za pomoč krajevnih organov; ali (d) če so taki ukrepi nujni, da bi se preprečila nedovoljena trgovina z mamili ali psihotropnimi snovmi ZUNANJI PAS 22 Država sme razglasiti zunanji morski pas, ki se, po 33. členu Jamajške konvencije, lahko razteza največ do širine 24 morskih milj od temeljne črte. Obalna država lahko ta pas nadzira, da bi: (a) preprečila kršitve svojih carinskih, fiskalnih, imigracijskih ali zdravstvenih zakonov in predpisov na svojem ozemlju ali v svojem teritorialnem morju; (b) kaznovala kršitve 17 The territorial sea 18 Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen 3 20 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen Ibid., čl The contiguous zone Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 15

16 navedenih zakonov in predpisov, do katerih je prišlo na njenem ozemlju ali v njenem teritorialnem morju. 23 V primeru, da država tega pasu ne razglasi, je ta del morja lahko del izključne ekonomske cone (če jo je država razglasila) ali del odprtega morja. Iz navedenega je mogoče zaključiti, da se kazenska jurisdikcija na ladjah v zunanjem pasu lahko izvaja samo v zvezi z dejanji, ki so bila storjena na ozemlju obalne države in v njenem teritorialnem morju. V primeru, da je do kršitev prišlo v vodah izven tega pasu, obalna država ne more izvajati kazenske jurisdikcije IZKLJUČNA EKONOMSKA CONA 25 Izključna ekonomska cona 26 (IEC) je območje zunaj teritorialnega pasu in ob njem v širini do največ 200 morskih milj od temeljnih črt, v katerem obalna država uživa večje pravice v zvezi z naravnimi bogastvi (raziskovanje, izkoriščanje ter varstvo in gospodarjenje z njimi) in s tem povezane pravice jurisdikcije; ostale države pa imajo pravico do proste plovbe, preleta in polaganja podmorskih kablov in cevovodov. 27 Koncept IEC je sorazmerno mlada ideja in Jamajška konvencija precej natančno določa režim pravic obalne države in ostalih neobalnih držav in držav z geografsko neugodnim položajem v takšnem območju EPIKONTINENTALNI PAS 29 Epikontinentalni pas obalne države obsega morsko dno in podzemlje v podmorskih prostorih, ki se raztezajo zunaj njenega teritorialnega morja prek celotnega naravnega podaljška njenega kopenskega območja do zunanjega roba kontinentalnega obrobja, ali do oddaljenosti 200 morskih milj, računajoč od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja, kjer zunanji rob kontinentalnega obrobja ne seže do te oddaljenosti. Stalne točke, ki sestavljajo črto zunanjih meja epikontinentalnega pasu na morskem dnu, ne smejo biti oddaljene ali več 23 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str The exclusive economic zone (EEZ) 26 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členi R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členi The continental shelf Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 16

17 kot 350 morskih milj od temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, ali več kot 100 morskih milj od izobate 2500 metrov, ki predstavlja črto ki povezuje točke z globino 2500 metrov. Kljub prej navedenemu zunanje meje epikontinentalnega pasu na podmorskih hrbtih ne smejo presegati 350 morskih milj od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega morja. 30 V številnih primerih se izključna ekonomska cona in epikontinentalni pas prekrivata, vendar je mogoče, da pride tudi do razhajanj, glede na samo določitev širine epikontinentalnega pasu. Del nejasnosti na tem področju je bil razjasnjen v primeru Libya/Malta Continental shelf, v katerem je Meddržavno sodišče (ICJ) ugotovilo, da lahko obstaja epikontinentalni pas brez izključne ekonomske cone, ne more pa obstajati IEC brez epikontinentalnega pasu. 31»V epikontinentalnem pasu ima obalna država suverene pravice raziskovanja in izkoriščanja bogastev morskega dna in podzemlja, vključno z organizmi, ki živijo na morskem dnu. Te pravice pa ne zadevajo položaja vodnega stebra nad morskim dnom, kjer ostanejo pravice preostalih držav nedotaknjene.«32 Polaganje kablov in cevovodov je dovoljeno vsem, vendar mora biti njihov potek dogovorjen z obalno državo ARHIPELAŠKE VODE 33 V Jamajški konvenciji 34 je vzpostavljen pravni režim za vode med otoki države, katere celotno državno ozemlje ustreza pojmu otočja (arhipelaga). Te države imajo pravico razglasiti morje med svojimi otoki za arhipelaške vode in določiti ravne črte med otoki, ki so na obrobju otočja. 35 Koncept arhipelaških vod je nov v mednarodnem pravu. Te vode niso niti notranje niti teritorialne vode, čeprav lahko najdemo številne podobnosti z zadnjimi. Arhipelaška država ima suverenost nad arhipelaškimi vodami, zračnim prostorom nad njimi, pripadajočim morskim dnom in podmorjem ter naravnimi bogastvi. Ta suverenost je omejena 30 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen (1985) ICJ Rep 13, at. 33, naveden v: R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str Archipelagic waters 34 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členi Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str. 443 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 17

18 z nekaterimi pravicami tretjih držav, 36 med drugim pravico do neškodljivega prehoda in prehoda po arhipelaških plovnih in zračnih poteh MEDNARODNA CONA (CONA MEDNARODNEGA PODMORJA) 37 Mednarodna cona označuje morsko in oceansko dno zunaj nacionalne jurisdikcije (ne spada niti v režim epikontinentalnega pasu niti v IEC), in predstavlja skupno dediščino človeštva, saj so številne države želele zaščititi naravna bogastva morskega dna in podmorja. Nanj se nanaša XI. del Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu 38, ki je prišel v veljavo šele z Resolucijo Generalne skupščine OZN 39, s katero je bil sprejet Sporazum o uporabi XI. dela Konvencije o pomorskem mednarodnem pravu.»skupna dediščina človeštva«naj bi bila izkoriščana v dobro»človeštva kot celote«in ne le s strani industrializiranih držav. 40 Za ta namen je bila leta 1994 ustanovljena Oblast za morsko dno, s sedežem v Kingstonu na Jamajki, njena naloga je nadzor nad izkoriščanjem čvrstih, tekočih in plinastih mineralov na območju cone ODPRTO MORJE 41 Odprto morje so vsi deli morja, ki niso vključeni v izključno ekonomsko cono, teritorialno morje ali notranje morske vode kake države ali v arhipelaške vode arhipelaške države. 42 Pravni režim odprtega morja je bil tradicionalno označen z dominanco načel proste uporabe in ekskluzivne jurisdikcije države, pod katere zastavo ladja pluje; kar je v močnem kontrastu s pravicami, ki jih imajo obalne države nad svojimi vodami. Odprto morje je tako svobodno za vse države in nobena država ne more veljavno podrediti kateregakoli dela odprtega morja svoji suverenosti. 43 To pravilo je postalo temeljni kamen mednarodnega prava R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str The international sea bed area 38 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, del XI 39 Resolucija Generalne skupščine OZN 48/ R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str High seas, international waters 42 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen Ibid., člen R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str. 204 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 18

19 Načelo svobode morja je UNCLOS III v členu 87 definiral s svoboščinami, ki na teh delih Zemlje pripadajo vsem državam: (a) svoboda plovbe; (b) svoboda preletanja; (c) svoboda polaganja podmorskih kablov in cevovodov; (d) svoboda postavljanja umetnih otokov in drugih naprav, ki jih dovoljuje mednarodno pravo; (e) svoboda ribolova; (f) svoboda znanstvenega raziskovanja. Načeloma ima na odprtem morju jurisdikcijo nad ladjo izključno država, katere zastavo ima ladja razobešeno, in jo tako lahko ustavi le vojaška ladja iste zastave (razen v primeru recipročnosti z drugimi državami). V 110. členu UNCLOS III so zapisane izjeme, v katerih lahko vojaška ladja ali letalo katerekoli države ustavi ladjo, ki nima iste zastave. To je v primerih, ko obstaja resen razlog za sum: (a) da se ladja ukvarja s piratstvom; (b) da se ladja ukvarja s trgovino s sužnji; (c) da se ladja ukvarja z nepooblaščenim oddajanjem po radiu, (d) da je ladja brez državne pripadnosti; ali (e) da je ladja, čeprav plove pod tujo zastavo ali noče izobesiti svoje zastave, v resnici ladja iste državne pripadnosti kot vojna ladja. V primerih, ko pride do pregona ladje v teritorialnih vodah obalne države ali v arhipelaških vodah, ladja pa pobegne na odprto morje, je dovoljen neprekinjen pregon te ladje tudi na odprtem morju. Takoj, ko takšna ladja vstopi v teritorialne ali arhipelaške vode druge države, pa se mora takšen pregon prekiniti (hot pursuit). Slika št. 1: Morski pasovi Vir: (GNU Free Documentation License) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 19

