CARINSKI POSTOPKI V SLOVENIJI PRED IN PO VSTOPU V EU

Transcription

1 B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Asistent v mednarodnem poslovanju CARINSKI POSTOPKI V SLOVENIJI PRED IN PO VSTOPU V EU Mentorica: mag. Ivanka Šenk Ileršič, univ. dipl. ekon. Lektorica: Aleksandra Repe, univ. dipl. slov. Kandidatka: Dijana Dimitrijević Kranj, september 2014

2 ZAHVALA Za pomoč in usmerjanje pri nastajanju diplomskega dela se zahvaljujem moji mentorici mag. Ivanki Šenk Ileršič. Zahvaljujem se tudi lektorici Aleksandri Repe, ki je lektorirala mojo diplomsko delo. Hkrati pa se zahvaljujem svoji družini, prijateljem in vsem, ki so mi na študijski poti stali ob strani in me spodbujali.

3 IZJAVA»Študentka Dijana Dimitrijević izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom mag. Ivanke Šenk Ileršič.Skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani šole.«dne Podpis:

4 POVZETEK Vstop Republike Slovenije v Evropsko unijo (EU) je prinesel mnoge spremembe in novosti pri usklajevanju z evropskim pravnim redom in gospodarsko prakso. Republika Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo, , v celoti zavezala prevzeti in spoštovati evropsko zakonodajo. Ukinile so se notranje carinske meje med državami članicami EU. Zagotovljen je bil prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Odprtje meja evropskega trga je pomenilo širitev domačega poslovanja na celotno območje Evropske unije s tem pa se je tudi povečala konkurenčnost. Carinski postopki se med državami članicami EU opravljajo brez carinskega posla, medtem ko se pri menjavi blaga in storitev s tretjimi državami oziroma državami nečlanicami EU carinski posli še izvajajo. Sprostitev fizičnega nadzora mednarodne menjave blaga pomeni za uvoznike in izvoznike nižje carinske stroške, hkrati pa krajše dobavne roke blaga. Državni organi so zaradi ukinitve carinskih postopkov med državami članicami EU izgubili nadzor nad mednarodno menjavo, zato so uvedli nadzor v obliki statističnega poročanja pristojnemu državnemu organu. V diplomski nalogi je poudarek na carinskih postopkih. Glavni namen je ugotoviti, ali je z vstopom Slovenije v EU več prednosti oziroma slabosti v carinskih postopkih in kakšne spremembe so nastale na področju carinjenja. V diplomskem delu bom najprej predstavila Evropsko unijo in v okviru tega bomo spoznali pomen vstopa Slovenije v EU. V tretjem delu bom razložila osnovne pojme, ki se pojavljajo pri carinjenju. V četrtem je prikazana carinska zakonodaja EU, v petem so opisani uvozni in izvozni postopki s tretjimi državami, notranji trg EU ter carinski dokumenti, ki se pojavljajo v cestnem prometu. Šesti del je namenjen spremembam v carinski dejavnosti zaradi vstopa Slovenije v EU. Na koncu diplomske naloge je prikaz raziskave na osnovi anketnega vprašalnika, kjer sem podjetja, ki se ukvarjajo z mednarodno trgovino, povprašala o spremembah v carinski dejavnosti pred in po vstopu Slovenije v EU. KLJUČNE BESEDE: Evropska unija, carinsko blago, carinski postopek, Evropska carinska zakonodaja, carinska služba.

5 ABSTRACT The entry of the Republic of Slovenia to the European Union (EU) has brought many changes and innovations in coordination with the European acquis and economic practice. With the entry into the European Union on the 1st of May 2004 the Slovenian republic has committed itself fully to take over and respect European law. The internal customs boundaries between EU Member States were eliminated. The free movement of goods, persons, services and capital was guaranted. The opening of the borders of the European market has meant an expansion of the domestic business in the entire area of the European Union and thus also increase the competitiveness. Customs procedures between Member States of the EU are carried out without a customs transaction, while the exchange of goods and services with third countries and non-eu countries customs transactions are still carried out. The release of the physical control of the international trade means for the importers and exporters lower custom fees, while a shorter delivery times. The national authorities have due to the abolition of customs procedures among EU Member States lost control of the international trade, so they introduced a control in the form with the competent national authority for statistical reporting. In the graduate thesis focus on customs procedures. The main purpose is to determine whether with the entry of Slovenia in the EU, there are more advantages or disadvantages in customs procedures and what changes have occurred in the field of customs clearance. In thesis work I will first present the European Union and in this context, the importance of the meeting entry of Slovenia into the EU. In the third part I will explain the basic concepts that occur in customs clearance. The fourth part contains the customs legislation of the EU, the fifth chapter describes the import and export procedures with third countries, the EU internal market and customs documents, which appear in the road. The sixth part is devoted to changes in customs activities due to the entry of Slovenia into the EU. At the end of my thesis there is a presentation of the research based on a questionnaire, companies engaged in international trade, asked about the changes in customs activities before and after the entry of Slovenia into the EU. KEYWORDS: European Union, customs, customs procedure, European customs l, the customs service.

