DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. / z dne

Transcription

1 EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, C(2014) 3658 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. / z dne o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti za izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (Besedilo velja za EGP) SL SL

2 OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE DELEGIRANEGA AKTA Komisija je v skladu s členom 140(7) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) pooblaščena, da na podlagi členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010 po prejetju osnutkov standardov od Evropskega bančnega organa (EBA) sprejme delegirane akte, v katerih opredeli metodo za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti za namene proticikličnega kapitalskega blažilnika v skladu s členom 140. V skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 o ustanovitvi EBA Komisija v treh mesecih od prejema osnutkov standardov odloči, ali bo predložene osnutke potrdila. Če je to v interesu Unije, lahko Komisija osnutke standardov potrdi tudi samo delno ali s spremembami, pri čemer upošteva poseben postopek iz navedenih členov. 2. POSVETOVANJA PRED SPREJETJEM AKTA EBA je v skladu s tretjim pododstavkom člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 opravila javno posvetovanje o osnutkih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložila v skladu s členom 140(7) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: Direktiva). Na spletni strani organa EBA je bil 2. septembra 2013 objavljen posvetovalni dokument, posvetovanje pa se je zaključilo 1. novembra EBA je skupaj z osnutki tehničnih standardov predložila tudi pojasnilo, kako je rezultate teh posvetovanj upoštevala pri pripravi končnih osnutkov tehničnih standardov, predloženih Komisiji. EBA je skupaj z osnutki tehničnih standardov in v skladu s tretjim pododstavkom člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010 Komisiji predložila oceno učinka, vključno z analizo stroškov in koristi, povezanih z osnutki tehničnih standardov, predloženih Komisiji. Analiza je dostopna na spletni strani (strani [xx xx] paketa končnih osnutkov regulativnih tehničnih standardov). 3. PRAVNI ELEMENTI DELEGIRANEGA AKTA V členu 130(1) Direktive je določeno, da morajo institucije vzdrževati posamezni instituciji lasten proticiklični kapitalski blažilnik, enak znesku njihove skupne izpostavljenosti tveganjem, ki se izračuna v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, pomnoženemu s stopnjo posamezni instituciji lastnega proticikličnega blažilnika. Stopnja instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika je sestavljena iz tehtanega povprečja stopenj proticikličnega kapitalskega blažilnika, ki se uporabljajo v državah, v katerih se nahajajo ali uporabljajo ustrezne kreditne izpostavljenosti te institucije (člen 140(1) Direktive). To zahteva, da se ustrezne kreditne izpostavljenosti razporedijo v različne jurisdikcije. Zato ta delegirani akt določa metodo za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti. V tem delegiranem aktu je določeno, da je glavno načelo za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti načelo dolžnika, tj. lokacija dolžnika, saj ta izbira najbolje SL 2 SL

3 odraža lokacijo tveganja izpostavljenosti. V aktu je nato podrobneje določeno, kako se določi geografska lokacija kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja. Institucije kot geografsko lokacijo kreditnih izpostavljenosti določijo lokacijo dolžnika z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi. Vendar so vključene nekatere izjeme, in sicer za posebne kreditne aranžmaje, izpostavljenosti do KNP ter sredstva iz naslova nekreditnih obveznosti. Za izpostavljenosti v trgovalni knjigi se šteje, da se nahajajo na lokaciji dolžnika z izpostavljenostmi v trgovalni knjigi. Geografska lokacija izpostavljenosti v trgovalni knjigi, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve iz dela 3, naslova IV, poglavja 5 Uredbe (EU) št. 575/2013, se določi s pomnožitvijo skupnega zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti za te izpostavljenosti s kapitalskimi zahtevami za posamezno državo, deljenimi s kapitalskimi zahtevami vseh držav. Za izpostavljenosti iz naslova listinjenja se šteje, da se nahajajo na lokaciji dolžnik(-ov) z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi. Vendar imajo institucije pri tem določeno svobodo: če obstaja več kot en dolžnik, se lahko za izpostavljenosti šteje, da se nahajajo na lokaciji dolžnika osnovnih izpostavljenosti z najvišjim deležem v osnovnih izpostavljenostih iz naslova listinjenja. Poleg tega, če informacije o osnovnih izpostavljenostih iz naslova listinjenja niso na voljo ali če bi opredelitev osnovnega dolžnika zahtevala nesorazmerna prizadevanja, se lahko te izpostavljenosti razporedijo na lokacijo institucije. Ta osnutek regulativnega tehničnega standarda upošteva tudi vidike v zvezi s sorazmernostjo in pomembnostjo, da bi se zmanjšalo breme za manjše institucije, ki se s čezmejnimi in trgovalnimi aktivnostmi ukvarjajo le v omejenem obsegu. SL 3 SL

