Evalvacija na področju socialnega varstva

Transcription

1 ORIS PODROČJA SOCIALNEGA VARSTVA in VSEBINSKE TEME Grand hotel Union Ljubljana 4. maj 2010 Evalvacija na področju socialnega varstva Vid Žiberna Inštitut RS za socialno varstvo

2 Socialno varstvo sistem dajatev in storitev, ki zagotavljajo minimalno socialno varnost vsem državljanom (ZSV); preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva (ZSV); izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti (NPSV do leta 2005).

3 Socialno varstvo - programi MDDSZ sofinancira: A programe: eno-letno fnanciranje, B programe: eno-letno fnanciranje, C programe: pet-letno financiranje.

4 Pluralna mreža izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov Javni socialnovarstveni zavodi Zasebne neprofitno-volonterske organizacije Zasebniki in pravne osebe z dovoljenjem za opravljanje socialnovarstvenih storitev pojavi se potreba po evalvaciji

5 Kaj je evalvacija? M.Q. Patton, 1997: Evalvacija je sistematično zbiranje informacij o delovanju, značilnostih in izidih programov, da bi sodili o programu, izboljšali delovanje programa in/ali dobili podlago za oblikovanje odločitve o nadaljnjem načrtovanju programov.

6 Pravna podlaga za evalvacije v RS Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005 (Ur.l.RS 31/2000): spremljanje učinkov programov, sofinanciranih s strani MDDSZ, Zakon o socialnem varstvu (Ur.l.RS 54/ /2006): strokovni nadzor, ki ga izvaja MDDSZ v javnih zavodih, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Ur.l. RS 52/95): evalvacije nekaterih storitev v ožjem smislu, Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje (Ur.l. RS 36/2006): spremljanje učinkov programov, sofinanciranih s strani MDDSZ.

7 Projekt: Oblikovanje sistema evalviranja socialnovarstvenih programov Naročnik: MDDSZ Izvajalci: Fakulteta za socialno delo Inštitut RS za socialno varstvo

8 Projekt: Oblikovanje sistema evalviranja socialnovarstvenih programov Namen projekta: Vzpostaviti model in enotni postopek evalviranja socialnovarstvenih programov, ki bo: omogočal primerjanje učinkov med (podobnimi) programi; izvajalcem programov ponudil povratne informacije, s pomočjo katerih bodo lahko usmerjali svoje nadaljnje delovanje.

9 Predmet evalvacije JAVNI SOCIALNOVARSTVENI PROGRAMI: mreža materinskih domov in zavetišč za ženske, mreža stanovanjskih skupin za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, mreža programov za podporno bivanje pri neodvisnem življenju invalidov, programi socialne rehabilitacije zasvojenih, mreža terapevtskih programov in drugih programov za urejanje socialnih stisk zaradi alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, mreža sprejemališč in zavetišč za brezdomce, mreža specializiranih terapevtskih programov psihosocialne pomoči otrokom, odraslim ali družinam, namenjena razreševanju medsebojnih osebnostnih problemov, programi za kratkotrajno ali celodnevno obravnavo ter oskrbo otrok in mladostnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje ter programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč.

10 Različni cilji vpletenih strani Cilji financerjev: Vedeti, kateri programi so boljši/slabši, da bi lahko boljšim dodelili (vedno manjša) finančna sredstva boljši : učinkovitejši (primerjava vložkov izraženih v denarju in rezultatov izraženih v številu in kakovosti zagotovljenih storitev, številu uporabnikov, ki so se vključili), uspešnejši (primerjava ciljev in dejanskih učinkov programa, poudarek na zadovoljstvu uporabnikov), Evalvacija naj omogoči primerljivost učinkov med (dovolj) podobnimi programi

11 Različni cilji vpletenih strani Cilji izvajalcev programa: Vedeti, kako poteka postopek (proces izvedbe programa) ali je postopek v skladu z nameravanim, predpostavljenim; ali delajo dobro Evalvacija naj omogoči spremljanje postopkov (procesov v programu), da dobijo povratne informacije, s pomočjo katerih bodo lahko v nadaljevanju usmerjali razvoj programa, preverjali stopnjo agilnosti različnih izvajalcev znotraj programa in program izpopolnjevali.

12 Različni cilji vpletenih strani Cilji uporabnikov programa: želijo dobiti kakovostne storitve, evalvacija naj omogoči spremljanje učinkov programa. EVALVACIJA CILJEV, UČINKOV (ali so cilji programa v skladu s cilji uporabnikov, ali so cilji doseženi, v kakšni meri so uporabniki rešili svoj problem).

13 Različni cilji vpletenih strani Z evalvacijo poskušamo odgovoriti na potrebe vseh vpletenih strani, zato moramo: oblikovati dialoški model vseh deležnikov, paziti, da bo evalvacija narejena po znanstvenih kriterijih veljavnosti, objektivnosti in zanesljivosti (sistematično zbiranje in preverjanje podatkov o predmetu evalvacije).

14 Umestitev programov v tipologijo trenutni preventivni terapevtski (N. Rode, 2001) trajni

15 Tipologija socialnovarstvenih programov Z vidika evalvacije pomembna za določitev kriterijev. Postavljanje kriterijev: sodelovanje vpletenih v izvajanje programov socialnega varstva. Metoda: fokusne skupine

16 Kriteriji evalvacije Splošni kriteriji (naravnani na merjenje ciljev iz NPSV): kakovost življenja, perspektiva moči, normalizacija.