20 2.4. POJEM PIRATSTVA Tradicionalna definicija piratstva po mednarodnem pravu se sklada z Oppenheimovo:»Piratstvo, v svojem originalnem in strogem pomenu, je vsako protipravno dejanje nasilja povzročeno s strani zasebnega plovila zoper drugo plovilo z namenom ropanja (animo furandi). V primeru, da je želena definicija, ki bi resnično pokrivala vsa dejanja, ki so v praksi obravnavana kot piratstvo, mora biti le-to definirano kot vsako protipravno dejanje nasilja zoper osebe ali imetje, izvršeno na odprtem morju s strani zasebnega plovila ali upirajoče se posadke ali potnikov zoper lastno plovilo.«45 Modernejše definicije se razlikujejo od starejših, saj ropanja, kot namen piratstva, ni več potrebno omenjati. Sedaj je znano, da dejanja piratstva lahko izhajajo iz sovraštva ali maščevanja in ne le iz želje po pridobivanju. Še vedno pa mora biti dejanje izvedeno za zasebni namen. 46 Beseda»pirat«izhaja že iz latinske besede pirata in le-ta iz grške πειρατής (peirates) bandit, ta pa končno iz πεῖρα (peira) poizkusiti, doživeti OBIČAJNO PRAVO V običajnem pravu so pirati sprejeti kot skupni sovražnik človeštva ime, ki jim ga je nadel že Marcus Tullius Cicero in kot»hostis humani generis«. 47 Cicerova izjava v zvezi s pirati, ki obsega bistvo te fraze je:»nam pirata non est ex perduellium numero definitus, sed communis hostis omnium; cum hoc nec fides debet nec ius iurandum esse commune.«48 Tako strog pogled na pirate izhaja iz dejstva, da so njihova dejanja nasilja in ropanja, ki jih mutatis mutandis izvršujejo tudi roparji in tatovi na kopnem, dejansko izvršena na morju elementu narave, ki nikakor ni naravni locus za človeška bitja. Tako v Cicerovem času kot dandanes je bila morska plovba že sama po sebi nevarna in ljudje so imeli že od nekdaj na morju dolžnost pomagati eden drugemu v nevarnosti. Vse to je seveda prešlo tako v običajno kot v zapisano pravo. Pirati so se tako pokazali kot osebe z najnižjimi moralnimi standardi in tako niti ni 45 Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str Ibid., str Izraz izhaja iz srednjega veka, pripisujejo pa ga juristu Edwardu Coke-u, navedeno v: Thomas J.R. Stadnik: Pirates The Common Enemies of All, , ( ) 48»Pirat ni na seznamu zakonitih sovražnikov, temveč je skupni sovražnik vseh; med pirati in ostalimi ljudmi ne bi smelo obstajati niti obojestransko zaupanje niti veljavna zaveza.«(marcus Tullius Cicero, De Officiis, Knjiga III, Poglavje XXIX, 107, v: Ibid. Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 20

21 nenavadno, da je bila kazen po običajnem mednarodnem pravu za pirate, zajete med napadom, takojšnja smrt. 49 Pravilo o dolžnosti držav, da sodelujejo pri zatiranju piratstva je zapisano v Jamajško konvencijo, 50 tja pa je prešlo iz običajnega prava PO UNCLOS III UNCLOS III v členu 101 precej natančno določa piratstvo:»definicija piratstva Piratstvo pomenijo naslednja dejanja: (a) vsako protipravno dejanje nasilja, zadrževanja ali kakršnega koli plenjenja, ki ga storijo v osebne namene posadka ali potniki zasebne ladje ali zasebnega letala in je naperjeno: (i) na odprtem morju zoper drugo ladjo ali letalo ali zoper osebe oziroma imetje, ki so na ladji ali letalu; (ii) zoper ladjo ali letalo, osebe ali imetje na kraju, ki ni pod oblastjo nobene države; (b) vsako dejanje prostovoljnega sodelovanja pri uporabi ladje ali letala, če storilec ve za dejstva, spričo katerih ima taka ladja ali letalo značaj piratske ladje ali letala; (c) vsako dejanje, ki spodbuja ali namerno olajšuje izvrševanje dejanj, opisanih v odstavkih (a) ali (b).«51 V nadaljevanju:»člen 102 Piratstvo vojne ladje, državne ladje ali državnega letala, katerega posadka se je uprla Dejanja piratstva, opisana v členu 101, ki jih stori vojna ladja, državna ladja ali državno letalo, na katerih je zagospodarila njihova posadka, ki se je uprla, so izenačena z dejanji, ki jih stori zasebna ladja ali letalo. Člen 103 Definicija piratske ladje ali letala Ladja ali letalo se šteje za piratsko ladjo ali letalo, če so ju osebe, ki ju imajo v dejanski oblasti, namenile uporabiti za izvršitev kakega izmed dejanj, navedenih v členu 101. Isto velja za ladjo ali letalo, ki sta bila uporabljena za izvršitev kakega takega dejanja, dokler sta v oblasti oseb, krivih za to dejanje. 49 Ibid. 50 Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen Ibid., člen 101 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 21

22 Člen 104 Ohranitev ali izguba državne pripadnosti piratske ladje ali letala Ladja ali letalo lahko ohranita svojo pripadnost kljub temu, da sta postala piratska ladja ali letalo. Ohranitev ali izguba državne pripadnosti se ravnata po zakonu države, ki jima je podelila to državno pripadnost.«52 UNCLOS III v nadaljevanju določa tudi zakaj in na kakšen način je piratsko ladjo ali letalo mogoče zaseči PO INTERNATIONAL MARITIME BUREAU (IMB) 53 IMB določa piratstvo enostavneje, saj pravi, da je piratstvo: vsako dejanje vkrcanja na plovilo z namenom izvesti krajo ali drugo kaznivo dejanje in namenom ali možnostjo uporabe sile za izvršitev tega dejanja PREGON PIRATOV Kot je bilo že omenjeno, je piratstvo tako po običajnem pravu kot v mednarodnih konvencijah, ki so univerzalno sprejete, izrecno določeno kot protipravno in vse države naj bi po svojih najboljših močeh pripomogle k zatiranju piratstva (člen 100 UNCLOS III), vendar se vse to nanaša le na območje odprtega morja ali katerega koli drugega območja, ki ni pod oblastjo nobene države (Antarktika; ozemelj, ki bi bila res nullius pa na Zemlji praktično ni več). Skupna težnja držav po zatiranju piratstva trenutno vpliva na notranje pravo držav le posredno in v delu, v katerem je sprejeto v običajno mednarodno pravo, ki je hierarhično nad notranjim pravom držav. Vse to pomeni, da se določila o pregonu piratov, ki so navedena v Jamajški konvenciji (členi 105 do 107 UNCLOS III) 54 nanašajo le na odprto morje in območja brez jurisdikcije držav. V času pred kodifikacijo pomorskega mednarodnega prava, je bil pregon piratov dovoljen vsakomur, tudi posameznikom. UNCLOS III pa sedaj dovoljuje vkrcanje in pregled ladje s 52 Ibid., člena 103 in Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, členi Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 22