4 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. / z dne o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti za izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika (Besedilo velja za EGP) EVROPSKA KOMISIJA JE ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, ob upoštevanju Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij 1, zlasti tretjega pododstavka člena 140(7) Direktive, ob upoštevanju naslednjega: (1) Za izračun stopenj posamezni instituciji lastnega proticikličnega kapitalskega blažilnika je potrebno, da se geografsko določi lokacija kapitalskih zahtev za vse kreditne izpostavljenosti določene institucije, vključno z izpostavljenostmi v trgovalni knjigi in vsemi izpostavljenostmi iz naslova listinjenja. (2) Geografska lokacija bi se morala določiti na podlagi lokacije tveganja iz naslova izpostavljenosti. To bo zagotovilo, da se bo povečanje dodatnih rezerv zaradi uporabe proticikličnega blažilnika razporedilo v finančni sistem s prekomerno kreditno rastjo. (3) Za določitev geografske lokacije bi se za vse kreditne izpostavljenosti morala na splošno uporabljati dejansko prebivališče oziroma sedež dolžnika, saj to najbolje odraža lokacijo, kjer se nahaja tveganje in ki je zato pomembna za finančni sistem. Vendar bi morala geografska lokacija kreditnih izpostavljenosti, opredeljenih kot izpostavljenosti iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev v skladu s členom 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2, temeljiti na lokaciji sredstev, ki ustvarjajo dohodke in so primarni vir za poplačilo obveznosti. (4) Da bodo ukrepi za določitev geografske lokacije ustreznih kreditnih izpostavljenosti jasni in nedvoumni, je bistveno, da se določi seznam opredelitev tehničnih izrazov, uporabljenih v tej uredbi. (5) Izpostavljenosti do pravne osebe bi se načeloma morale razporediti na državo članico oziroma tretjo državo, v kateri ima navedena pravna oseba statutarni sedež. Vendar se lokacija dejanske glavne uprave in lokacija statutarnega sedeža pravne osebe lahko 1 2 Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, , str. 338). Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, , str. 1). SL 4 SL