17 Kriteriji evalvacije Strokovni kriteriji: funkcionalna sposobnost, terapevtski učinki.

18 Kriteriji evalvacije Specifični kriteriji (posamezen program)

19 Splošni kriteriji Kakovost življenja: opišemo stanje uporabnika in okoliščine, ki določajo njegovo življenje (subjektivne ocene in dejansko stanje glede splošnega počutja, dela in izobraževanja, prostega časa, religioznosti, finančnega položaja, stanovanjskih razmer, zakonitosti in varnosti, družinskih odnosov, družabnih stikov, zdravja in pojmovanja sebe). Programi socialnega varstva naj bi vsaj na nekaterih področjih omogočili dvig kakovosti življenja uporabnic/kov.

20 Normalizacija: Splošni kriteriji destigmatizacija uporabnic/kov, da lahko počnejo enake stvari kot ostali preko izboljšanja njihove socialne podobe ali vrednosti, ki jo imajo v očeh drugih ter večanja njihove pristojnosti ter z večanjem tolerantnosti in relativiziranjem družbenih norm (merimo cilje normalizacije po Brandonu: dobri medsebojni odnosi, možnost izbire, razvijanje sodelovanja, osebnostni razvoj, integracija v družbeno okolje)

21 Splošni kriteriji Perspektiva moči: praksa, ki temelji na perspektivi moči, pomeni, da bo vse, kar delaš kot socialna delavka, utemeljeno s tem, da pomagaš odkriti, olepšati, raziskati in izkoristiti uporabnikovo moč in vire, ko mu pomagaš, da doseže svoje cilje, uresniči svoje sanje in razbije okove oviranosti in nesreč (Saleebey 1997: 3).

22 Strokovni kriteriji Funkcionalna sposobnost: na eni strani ima omejevalno funkcijo, na drugi pa predstavlja del usposabljanja in krepitve moči, saj lahko uporabnice/ke marsičesa naučimo

23 Strokovni kriteriji Terapevtski učinki: so določene spremembe, ki so nastale zaradi programa (npr. abstinenca od drog, manjša frekvenca uporabe substanc)

24 Merski instrumenti Pripravljeni na podlagi: splošnih kriterijev, kriterijev, ki izhajajo iz posameznih vrst programov.

25 Yatesov model (B.T.Yates, 1999) Viri Dolgoročni izidi? Izvajalci: usposobljenost, motiviranost, obremenjenost Uporabniki: sposobnosti, problemi Zunanji vplivi Postopki Procesi Izidi Kratkoročni izidi: Kvaliteta življenja

26 Izvedba evalviranja 1. OBLIKOVANJE MERSKIH INSTRUMENTOV (glede na postavljene kriterije) 2. NAČIN ZBIRANJA PODATKOV - zberemo podatke o enoti evalvacije (program uporabnik); - poročevalska enota je izvajalec programa; - podatki se lahko zbirajo ob vstopu v program med trajanjem programa ob izstopu (spremljanje uporabnika)

27 Izvedba evalviranja 3. IZVEDBA OCENJEVANJA VARIANTE: - če obstajajo standardi, o katerih se VSI vpleteni strinjajo, da jih mora program doseči primerjamo, koliko programov je doseglo/preseglo določene standarde - če standardov ni, predlagamo dialoško evalvacijo

28 Izvedba evalviranja POSTOPEK DIALOŠKE EVALVACIJE: SPLOŠNA NAČELA: - Zagotoviti čim večjo objektivnost (več ocenjevalcev za en program, primerjanje ocen). - Posamezen program ocenjujeta najmanj dva ocenjevalca. - Zagotoviti dialog med ocenjevalci in predstavniki organizacij. - Evalviramo najmanj dva podobna programa hkrati, da zagotovimo primerjanje ocen.

29 Trenutno stanje Enotno zbiranje informacij dobrih 60 programov, Raba merskih instrumentov za posamezne skupine programov (vprašalniki, dokumentacije, baza postopkov v programu open Office), Priprava enotnih, primerljivih poročil za vse programe na podlogi standardiziranih protokolov za izvajalce in protokolov za evalvatorje.

30 Baza postopkov dela

31 Baza postopkov dela

32 Baza postopkov dela

33 Baza postopkov dela

34 Viri in priporočljivo branje: D.E. Chambers, K.R. Wedel,M.K. Rodwell (1992), Evaluating Social Programs. Massachusetts: Allyn and Bacon J. Cheetam, R. Fuller, G. McIvor, A. Petch (1992), Evaluating Social Work Effeciveness. Buckingham: Open University Press. Hayek, Friedrich August von (1944, 1991), Pot v hlapčevstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Friedman, Milton (1992), Kapitalizam i sloboda. Zagreb: Globus, Školska knjiga. L.L. Martin, P.M. Kettner (1996), Measuring the Performance of Human Service Program. London: Sage Publications. M.Q. Patton (1997), Utilization-Focused Evaluation. London: Sage Publications. L. Rihter (2004), Evalvacije na področju socialnega varstva in njihov pomen za prilagajanje sodobnih držav blaginje na izzive globalizacije. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede (doktorska disertacija). N. Rode, L. Rihter, B. Kobal (2006), Evalvacija programov v socialnem varstvu: model in postopek izvedbe. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Inštitut RS za socialno varstvo. M. J. Smith (1990), Program Evaluation in the Human Services. New York: Springer Publishing Company. B.T. Yates (1996), Analysing Costs, Procedures, Processes and Outcomes in Human Services. London, New Delhi, Thousand Oaks: Sage Publications.

35 HVALA ZA POZORNOST!.