23 strani katerekoli vojaške ladje ali ladje v vladni službi, v primeru utemeljenega suma, da se leta ukvarja s piratstvom 55, ko je takšen sum potrjen, pa dovoljuje zaseg piratske ladje ali letala, prijetje oseb na njej in zaseg imetja. Čeprav zasebne ladje ali letala dandanes nimajo pravice do pregona piratov, pa bi bila zaustavitev in zaseg piratske ladje in posadke vseeno dovoljena v primeru, da trgovska ladja premaga pirate, ki so jo napadli. Običajno bi v takšnem primeru trgovska ladja potem obvestila in poklicala vojno ladjo na pomoč in predala zaseženo piratsko ladjo in posadko v njeno skrbništvo. 56 Konvencija določa:»člen 105 Zaseg piratske ladje ali letala Vsaka država lahko na odprtem morju ali na vsakem drugem območju, ki ni pod oblastjo nobene države, zaseže piratsko ladjo ali letalo oziroma ladjo ali letalo, ki sta bila ugrabljena s piratstvom in sta v oblasti piratov, ter aretira osebe in zaseže imetje na njih. Sodišča države, ki je izvršila zaseg, lahko odločijo o kaznih, ki naj se izrečejo, ter o tem, kaj naj se ukrene zoper ladje, letalo ali imetje glede na pravice tretjih oseb, ki so ravnale v dobri veri. Člen 106 Odgovornost za zaseg brez zadostnih razlogov Če sta bila ladja ali letalo zaradi suma piratstva zasežena brez zadostnih razlogov, je država, ki je zasegla ladjo ali letalo, odgovorna državi, katere pripadnost ima ladja ali letalo, za vso izgubo ali škodo, ki ju je povzročil zaseg. Člen 107 Ladje in letala, ki so pooblaščena za zaseg zaradi piratstva Zaseg zaradi piratstva smejo izvršiti samo vojne ladje ali vojna letala ali druge ladje ali letala, ki so jasno zaznamovana in ki jih je mogoče prepoznati, da so v vladni službi in so za to pooblaščeni.«57 V členu 105 je potrebno izpostaviti tudi del v katerem določa, da država, ki je izvršila zaseg piratske ladje, o usodi le-te odloča po svojem notranjem pravu. V primeru, da država pozna kaznivo dejanje piratstva, o zaseženi ladji in aretiranih osebah lahko odločajo njena sodišča. V primeru, ko država ne pozna kaznivega dejanja piratstva, o zaseženi ladji ali letalu ne more odločati in posledično morajo biti osebe, ladja in imetje izpuščeni. 55 Ibid., člen Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, člen 110 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 23

24 Kadar piratska ladja ali letalo zapluje v teritorialne ali arhipelaške vode neke države, vojaški ladji, ki jih je preganjala pa ni uspelo vkrcanje na piratsko ladjo, se mora pregon prekiniti, saj vojaška ladja druge države, torej druga država, nima nikakršne jurisdikcije v vodah pod suverenostjo obalne države. V nadaljevanju bo razloženo, na kakšen način je v skrajnih primerih to strogo pravilo mogoče prilagoditi potrebam mednarodne skupnosti (podlaga VII. poglavje Ustanovne listine Združenih narodov) KAZNIVO DEJANJE PIRATSTVA PO SLOVENSKEM NOTRANJEM PRAVU Ob zavedanju, da je notranje pravo držav hierarhično oblikovano in da nad njim vedno velja tako običajno mednarodno pravo kot splošna pravna načela in podpisane ter ratificirane mednarodne pogodbe, v Sloveniji pa seveda tudi zakonodaja Evropske unije, pa je vseeno pomembno poudariti, da bi za pregon piratov, v primeru, da bi prišlo do sojenja v Republiki Sloveniji, najverjetneje uporabili 374. člen Kazenskega zakonika 58, ki opredeljuje piratstvo:»(1) Kdor s silo ali resno grožnjo, da bo uporabil silo, s kršitvijo pravil mednarodnega prava prevzame oblast nad letalom ali nad ladjo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let. (2) Enako se kaznuje tudi član posadke letala ali ladje, ki se upre in prevzame oblast nad letalom ali ladjo. (3) Če imata dejanji iz prvega in drugega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let.«člen 374 je vključen v petintrideseto poglavje KZ Kazniva dejanja zoper mednarodno pravo, in se v svoji dikciji neposredno opira na definicijo piratstva po mednarodnem pravu in ji sledi pri določanju sankcij za dejanja piratstva. 58 Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list Republike Slovenije, 55/2008, Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 24

25 2.6. RAZLIKOVANJE DEJANJ PIRATSTVA OD UPORNIŠTVA IN UGRABITVE PO MEDNARODNEM PRAVU PRIMERA SANTA MARIA IN ACHILLE LAURO Fraza v definiciji piratstva, navedena v členu 101 UNCLOS III: dejanje, ki ga storijo v osebne namene, je namenjena ločevanju piratstva od dejanj nepriznanih upornikov, ki bi izvedli napad na državo, od katere zahtevajo neodvisnost. 59 V januarju 1961 je prišlo do znanega incidenta Santa Maria, primera, v katerem so se koncepti uporništva, piratstva in kriminalitete popolnoma prepletli. Portugalska križarka Santa Maria je bila na križarjenju po Karibih zajeta in ugrabljena s strani skupine»patriotskih piratov«pod vodstvom Henriquea Galvaoa, nekdanjega portugalskega vojaškega kapitana. 70 močno oboroženih mož je ugrabilo in odpeljalo ladjo s 370 člani posadke in več kot 600 potniki, ubili pa so tudi tretjega časnika ladje. Namen njihovega zasega ladje je bil, opozoriti na diktatorsko naravo takratne portugalske vlade. S pravnega stališča je ta kratka ugrabitev križarke odprla številna zanimiva vprašanja. Kapitan Galvao je zanikal, da bi bil pirat, sama ugrabitev ladje pa nikakor ni bila izvedena v osebne namene. Vztrajal je, da je upornik, vpleten v poskus prevrata portugalske vlade v imenu generala Humberta Delgata. Njihova zahteva po statusu upornikov ni bila sprejeta in tako niti kapitan niti njegova posadka ni mogla zahtevati pravic, ki pripadajo upornikom po mednarodnem pravu. Pomanjkanje statusa upornika in nezmožnost kvalifikacije kot pirati, ker ugrabitve niso izvedli za osebne namene, je za Galvaoo skupino pomenilo, da so morala biti njihova dejanja pravno klasificirana kot običajna kazniva dejanja umora, ugrabitve oseb in zasebne lastnine. 60 Zahteva, da sta v piratstvo vpleteni dve plovili piratsko in žrtev prav tako ločuje piratstvo od ugrabitve in razlaga zakaj poskusi potnikov, da bi prevzeli nadzor nad ladjo, kot se je zgodilo na Portugalski Santa Marii leta 1961 in na Italijanski križarki Achille Lauro leta 1985, ne morejo biti upoštevani kot dejanja piratstva Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str Ibid., str R. R. Churchill, A. V. Lowe: The Law of the Sea, Yonkers, New York : Juris Publ., Manchester: Manchester University Press, 1999, str. 210 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 25

26 Primer Achile Lauro je bil bolj zapleten, saj je obsegal ugrabitev ladje in prestrezanje letala, vpletenih pa je bilo večje število držav. Oktobra 1985 je pet palestinskih ugrabiteljev prevzelo nadzor nad italijansko križarko, na kateri je bilo v tistem trenutku približno 400 oseb. Trdili so, da so člani ene izmed skupin Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in od Izraela zahtevali izpustitev 50 palestinskih zapornikov. Ko jim je Sirija zavrnila vstop v teritorialne vode, je bila ladja napotena nazaj v Egipt. V času ugrabitve, je bil na ladji ubit tudi eden od potnikov. Ko so se vrnili v Egipt, so se ugrabitelji predali predstavniku PLO. Odpeljani so bili v Kairo in naslednji dan poslani na egiptovsko čartersko letalo. Ko je letalo prispelo nad odprto morje, so ga prestregla ameriška vojaška letala in ga prisilila k pristanku v NATO bazi na Siciliji. Tam so italijanske oblasti priprle ugrabitelje in njihovega vodjo Muhammeda Abbasa ter jih pozneje na podlagi nezadostnih dokazov izpustile, da so preko takratne Jugoslavije pobegnili na bližnji vzhod. V času ugrabitve je ameriško sodišče izdalo obtožnico za Abbasa, v kateri ga je obtožilo zajetja talcev, piratstva na odprtem morju in zarote. V zvezi s prestrezanjem egiptovskega letala, so mnogi strokovnjaki mnenja, da je ameriško potezo moč upoštevati podobno kot zaustavljanje in zaseg ladje. Ker letala ni moč zaustaviti na odprtem morju za pregled, menijo, da je bila prisila k pristanku in pregled s strani italijanskih oblasti legitimna. V primeru, da upoštevamo Oppenheimovo definicijo piratstva, bi lahko trdili, da je ugrabitev Achille Lauro dejanje piratstva. Pirat je potemtakem»izven prava«(nemško: vogelfrei) in ga lahko pred sodišče pripeljejo vojaške oblasti katerekoli države. Po tej interpretaciji je bila ameriška preusmeritev letala pravno pravilna. Ta pogled na ugrabitev križarke kot piratstvo je odmeval skozi izdajo obtožnice zoper ugrabitelje, ki jih je med drugim obtožila tudi s piratstvom na odprtem morju. 62 Neposredna posledica ugrabitve Achille Lauro pa je bil sprejem konvencije 63, pripravljene s strani Mednarodne pomorske organizacije (International Maritime Organization, IMO) v letu 1988: Konvencija za zatiranje protipravnih dejanj zoper varnost pomorske plovbe (SUA) 64 in 62 Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str Ibid., str IMO Convention for the Supression of Unlawful Acts Against the Safety of Maritime Navigation (1988) (SUA) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 26