5 razlikujeta. To je potrdilo Sodišče s sodbami v zadevah C-81/87 (Daily Mail), C- 212/97 (Centros), C-208/00 (Überseering), C-167/01 (Inspire Art), C-411/03 (Sevic) in C-210/06 (Cartesio). Da bi se v takih primerih zagotovila ustrezna razporeditev proticikličnega kapitalskega blažilnika, bi morale institucije, ki se zavedajo, da obstaja tako razhajanje v zvezi z dolžnikom, razporediti ustrezne izpostavljenosti na lokacijo dejanske glavne uprave zadevne pravne osebe. (6) Za izpostavljenosti do kolektivnih naložbenih podjemov (KNP) je ustrezno, da se razporedijo na lokacijo dolžnika osnovnih izpostavljenosti, kot je opredeljena v tej uredbi. Če določitev dolžnika osnovne izpostavljenosti predstavlja nesorazmerno obremenitev, se lahko izpostavljenost do KNP razporedi na matično državo članico institucije. (7) Izpostavljenosti do drugih sredstev bi se morale razporediti na matično državo članico institucije, če se njihovega dolžnika ne more določiti. (8) Vidiki v zvezi s sorazmernostjo in pomembnostjo bi morali biti upoštevani pri institucijah z majhno skupno tujo izpostavljenostjo in majhno aktivnostjo v trgovalni knjigi, in sicer tako, da se zanje dovoli uporaba preprostejših metod razporejanja. To naj bi zmanjšalo obremenitev za manjše institucije, ki se s čezmejnimi aktivnostmi in aktivnostmi v trgovalni knjigi ukvarjajo le v omejenem obsegu. (9) Ta uredba temelji na osnutkih regulativnih tehničnih standardov, ki jih je Komisiji predložil Evropski bančni organ. (10) Evropski bančni organ je opravil javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov, na katerih temelji ta uredba, analiziral morebitne povezane stroške in koristi ter prosil za mnenje interesno skupino za bančništvo, ustanovljeno v skladu s členom 37 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 3 SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Opredelitev pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1) splošna kreditna izpostavljenost pomeni znesek izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, za izpostavljenost iz člena 140(4)(a) Direktive 2013/36/EU; (2) izpostavljenost v trgovalni knjigi pomeni znesek izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, za izpostavljenost iz člena 140(4)(b) Direktive 2013/36/EU; (3) izpostavljenost iz naslova listinjenja pomeni znesek izpostavljenosti tveganju, izračunan v skladu s členom 92(3) Uredbe (EU) št. 575/2013, za izpostavljenost iz člena 140(4)(c) Direktive 2013/36/EU; 3 Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, , str. 12). SL 5 SL

6 (4) lokacija dolžnika z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi pomeni državo članico ali tretjo državo, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je nasprotna stranka institucije pri splošni kreditni izpostavljenosti ali izdajatelj finančnega instrumenta, ki ni vključen v trgovalno knjigo, ali nasprotna stranka pri izpostavljenosti v netrgovalni knjigi, običajno prebivališče (v primeru fizične osebe) ali statutarni sedež (v primeru pravne osebe); za pravno osebo, katere dejanska glavna uprava je v državi članici ali v tretji državi, ki ni država članica oziroma država njenega statutarnega sedeža, lokacija dolžnika z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi pomeni državo članico ali tretjo državo, kjer se nahaja njena dejanska uprava; (5) lokacija dolžnika z izpostavljenostmi v trgovalni knjigi pomeni državo članico ali tretjo državo, v kateri ima fizična ali pravna oseba, ki je izdajatelj finančnega instrumenta v trgovalni knjigi ali nasprotna stranka pri izpostavljenosti v trgovalni knjigi, običajno prebivališče (v primeru fizične osebe) ali statutarni sedež (v primeru pravne osebe); za pravno osebo, katere dejanska glavna uprava je v državi članici ali v tretji državi, ki ni država članica oziroma država njenega statutarnega sedeža, lokacija dolžnika z izpostavljenostmi v trgovalni knjigi pomeni državo članico ali tretjo državo, kjer se nahaja njena dejanska uprava; (6) lokacija dohodkov pomeni državo članico ali tretjo državo, v kateri se nahajajo sredstva, ki ustvarjajo dohodke, ki so primarni vir poplačila obveznosti v zvezi z izpostavljenostmi iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev; (7) tuja izpostavljenost pomeni splošno kreditno izpostavljenost, katere dolžnik z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi se ne nahaja v matični državi članici institucije; (8) izpostavljenost iz naslova posebnih kreditnih aranžmajev pomeni splošne kreditne izpostavljenosti, ki imajo značilnosti iz člena 147(8) Uredbe (EU) 575/2013. Člen 2 Lokacija splošnih kreditnih izpostavljenosti (1) Vse splošne kreditne izpostavljenosti, ki ne spadajo pod odstavke 2 do 5 tega člena, se razporedijo na lokacijo dolžnika z izpostavljenostmi v netrgovalni knjigi. (2) Splošne kreditne izpostavljenosti do KNP iz člena 112(o) Uredbe (EU) št. 575/2013 se razporedijo na lokacijo dolžnika osnovnih izpostavljenosti. Če dolžnikom osnovne izpostavljenosti v dani izpostavljenosti do KNP ustreza več kot ena lokacija, se lahko člen 4(2) te uredbe uporablja tudi za navedeno izpostavljenost. (3) Posebni kreditni aranžmaji iz člena 147(8) Uredbe (EU) št. 575/2013 se razporedijo na lokacijo dohodka. (4) Splošne kreditne izpostavljenosti do drugih postavk iz člena 112(q) Uredbe (EU) št. 575/2013 se razporedijo na matično državo članico institucije, če slednja ne more opredeliti njihovega dolžnika. (5) Na matično državo članico institucije se lahko razporedijo naslednje splošne kreditne izpostavljenosti: (a) izpostavljenosti do KNP iz člena 112(o) Uredbe (EU) št. 575/2013, če institucija ne more določiti lokacije dolžnika ali dolžnikov osnovne SL 6 SL