6 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV PROBLEMA PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... Napaka! Zaznamek ni definiran. 1.3 METODE DELA EVROPSKA UNIJA PREDSTAVITEV EU TEMELJI DELOVANJA EU ČLANICE EU POMEMBNEJŠE INSTITUCIJE IN ORGANI POMEN VSTOPA SLOVENIJE V EU CARINSKI SITEM EU POGOJI POSLOVANJA V CARINSKEM SISTEMU EU CARINSKA SLUŽBA V EU ORGANIZACIJA CARINSKI ZAKONIK TARIC CARINSKI POJMI CARINSKO BLAGO CARINSKI DEKLARANT CARINSKA DEKLARACIJA EUL CARINSKI ORGAN CARINSKA ČRTA CARINSKI NADZOR CARINSKA TARIFA CARINSKA VREDNOST PREPUSTITEV BLAGA VRSTE CARINSKIH POSTOPKOV IN CARINSKI DOKUMENTI TRGOVANJE ZNOTRAJ EU ODPREMA IN PREJEM BLAGA UVOZNI POSTOPEK S TRETJIMI DRŽAVAMI IZVOZNI POSTOPEK S TRETJIMI DRŽAVAMI TRANZITNI POSTOPEK POREKLO BLAGA... 22

7 5.6 POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPKI DOVOLILNICE V CESTNEM PROMETU ATA ZVEZEK INTRASTAT EUROSTAT EXTRASTAT SPREMEMBE V CARINSKI DEJAVNOSTI ZARADI VSTOPA SLOVENIJE V EU PREVZEM EVROPSKE CARINSKE ZAKONODAJE SPREMEMBE V CARINSKI SLUŽBI SPREMEMBE PRI POSTOPKIH CARINJENJA POSLEDICE IN PROBLEMATIKA PO VSTOPU SLOVENIJE V EU RAZISKAVA CARINSKEGA POSLOVANJA SLOVENIJE V OKVIRU EU ZASNOVA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA DOLOČITEV VZORCA POTEK ZBIRANJA PODATKOV ANALIZA REZULTATOV RAZISKAVE REZULTAT RAZISKAVE IN INTERPRETACIJA POTRDITEV OVRŽENJE POSTAVLJENIH HIPOTEZ ZAKLJUČEK LITERATURA IN VIRI... 48

8 1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA V diplomski nalogi bom predstavila carinske postopke pri uvozu in izvozu blaga ter spremembe na področju carinske dejavnosti zaradi vključitve Slovenije v EU. Primerjala bom stari in novi način carinjenja, saj je morala Slovenija po vstopu v EU sprejeti in vpeljati določene popravke pravnih aktov in sprejeti nove predpise. Nastale so tudi novosti pri postopkih carinjenja blaga. Eden bistvenih ciljev EU je bilo oblikovanje skupne zunanjetrgovinske politike, prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Z vstopom v EU je morala Slovenija zato prevzeti zunanjetrgovinsko politiko EU in evropsko carinsko zakonodajo, kar je vodilo do nekaterih sprememb pri carinskih postopkih, trgovanju z blagom in prekinitvi nekaterih sporazumov o prosti trgovini z drugimi državami. Cilj naloge oziroma raziskave je ugotoviti prednosti oziroma slabosti vstopa Slovenije v EU na področju carinske dejavnosti. Pokusila bom tudi ugotoviti, ali so določena podjetja bolj zadovoljna s potekom uvoza oz. izvoza in carinjenjem blaga danes oz. pred vstopom Slovenije v EU. 1.2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Moje predpostavke so: - H1: z vstopom Slovenije v EU je manj carinskih formalnosti in dokumentacije pri poslovanju z državami članicami EU (manj carinskih stroškov, carinskih dajatev ) za približno 90 %, - H2: povečan izvoz in uvoz blaga in storitev Slovenije z državami članicami EU za več kot 15 % v obdobju , - H3: z odpravo trgovinskih ovir med članicami EU imajo podjetja za približno 40 % manj stroškov in za približno 70 % prihranka na času, - H4: z vstopom Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije v EU bi se povečala izvoz in uvoz s Slovenijo do 10 %, zaradi vseh omenjenih ugodnosti, ki jih prinaša članstvo EU. 1.3 METODE DELA Pri izdelavi diplomske naloge bom uporabila opisno oz. deskriptivno metodo ter metodo kompilacije, s študijo domače in tuje literature. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 1 od 53