27 v letu 1989 sledečega Protokola za zatiranje protipravnih dejanj zoper varnost ploščadi, nameščenih na epikontinentalnem pasu. Obe mednarodni pogodbi sta v veljavi od leta Zavedati se je potrebno, da povezave med primeri modernega piratstva, ugrabitev letal in ladij ter terorizma sestavljajo prepleten kompleks mednarodne kriminalitete 66 in so kot take med seboj neločljivo povezane. 65 Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str. 331 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 27

28 3. ZGODOVINSKI RAZVOJ PIRATSTVA IN NJEGOV SVETOVNOZGODOVINSKI POMEN 3.1. ANTIČNI IZVOR IN SREDNJI VEK Piratstvo je na odprtem morju uspevalo vse odkar obstaja pomorska trgovina med državami. Njegov pomen kot zločin pa se je skozi čas spreminjal. Najzgodnejše omembe piratstva sežejo v 13. stoletje pr.n.š., ko so»morska ljudstva«strašila po Egejskem in Sredozemskem morju. V Antiki pa so bili kot pirati znani Iliri in Tirenci, prav tako tudi Rimljani in Grki ter Feničani, ki so ugrabljali otroke za sužnje. Znano je, da so pirati ugrabili celo Julija Cezarja in kot odkupnino zahtevali 25 talentov zlata, on pa je bil mnenja, da je vreden mnogo več in jih prepričal, da so zanj zahtevali in dobili 50 talentov. Ko je bila odkupnina odplačana, jih je Julij Cezar poiskal in porazil. Pred tem je bil leta 67 pr.n.š. v paniki, ki so jo povzročili piratski napadi, izdan zakon Lex Gabinia, s katerim je bil Pompej Veliki imenovan za prokonzula in pridobil moč v celotnem imperiju, s tem pa zakonito dovoljenje za pregon piratov. Z ogromno vojsko se je podal v»vojno proti terorizmu«in v treh mesecih za nekaj časa pregnal pirate iz Mediterana. 67 Rimska definicija piratov kot hostis humani generis izpred več kot 2000 let je prvič skoraj izginila nekje do 5. stoletja, skupaj s padcem imperija. Dejanja piratstva pa se zaradi tega niso prenehala. V letih 783 do 1066 n.š., v dobi Vikingov, so ti skandinavski pirati, ki so sami sebe imenovali»morski bojevniki«, napadali obale, reke in mesta zahodne Evrope, terorizirali Britanijo in zavzeli Normandijo. Leta 844 so dosegli celo Sevillo, napadli pa so tudi obale severne Afrike in Italijo. Na drugi strani so bili aktivni tudi v Baltskem morju in se spuščali po rekah vzhodne Evrope vse do Črnega morja in Perzije. Pomanjkanje centralizirane moči v Evropi je le še pripomoglo k razcvetu piratstva v srednjem veku. Vikingom, Škotom, Piktom in Valižanom pa so se v 10. stoletju pri invaziji na Anglijo pridružili tudi irski pirati. 67 Robert Harris: Pirates of the Mediterranean, The New York Times, , ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 28

29 V istem času so muslimanski pirati strašili po Sredozemskem morju. Proti koncu 9. stoletja so imeli zatočišča ob obalah južne Francije in severne Italije. Leta 846 so napadli Rim, leta 911 pa se Narbonski škof ni mogel vrniti iz Rima v Francijo, ker so pirati nadzorovali vse prelaze v Alpah. Sredozemlje so nadzirali z Balearskega otočja in Krete vse do 14. stoletja, ko je morala biti mornarica Beneške Republike v nenehni pripravljenosti zaradi nevarnosti napadov. Po selitvah Slovanov na Balkanski polotok v 5. in 6. stoletju, se je v prvi polovici 7. stoletja eno izmed južnoslovanskih plemen naselilo na področju med Dalmacijo in Zahumljem. Ti so ponovno oživeli stare ilirske piratske običaje in ropali po Jadranskem morju. Do leta 642 so zavzeli južno Italijo in napadali Sipone in Benevento. Število njihovih napadov v Jadranu se je povečevalo tako dolgo, da morje ni bilo več varno za plovbo.»narentinci«ali Neretljani so napadali v času, ko je bila beneška mornarica v tujini. Ko se je vrnila v domovino, so celo podpisali Beneško pogodbo, njihov vodja pa se je pustil krstiti. Dalmatinski pirati z Neretve so pogodbo hitro prekršili in se borili z Benečani in Bizantinci vse do leta 870, ko so jih Bizantinci premagali in pokristjanili. Arabski napadi na Jadransko obalo in umik Beneške vojske z morja so hitro povzročili nov vzpon Neretljanov. Benečani so se proti njim neuspešno borili še v 10. in 11. stoletju. Med tem ko so Vikingi napadali preostalo Evropo, je njihovo ozemlje doživljalo napade Zahodnih Slovanov. Slovansko piratstvo v Baltskem morju pa se je končalo z dansko zmago v Arkoni leta S tem pa nevarnost piratskih napadov na Severnem morju in Baltiku ni prenehala, saj so številna druga plemena napadala ladje na Hanzeatskih trgovskih poteh in nadzorovala pomorsko trgovino vse do sredine 15. stoletja. V zgodnjem srednjem veku so tako pirati držali v rokah skoraj vse trgovske poti v Evropi. Monarhi, kot na primer angleški kralj Edvard I., so začeli izdajati poverilnice (Commission of Reprisal), s katerimi so trgovcem dovoljevali napade tako na piratske ladje kot na katerokoli trgovsko ladjo, ki je imela izobešeno zastavo iste države kot piratska ladja, ki so jo videli pred tem. 68 Odprava piratstva je bila tako že v tem času eden izmed temeljnih ciljev takratnih vladarjev. H. Thomas Mithorn omenja Angleža Williama Mauricea, ki naj bi bil leta Douglas R. Burgess Jr.: The dread pirate Bin Laden, /feature_burgess_julaug05.msp, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 29