7 izpostavljenosti na podlagi informacij znotraj institucije ali informacij, ki so na voljo zunaj institucije, brez nesorazmernih prizadevanj; (b) tuje izpostavljenosti, ki skupaj ne presegajo 2 % vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja navedene institucije. Pri izračunu vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja se izključijo splošne kreditne izpostavljenosti, ki se nahajajo na lokacijah iz točke (a) tega odstavka in odstavka 4. (6) Institucije izračunajo odstotek iz točke (b) odstavka 5 tako na letni osnovi kot tudi priložnostno. Priložnostni izračun se zahteva, če pride do dogodka, ki vpliva na finančni ali ekonomski položaj institucije. Člen 3 Geografska lokacija izpostavljenosti v trgovalni knjigi (1) Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se izpostavljenosti v trgovalni knjigi razporedijo na lokacijo dolžnika z izpostavljenostmi v trgovalni knjigi. (2) Za izpostavljenosti v trgovalni knjigi, za katere se uporabljajo kapitalske zahteve iz dela 3, naslova IV, poglavja 5 Uredbe (EU) št. 575/2013, institucije določijo geografsko lokacijo tako, da pomnožijo skupni znesek izpostavljenosti tveganju z razmerjem med: (a) kapitalskimi zahtevami za podportfelje, razdeljenimi glede na geografsko lokacijo, določeno v skladu z modelom iz dela 3, naslova IV, poglavja 5 Uredbe (EU) št. 575/2013, in (b) vsoto kapitalskih zahtev, določenih v skladu s točko (a), za vse geografske lokacije. (3) Institucije, katerih skupni znesek izpostavljenosti v trgovalni knjigi ne presega 2 % vsote splošnih kreditnih izpostavljenosti, izpostavljenosti v trgovalni knjigi in izpostavljenosti iz naslova listinjenja, lahko te izpostavljenosti razporedijo na matično državo članico institucije. (4) Institucije izračunajo odstotek iz odstavka 3 tako na letni osnovi kot tudi priložnostno. Priložnostni izračun se zahteva, če pride do dogodka, ki vpliva na finančni ali ekonomski položaj institucije. Člen 4 Geografska lokacija izpostavljenosti iz naslova listinjenja (1) Izpostavljenosti iz naslova listinjenja se razporedijo na lokacijo dolžnika osnovnih izpostavljenosti. (2) Če dolžniku osnovnih izpostavljenosti v dani izpostavljenosti v listinjenju ustreza več kot ena lokacija, se lahko navedena izpostavljenost razporedi na lokacijo SL 7 SL

8 dolžnika osnovnih izpostavljenosti z največjim deležem v osnovnih izpostavljenostih v listinjenju. (3) Izpostavljenosti iz naslova listinjenja, za katere informacije o osnovnih izpostavljenostih iz naslova listinjenja niso na voljo, se lahko razporedijo na matično državo članico institucije, če institucija ne more določiti osnovnega dolžnika na osnovi obstoječih razpoložljivih informacij iz notranjih ali zunanjih virov ali brez nesorazmernih prizadevanj, da pridobi informacije. Člen 5 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Komisijo Predsednik José Manuel BARROSO SL 8 SL