30 obsojen piratstva, kot prvo osebo, ki je bila kaznovana z obešanjem in razčetverjenjem, kar dokazuje, da je kralj Henry III. videl piratstvo kot zelo resen zločin PIRATI IN GUSARJI (PRIVATEERS) OD 16. STOLETJA DO PODPISA PARIŠKE DEKLARACIJE LETA 1856 Razvoj piratstva je od 16. stoletja dalje potekal po dveh poteh. Prva je bila že utečena in je še naprej predstavljala mednarodni zločin. V tem obdobju so se med drugim pojavile tudi nekatere»uspešne«piratke, med njimi Anne Bonny in Mary Read, ki sta po letu 1720 veljali za strah in trepet morja. Druga, morda niti ne tako nepričakovana, pa je pripeljala do tega, da je piratstvo postalo bistveno orodje vladavine nekaterih evropskih monarhov. To niso bili več pirati, temveč gusarji (privateers) člani posadk oboroženih trgovskih ladij države, ki je s pisnim dovoljenjem svojega vladarja (gusarskim pismom) ropala ladje in obale držav, s katerimi je bila njihova država v vojni. 69 Kraljica Elizabeta je videla angleške pirate kot pritiklino Kraljeve mornarice in jim je pogosto izdajala poverilna pisma (»letters of marque«), s katerimi jim je dovoljevala napade na španske trgovske ladje. Za Angleže je bila to odlična poteza. Morjeplovci, ki so prejeli ta pisma, najbolj znana med njimi sta bila raziskovalca Sir Francis Drake in Walter Raleigh, so zase in za kraljico pridobili ogromna bogastva, spodkopavali špansko mornarico in strašili španska obalna mesta. Kraljica je ob tem lahko ohranjala diplomatske stike, saj je bilo piratstvo, nasilje in ropanje na morju uradno prepovedano in obravnavano kot zločin in je takšna dejanja Walterju Raleighu celo izrecno prepovedala. Ko pa je Raleigh napadel in izropal pristanišča njihove takratne zaveznice Španije, ga je kraljica Elizabeta imenovala za viteza. Tovrstno ravnanje se je ponavljalo vse do sredine 19. stoletja, saj so zahodnoevropske države redno uporabljale pirate za izvedbo prikritih vojn. Ko je angleški kralj George I. s serijo drakonskih zakonov učinkovito iztrebil piratstvo iz Atlantika, so se pojavili sredozemski korsarji, pomorski vojščaki, ki so bili na voljo katerikoli evropski državi, ki je želela nadlegovati drugo državo. Ta situacija se je pokazala za nevzdržno. Korsarji niso bili pripravljeni prenehati s svojimi aktivnostmi ob koncu vsake izmed vojn in države so ugotovile, da so ustvarile silo, ki je niso mogle nadzorovati. Ta ugotovitev je vodila do 69 Anita Čebular: Morja široka cesta peljala me je, Gea, letnik XIX, 6/2009, str Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 30

31 podpisa Pariške deklaracije leta 1856, ki je dodatek k Pariški pogodbi, s katero so bile končane Krimske vojne. Deklaracijo je podpisala večina evropskih držav, med njimi Anglija, Francija in Španija. Z njo so se evropske pomorske države odpovedale uporabi gusarstva kot obliki bojevanja, piratstvo pa je ponovno postalo kaznivo dejanje izven meja zakonitega ravnanja držav. Pariška deklaracija tako predstavlja priznanje deljene krivde držav, obenem pa je v njej prvič po času Rima piratstvo priznano kot kaznivo dejanje samo po sebi. Po tej definiciji pirati obstajajo kot nekakšni»zločinski sateliti mednarodnega prava«. V deklaraciji pa je zapisano, da države podpisnice sprejemajo naslednjo izjavo:» Gusarstvo je in ostaja prepovedano.«70 Pariška deklaracija iz leta 1856 je za mednarodno pravo pomembna še z enega vidika. Vse do tega leta je mednarodno pravo poznalo le dve zakoniti entiteti: ljudi in države. Ljudje so bili subjekt notranjega prava, države pa so bile subjekti zakonov, ki so jih oblikovale med seboj. Pariška deklaracija je oblikovala tretjo entiteto: posameznike, ki jim ne pripadajo niti pravice posameznikov po notranjem pravu, niti nimajo legitimnosti in suverenosti, ki pripada državam. To razumevanje piratov kot posebne zakonite kategorije mednarodnih zločincev ostaja vse do današnjega dne in je bilo pozneje zapisano tudi v obeh konvencijah v letih 1958 in RAZVOJ IZVEN EVROPE Piratstvo se je pojavljalo v vseh svetovnih morjih, ki so nudila geografsko možnost in bližino držav, katerih politična situacija in pravni sistem sta omogočala ali še danes omogočata umik pred pregonom. Pirati so bili dejavni tako v Črnem morju, kjer so Kozaki napadali obale Turškega imperija in Krimskega polotoka; kot v severni Afriki, kjer so pirati napadali Križarske ladje, v času od 70»Considering that the uncertanty of the law and the duties in such a matter (as piracy) gives rise to difference of opinion between neutrals and bellingerents which may occasion serious difficulties and even conflicts, the signing parties have adopted the following solemn declaration: Privateering is and remains abolished.«navedeno v: Douglas R. Burgess Jr.: The dread pirate Bin Laden, ( ) 71 Ibid. Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 31

32 16. do 19. stoletja pa naj bi ti pirati ugrabili in prodali v suženjstvo v severno Afriko in Otomansko cesarstvo približno 1 milijon Evropejcev. Klasična doba piratstva v Karibskem morju pa je bila v letih od 1560 do Karibsko piratstvo je izšlo iz konfliktov o trgovini in kolonizaciji med evropskimi državami, obenem pa je predstavljalo zelo dobičkonosen posel INDIJSKA OBALA Od 14. stoletja naprej je bil dekanski polotok razdeljen na dva dela: islamski Sultanat Bahmani na eni strani in hinduistične kralje, zbrane okrog imperija Vijayanagara, na drugi. Pogoste vojne so zahtevale veliko število konjev, ki so jih uvažali iz Arabskih držav in Afrike po morskih poteh. To trgovino so napadali pirati iz obalnih mest zahodne Indije. V 16. in 17. stoletju so evropski pirati pogosto napadali indijske ladje, največkrat tiste na romanju (hajj) v Meko. Južna obala Perzijskega zaliva pa je postala znana kot Piratska obala 72, ko so se tam začeli številni napadi na tuje ladje. Britanci so že takrat začeli pošiljati ekspedicije, ki naj bi zavarovale trgovanje v Indijskem oceanu pred napadi piratov VZHODNA AZIJA V vzhodni Aziji se je piratstvo začelo z umikom Mongolov, ko so manjša Kantonska in ostala plemena organizirala roparske skupine v izlivih rek. Prvoten namen je bila obramba, pozneje pa se je njihova moč povečevala predvsem ob obalah Sumatre in Jave, in vplivala na potek pomorskih trgovskih poti za svilo in začimbe. Najmočnejše piratske flote vzhodne Azije so bile zagotovo kitajske v času dinastije Qing, njihova moč je naraščala še v začetku 19. stoletja. Ti pirati so imeli močan vpliv na takratno kitajsko ekonomsko situacijo. Ropali so trgovce na džunkah, ki so bili takrat vitalna arterija kitajske trgovine. Zheng Yi je do leta 1804 ustvaril piratsko koalicijo, sestavljeno iz več kot deset tisoč mož. Bojevanja, lakota in notranji nemiri so to močno zvezo do leta 1820 spravili na tla. 72 Pirate Coast Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 32

33 Malaška ožina in vode v okolici Singapurja so bile že od nekdaj izredno pomembne plovne poti, saj predstavljajo najkrajšo pot med Kitajsko in Indijo. Ta prednost pa je obenem tudi slabost, kajti bližina močno razvejane obale in možnost hitrega umika v teritorialne vode polne majhnih zalivov, izlivov rek in močvirij, še vedno nudijo idealne pogoje za razvoj piratstva. Prvi prebivalci tega področja so se naučili živeti na vodi, v hišah na kolih, in trgovati iz posebnih čolnov. Številni pa so se odločili za piratsko življenje, ker je nudilo eno izmed oblik hitrejšega zaslužka. Pirati Orang Laut ali tako imenovani lanun nadzorujejo ta del morja že vse od začetka pomorskega prometa do današnjih dni. Pred približno 500 leti se je vedelo, da kdorkoli ima kontrolo nad Orang Laut, ima kontrolo nad svetovnimi morji. To zavest so s pridom izkoriščali Portugalci in Nizozemci v boju za trgovsko premoč na takrat najpomembnejši trgovski poti. Zaseženi plen stoletnega ropanja pa je pripomogel k razvoju številnih sultanatov na obalah Sumatre in Malezije. V poznem 19. stoletju so evropski kolonizatorji sicer uničili in si podjarmili veliko sultanatov, vendar jim lanunov ni uspelo iztrebiti. Moderno piratstvo se je na tem področju obdržalo in največji vzpon doseglo prav v začetku 21. stoletja. Po podatkih Lloyd's skozi Malaško ožino letno pluje približno trgovskih ladij, ki prevažajo približno petino vsega pomorskega prometa in tretjino vsega prometa fosilnih goriv. Poleg same geografske oblike ožine (največja širina je 250 milj, najmanjša 10 milj), je za pomorsko varnost pomembno tudi dejstvo, da leži med Malezijo in Indonezijo, katerih politična situacija ni ravno stabilna PRECEDENČNI PRIMERI IZ ZGODOVINSKE SODNE PRAKSE Primerov sodnega pregona piratov je bilo v zgodovini kar nekaj, čeprav je bila večina postopkov zoper njih opravljena neposredno na ladjah in so jih le redko pripeljali v domača pristanišča na sojenje. V pravni literaturi 74 so navedeni naslednji primeri sodnih postopkov zoper pirate: 1. The Le Louis, Velika Britanija, High Court of Admiralty, The Magellan Pirates, Velika Britanija, High Court of Admiralty, United States v. Smith, U.S. Supreme Court, Peter Gwin: Dark passage, National Geographic, oktober 2007, ( ) 74 Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str. 362 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 33

34 4. RELEVANTNI POJMI MEDNARODNEGA KAZENSKEGA PRAVA Kot že prej omenjeno so se piratska dejanja na odprtem morju že v običajnem mednarodnem pravu štela za kazniva 75 in so bila kot taka prva univerzalno priznana mednarodna kazniva dejanja. Posameznik se kot subjekt mednarodnega prava pojavlja precej redko, vendar pa imajo nekatera kazniva dejanja tolikšen mednaroden pomen, da njihovi storilci postanejo oseba, za katero neposredno veljajo pravila mednarodnega prava: lahko so preganjani, obtoženi in lahko se jim sodi ter jih kaznuje v skladu z mednarodnim kazenskim pravom (angleško: international criminal law; francosko: droit penal international; nemško: Voelkerstrafrecht). Kazniva dejanja, ki jih pokriva to pravo so dveh kategorij. Prva vključuje suženjstvo, piratstvo, ugrabitev letal, terorizem, jemanje talcev v mirnem času, genocid, mučenje in apartheid. Drugo kategorijo pa sestavljajo nagovarjanje k vojni, vojni zločini, kazniva dejanja zoper mir, agresija in zločini proti človečnosti. 76 Ne glede na to, da so vsa ta kazniva dejanja priznana v mednarodnem kazenskem pravu, pa je mednarodno kazensko sodišče (ICC) pristojno le za sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov. Druga kazniva dejanja ostajajo predmet pristojnosti nacionalnih kazenskih sodišč POJEM UNIVERZALNE JURISDIKCIJE IN PREGON PIRATOV Princip univerzalne jurisdikcije je ideja, da lahko vsaka država kriminalizira in kaznuje ravnanja, ki kršijo določene sprejete mednarodnopravne norme. Kazniva dejanja, ki jih zajemamo pod ta princip, so tista dejanja, glede katerih imajo vse države pravico in dolžnost do preprečevanja, pregona in kaznovanja. V primeru Filartiga v. Pena-Irala (ZDA, 1980) o mučenju, ki citira primer piratstva United States v. Smith (ZDA, 1820), je Okrožno sodišče ZDA zapisalo:»mučitelj je postal enak kot pirat in preprodajalec sužnjev pred njim hostis humani generis, sovražnik vsega človeštva.«75 Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str Gerhard Von Glahn: Law among nations: an introduction to public international law, New York: Macmillan Publishing Company, 1992, str Danilo Türk: Temelji mednarodnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2007, str. 194 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 34

35 Tovrstne izjave potrjujejo koncept mednarodnega prava, da je piratstvo zločin, nad katerim obstaja univerzalna jurisdikcija, torej, da imajo vse države dolžnost preprečevati in kaznovati piratstvo. 78 Sama uporaba in aplikacija univerzalne jurisdikcije pa je v večini primerov dvomljiva obstaja zelo malo prakse s strani držav, ki bi podpirala pravico ene države do kaznovanja državljanov druge države za dejanja zoper državljane neke tretje države piratstvo je eno izmed področij, kjer je univerzalno jurisdikcijo mogoče konkretno in pravilno uporabiti (tudi če le zaradi tega, ker so piratska dejanja izvršena na odprtem morju, izven meja jurisdikcije katerekoli države) PIRATSTVO KOT OBLIKA TERORIZMA Kot je bilo že omenjeno, se je pri določanju piratstva potrebno zavedati, da pirati nikakor ne morejo biti upoštevani niti kot običajni storilci kaznivih dejanj, niti kot uporniki. So nekakšen hibrid, ki ga človeštvo kot takšnega priznava že tisočletja. Tukaj se pojavi vprašanje: ali je piratstvo lahko spoznano kot oblika terorizma? Na prvi pogled bi bil odgovor: da. Enaka definicija kot pri piratih hostis humani generis bi bila lahko uporabljena za mednarodni organizirani terorizem. Obe kaznivi dejanji izvršujejo skupine odpadnikov, ki se ločijo od svojih držav in oblikujejo nekakšne extra-teritorialne enklave, tarče enih in drugih so civilisti ter obe za dosego svojih ciljev morita in uničujeta, in vse to, kakor določa UNCLOS III, v osebne namene. Poleg tega pa sta piratstvo in terorizem vedno bolj prepletena med seboj, saj piratstvo postaja vse bolj pogosto uporabljena taktika terorističnih skupin. V nasprotju s pirati v preteklosti, katerih namen je bil izključno ekonomski, so mnogi današnji pirati v bistvu pomorski teroristi (maritime terrorists), ki dejanja izvršujejo iz ideoloških nagnjenj in s široko politično agendo. 80 Novejši podatki celo kažejo na to, da somalijski pirati del svojih milijonskih zaslužkov od odkupnin, dajejo somalijski uporniški skupini Al Shabaab, ki naj bi bila povezana tudi z Al Qaedao. 78 Cindy Galway Buys: Universal Jurisdiction over Pirates, , ( ) 79 David B. Rivkin Jr, Lee A. Casey: Pirates Exploit Confusion About International Law, , http.//online.wsj.com/article/sb html, ( ) 80 Gal Luft in Anne Korin: Terrorism goes to Sea, Council of Foreign Relations, november/december 2004, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 35

36 Vse to vodi do ideje, da bi bilo v mednarodni skupnosti dobro razmisliti o novi, deljeni, pravni definiciji, ki bi prepoznala povezavo med piratstvom in terorizmom in s tem posledično primere terorizma in piratstva prepustila jurisdikciji Mednarodnega kazenskega sodišča (International Criminal Court, ICC). Prepoznava piratstva kot mednarodnega zločina in obravnavanje le-tega na mednarodnem kazenskem sodišču, bi nudilo alternativo državam, ki same ne želijo preganjati piratov, saj pregon po notranjem pravu in stroški ter težave, povezane z njim, ne bi bile več vezane izključno na državo, ki pirate zajame. Na tem mestu bi bilo mogoče uporabiti povezavo z ugrabitvami letal, ki jo tudi Združeni Narodi imenujejo»zračno piratstvo«(aerial piracy) in primerom Achille Lauro. Paralele, ki jih je mogoče potegniti med piratstvom in terorizmom, je najti v najosnovnejši definiciji treh osnovnih elementov kaznivega dejanja: mens rea, volja, izvršiti kaznivo dejanje; actus reus, dejanje, ki predstavlja kaznivo dejanje; in locus, kraj izvršitve dejanja. Kadar si dve kaznivi dejanji delita enak mens rea, actus reus in locus, sta si, če že ne enaki, vsaj primerljivi. Medtem ko piratstvo in terorizem mogoče nista enako kaznivo dejanje, si najverjetneje delita dovolj elementov za skupno definicijo po mednarodnem pravu. 81 Najprej vzemimo v razmislek mens rea. Teror in zastraševanje sta bila vedno integralni del piratstva, uporabljena pogosto za dosego psihološkega efekta. Edward Teach, alias Blackbeard, je bil morda eden največjih teroristov vseh časov. Zavedal se je, da je njegov poklic zelo nevaren in da je možnost uspeha majhna. Če je že sama piratska zastava uspela zastrašiti njihove žrtve in s tem vodila do kapitulacije brez prelivanja krvi, so se pirati lahko izognili izpostavljanju svojih ranljivih točk. Strah pa so pirati uporabljali kot taktiko samo po sebi in teror je tako postal vitalni del sporočila, ki so ga želeli prenesti. Pogosto se je zgodilo, da so pustili živega enega samega ujetega mornarja samo z razlogom, da je prenesel naprej zgodbo o njihovi grozljivosti. Tako je mens rea piratstva želja po ubijanju, uničevanju ali odvzemu zasebne lastnine z nasilnimi dejanji ob spremljavi načrtne uporabe terorizma zelo blizu razumevanju mens rea organiziranega terorizma. Glavna razlika med njima je v tem, da pirati lahko uporabljajo teror kot način za dosego cilja ali z namenom terorja samega po sebi, teroristi pa ga vedno uporabljajo kot namen sam po sebi. Podobno računico je mogoče uporabiti za actus reus. Piratstvo se sicer še vedno v prvi vrsti nanaša na ropanje na morju in motiv večine piratskih dejanj, ki se dandanes dogajajo na tako imenovanih piratskih»hot spots«kot so Somalija, Adenski zaliv, Malaška ožina in 81 Douglas R. Burgess Jr.: The dread pirate Bin Laden, /feature_burgess_julaug05.msp, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 36

37 Jugovzhodna Azija, je predvsem zasebni in pridobitni, ne politični. Pa vendar poznamo številne primere, kjer ob piratskih dejanjih ni prišlo do kraje kot take. 82 In končno locus: Prva misel je, da se piratska dejanja vedno zgodijo na morju, vendar ta zaključek ni popolnoma pravilen. Doktrina že dolgo časa priznava dve sekundarni obliki piratstva: eno zgodovinsko in eno moderno. V preteklosti so bili to napadi z morja (»descent by sea«), kjer so pirati napadali in uničevali obmorska mesta. Druga, mnogo modernejša oblika pa je t.i. zračno piratstvo ali ugrabitev letala. Povezave med piratstvom in ugrabitvami letal so omenjene v številnih virih, med drugim tudi v Tokijski 83, Haaški 84 in Montrealski 85 konvenciji o ugrabitvah, od katerih je zadnja celo razširila definicijo piratskih dejanj na tista,»ki jih izvršijo posadka in potniki zasebne ladje ali zasebnega letala proti drugi ladji ali letalu, ali proti osebam ali lastnini na krovu.«86 Primer tovrstne ugrabitve bi bila ugrabitev letala med letom in uporaba le-tega za napad na neko obalno mesto, s čimer bi povzročili veliko uničenje. Po obeh konvencijah Združenih Narodov, tako o ugrabitvah kot o piratstvu, bi to vsekakor veljalo za dejanje zračnega piratstva. Pa vendar je po najširši definiciji to obenem napad z morja. Pirati zasežejo plovilo ali letalo in ga uporabijo za napad na obalno tarčo iz zraka. Tako nas piratsko razumevanje locusa samo po sebi vodi do misli o številnih primerih terorističnih napadov, seveda z napadom 11. septembra 2001 kot najbolj znanim. Iz povedanega je mogoče ugotoviti, da obstaja velika podobnost v mens rea, actus reus in locus med piratstvom in terorizmom. Takšno razmišljanje lahko vodi še v nasprotno smer in sicer, v primeru, da postane»vojna proti terorizmu«podobno razumljena kot»vojna proti piratom«in tako teroristi postanejo hostis humani generis, ki bi lahko bili preganjani kjerkoli in od kogarkoli. Pirati so trenutno edina vrsta storilcev kaznivih dejanj, na katere se nanaša ta posebna jurisdikcija. Pri razmišljanju v tej smeri obstaja nevarnost, da se sprevrže v razumevanje, da lahko teroriste preganja kdorkoli. S tem bi se seveda odprla števila vprašanja o človekovih pravicah in podobno. Obenem pa bi države izgubile možnost dajanja zatočišča teroristom in številni zločinci bi bili posledično pripeljani pred sodišče po notranjem pravu države ali pred 82 Ibid. 83 The ICAO Convention on Offenses and Certain Other Acts Commited on Board Aircraft (Tokio, 1963) 84 The ICAO Convention for the Supression of Unlawful Seizure of Aircraft (Haag, 1970) 85 The ICAO Convention to Discourage Acts of Violence Against Civil Aviation (Montreal, 1971) 86»commited by the crew and passengers of a private ship or a private aircraft against another ship or aircraft or against persons or property on board.«navedeno v: Douglas R. Burgess Jr.: The dread pirate Bin Laden, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 37

38 mednarodno kazensko sodišče. Ta definicija bi potegnila tudi natančnejšo ločnico med zakonitimi uporniki in resničnimi teroristi. UNCLOS III določa piratstvo kot dejanja,»izvršena za osebne namene«. Ravno tako kot vidimo mednarodno piratstvo kot nekaj, kar presega notranje pravo držav, bi moralo biti tudi kaznivo dejanje mednarodnega terorizma natančneje ločeno od umora po notranjem pravu ali alternativno aktivnosti revolucionarjev. V primeru, da skupina usmeri svoje napade na notranje cilje, so lahko njihova dejanja še vedno obravnavana po notranjem kazenskem pravu. Vendar takoj, ko takšna dejanja usmerijo proti lastnini ali civilistom druge države, njihovo delovanje preseže tako notranje pravo kot tradicionalno razumevanje pravice do samoodločbe in dejansko postane podobno piratstvu. Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 38

39 5. AKTUALNA PROBLEMATIKA PREGONA PIRATOV Po tem, ko je bil obseg piratskih dejanj nekaj desetletij močno znižan, se je v sedemdesetih letih 20. stoletja trend ponovno obrnil. Kot del vedno bolj kaotičnega stanja v Afriki in Aziji, so se ponovno začeli pojavljati incidenti piratstva. V začetku 21. stoletja pa je prišlo do meteorskega porasta števila incidentov, saj se je število napadov dvigovalo v desetinah odstotkov vsako leto. V letu 2007 je po podatkih International Maritime Bureau (IMB) prišlo do 263 piratskih napadov in poskusov napadov. Velika pomorska področja so se spremenila v zatočišča za pirate in v teh delih morij pomorščaki sedaj že rutinsko pričakujejo napade. 87 Glede na ekonomsko stanje tega stoletja, pirati od lastnikov in zavarovalniških družb največkrat zahtevajo odkupnino za zasežene ladje, posadko, potnike in lastnino na njih. Za vsako tovrstno ugrabitev pirati zaslužijo približno 1 do 2 milijona ameriških dolarjev. Vse to pa pomeni visoko povišanje stroškov zavarovanja ladij, ki plujejo skozi ta področja. V času od novembra 2008 do junija 2009 so se stroški zavarovanja za plovbo mimo Somalije povišali za skupno približno 400 milijonov dolarjev. 88 Slika št. 2: Število piratskih napadov v letu 2007 po regijah Vir: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond 89 Boureau: Piracy and Armed Robbery Against Ships, Annual Report in ICC International Maritime 87 David B. Rivkin Jr, Lee A. Casey: Pirates Exploit Confusion About International Law, , http.//online.wsj.com/article/sb html, ( ) 88 James Jay Carafano, Richard Weitz, Martin Edwin Andersen: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond, Heritage Special Report, Washington, DC: The Heritage Foundation, SR-59, , str James Jay Carafano, Richard Weitz, Martin Edwin Andersen: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond, Heritage Special Report, Washington, DC: The Heritage Foundation, SR-59, , str ICC International Maritime Boureau: Piracy and Armed Robbery Against Ships, Annual Report 2007, januar 2008, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 39

40 Tabela št. 1: Lokacije piratskih napadov med leti 2003 in 2007 Vir: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond 91 Boureau: Piracy and Armed Robbery Against Ships, Annual Report in ICC International Maritime V letu 2008 je prišlo do več kot 120 piratskih napadov samo v okolici Somalije, po podatkih ICC International Maritime Boureau pa je skupno povsod po svetu prišlo so 293 napadov, kar je ponovno več kot leto pred tem. Slika št. 3: Dejanski napadi in poskusi napadov v Somaliji in Adenskem zalivu v letu 2008 Vir: ASI Global: Maritime response, Final piracy report, James Jay Carafano, Richard Weitz, Martin Edwin Andersen: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond, Heritage Special Report, Washington, DC: The Heritage Foundation, SR-59, , str ICC International Maritime Boureau: Piracy and Armed Robbery Against Ships, Annual Report 2007, januar 2008, ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 40

41 Slika št. 4: Zemljevid napadov piratov v letu 2008 Vir: IMB Piracy Map Po podatkih ICC International Maritime Boureau Piracy Reporting center se je v prvih šestih mesecih leta 2009 število piratskih napadov po celem svetu več kot podvojilo, saj je prišlo do 240 napadov, v primerjavi z letom 2008, ko je bilo v enakem času 118 napadov. 93 Slika št. 5: Zemljevid napadov piratov v letu 2009, v živo, dne Vir: IMB Live Piracy Map 2009: 93 Factbox: Ships held by Somali pirates, , ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 41

42 5.1. SOMALIJA Serija spektakularnih ugrabitev v okolici Somalije in v Adenskem zalivu v zadnjih dveh letih je pripeljala problem somalijskega piratstva v ospredje mednarodne pozornosti. Samo v nekaj mesecih je prišlo do napadov in ugrabitev številnih trgovskih ladij različnih držav; ugrabitev ukrajinske ladje, ki je prevažala orožje v Kenijo; arabskega tankerja, polnega surove nafte; tankerjev za prevoz kemikalij; in številnih ladij, ki so prevažale humanitarno pomoč. Napadli so tudi ameriško križarko. 4. junija 2009 so poskušali napasti tudi konvoj, v katerem je bila slovenska ladja Postojna, vendar je napad preprečila indijska vojaška ladja, ki je spremljala konvoj. 94 To so samo nekateri izmed incidentov hitro rastoče epidemije, ki je dobila več pozornosti mednarodne javnosti v zadnjih dveh letih, čeprav do napadov na mednarodni pomorski promet prihaja že ves čas od leta 1990, ko je padla somalijska vlada. Bolj sofisticirani pa so ti napadi od leta Glavne piratske baze so notranjosti Somalije, predvsem v kraju Eyl v severovzhodni regiji Puntland in v Xarardheere, v osrednjem delu države. Uradnik Vzhodnoafriškega programa za pomoč pomorščakom 96 ocenjuje, da je somalijskih piratov približno To so oboroženi moški, povečini nekdanji ribiči ali člani milice, 97 ki se sedaj preživljajo s piratstvom. Blago, ki ga naropajo med napadi, pozneje precej dražje prodajo v Somaliji. Zaslužek z odkupninami za ugrabljene ladje pa je še precej večji. Podatke in pomoč za izvedbo napadov dobivajo s kopnega, kjer imajo v pristaniščih nameščene vohune, ki jih sproti obveščajo o ladjah. Že sama prekinitev teh zvez, bi dolgoročno veliko pripomogla k zmanjšanju piratstva v Somaliji. Napadi, ki jih izvajajo ti pirati so v večini primerov drugačni od napadov, ki se dogajajo drugod po svetu. Piratski napadi, ki so se dogajali v zadnjih nekaj desetletjih, predvsem v Malaški ožini, ob obalah zahodne Afrike in podobno, so bili hitri, pirati pa so poskušali z ladje pobrati čim več tovora. Napadi, do katerih prihaja v okolici Somalije, pa so vedno bolj pogumni, pirati ugrabljajo celotne ladje, nekatere so celo takšne, da so zanje menili, da jih ni mogoče ugrabiti (ukrajinska ladja s tovorom orožja). Ladje, tovor, posadko in potnike potem 94 Somalijski pirati skušali napasti slovensko ladjo, Eugene Kontorovich: Piracy and International Law, ( ) 96 East African Seafarers Assistance Programme 97 James Jay Carafano, Richard Weitz, Martin Edwin Andersen: Maritime security: Fighting Piracy in the Gulf of Aden and Beyond, Heritage Special Report, Washington, DC: The Heritage Foundation, SR-59, , str. 8 Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 42

43 zadržujejo tudi po več tednov v Somalijskih pristaniščih, med tem pa se dogovarjajo za plačilo odkupnine. Lastniki in zavarovalnice se pogosto raje odločijo za plačilo odkupnine, kot za čakanje na pomoč s strani mednarodne skupnosti, lokalnih oblasti ali lastne države. Mednarodna skupnost je na osnovi člena 100 UNCLOS III, ki zahteva od vseh držav, da sodelujejo pri odpravi piratstva, v boju proti piratom v Somaliji od junija 2008 začela aktivneje sodelovati. Od takrat je Varnostni Svet Združenih narodov sprejel kar 5 resolucij na temo pregona piratov 98, kar predstavlja največje število resolucij na določeno temo v tako kratkem času. Evropska Unija pa je kot pomoč zvezi NATO, povezavi dvajsetih držav, ki je začela patruljirati v Adenskem zalivu, na svojo prvo misijo poslala skupno evropsko mornarico. Misijo, ki naj bi poskušala premagati pirate v Somaliji in Adenskem zalivu, je Evropska Unija poimenovala ATALANTA. 99 Vojaška operacija Atalanta bo v nadaljevanju natančneje predstavljena. V boju proti piratom sodelujejo tudi Kitajska, ki je prvič v zgodovini poslala svojo mornarico na vojaško misijo izven Pacifiškega oceana, Rusija in Indija OGLED STANJA SKOZI OČI SOMALIJSKIH PIRATOV Večina današnjih somalijskih piratov je bila leta 1992, ko so ameriški vojaki prispeli v Somalijo na mirovno misijo»restore Hope«, še otrok. Takratno upanje, da bo zahodna pomoč prinesla mir v regijo, je po sedemnajstih letih ugasnilo. Med tem so ti otroci odrasli v ribiče, izčrpane od neskončne državljanske vojne, ki pogosto le nemočno opazujejo velike ribiške ladje tujih držav, ki ropajo morje pred somalijsko obalo in praznijo zaloge rib, ki jih obubožana država nujno potrebuje. V območju, ki naj bi bilo somalijska izključna ekonomska cona, ni nobenih somalijskih vojnih ladij, ki bi varovale obale svoje države. Ribiči pogosto 98 Resolucija Varnostnega sveta ZN 1814 (2008), ( ) Resolucija Varnostnega sveta ZN 1816 (2008), ( ) Resolucija Varnostnega sveta ZN 1846 (2008), ( ) Resolucija Varnostnega sveta ZN 1851 (2008), ( ) Resolucija Varnostnega sveta ZN 1863 (2009), , ( ) 99 Sklep Sveta 2008/918/SZVP z dne 8. decembra 2008 o začetku vojaške operacije Evropske unije kot prispevku k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (Atalanta) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 43

44 videvajo ladje tujih držav, ki ob njihovi obali mečejo strupene odpadke, med drugim tudi jedrske ostanke. Ti ribiči so bili sami pogosto tarča roparjev. Za zagotovitev večjega ekonomskega uspeha, so si najprej nakupili puške, da bi se branili pred napadi. Kmalu pa so ugotovili, da bi bilo mnogo bolj učinkovito, če tudi sami začnejo ropati. V kratkem času so se prelevili iz ribičev v pirate na čolnih iz steklenih vlaken z močnim zunanjim motorjem, z nekaj ročnimi granatami, ki so jih brez težav dobili v zalogah iz državljanske vojne in nekaj osnovnimi elektronskimi napravami ter predvsem z veliko poguma. Tako minimalno opremljeni napadajo velike ladje, ki povečini sicer niso oborožene. Med samimi napadi je v zadnjem času prišlo do minimalnega števila žrtev med posadkami in potniki napadenih ladij, medtem ko je število žrtev na strani piratov precej višje. Dodatna nevarnost se za pirate pojavi ob prihodu na kopno, kjer jih najprej pričakajo drugi roparji, ki poberejo svoj delež, ostanek pa pirati delijo s svojim ljudstvom. Z naropanim bogastvom spodbujajo trgovino, nudijo nova delovna mesta in so tako v bistvu edini vzor naslednjim generacijam. Med njihovim ljudstvom so sprejeti kot heroji, ki so v ta del sveta vrnili nekakšno obliko ekonomije, ki je, kakorkoli kriminalna, bistveno boljša opcija od konstantne lakote. Tako ni presenetljivo, da pirati v očeh Somalcev niso toliko zločinci kot so cariniki, ki pobirajo carino v imenu države, ki je že zdavnaj razpadla. Slika št. 6: Rt Horn Vir: ( ) Petra Zagoričnik: Pregon piratov po mednarodnem pravu 44