9 Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja, bom uporabila kvantitativno metodo raziskovanje. Kot instrument raziskovanja bom uporabila tehniko ankete. Anketni vprašalnik bom poslala preko elektronske pošte anketirancem. 2 EVROPSKA UNIJA 2.1 PREDSTAVITEV EU Evropska unija (EU) je nastajala postopno, od konca druge svetovne vojne dalje. Za uresničitev evropskega sodelovanja, katerega cilj je bil ustvariti območje miru, razvoja, blaginje in demokracije, je bilo predlagano oblikovanje skupnega trga. Zaradi uspešnega delovanja skupnega trga, se je oblikovala skupnost, ki je omogočala skupni trg, uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala ter enotne valute EVRO v 17 državah članicah. Evropsko gospodarsko sodelovanje se je močno okrepilo z uveljavitvijo Enotnega evropskega akta, ki pomeni zavezo k cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga ( Sodelovanje se je razširilo še na področje ekonomske in monetarne unije, kar je privedlo do skupne valute evra. Pozneje so države članice podrobneje določile carinsko poslovanje, ukrepe za spodbujanje gospodarskega razvoja in socialno zaščito. Iz vsega tega je razvidno, da se je politični sistem v zadnjih petdesetih letih razvijal in da je temeljil na različnih pogodbah. V skladu s temi pogodbami so države članice prenesle del svojih nacionalnih pristojnosti na skupne institucije, ki predstavljajo tudi skupne interese vsem članom EU. Od 1. julija 2013 ima Evropska unija 28 držav članic, ki so ustanovile skupne institucije, na katere so prenesle del svoje suverenosti, tako da se odločitve o skupnih interesih sprejemajo demokratično na evropski ravni. 2.2 TEMELJI DELOVANJA EU Do leta 2009 je Evropska unija temeljila na t. i. treh stebrih sodelovanja. Prvi steber ali Evropska skupnost` zajema večino skupnih politik in spada v pristojnost Komisije, Parlamenta in Sveta. Drugi steber ali Skupna zunanja in varnostna politika` predstavlja skupno zunanjo in varnostno politiko, kjer odločitve sprejema Svet sam. Tretji steber ali Policijsko in sodno sodelovanje` predstavlja policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah, kjer odločitve sprejema izključno Svet. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 2 od 53

10 Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe 1 1. decembra 2009 je bila struktura stebrov odpravljena ( Nadomestila jo je enotna pravna oseba s tremi vrstami pristojnosti glede na področje politike: - izključna pristojnost EU; - deljena pristojnost EU in držav članic; - pristojnost podpore EU. EU ima izključno pristojnost, da sprejema pravno zavezujoč akte in sklepa mednarodne sporazum: - carinske unije; - določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga; - monetarna politika držav članic; - ohranjanje morskih bioloških virov; - skupna trgovinska politika. Pri deljeni pristojnosti države članice izvajajo svojo pristojnost, če in kolikor Unija ne izvaja svoje pristojnosti: - notranji trg; - socialna politika; - ekonomska, socialna in teritorialna kohezija 2 ; - kmetijstvo in ribištvo; - okolje; - varstvo potrošnikov; - promet; - vseevropska omrežja; - energija; - območje svobode, varnosti in pravice; - skupna skrb za varnost na področju javnega zdravja. Naglič in Papadopoulou (2012) pravita, da po eni strani načelo subsidiarnosti izključuje posredovanje EU v primerih, ko lahko države članice same učinkovito rešujejo zadeve na svoji centralni, regionalni ali lokalni ravni, po drugi strani pa določa, da sme EU izvajati svoje pristojnosti, kadar države članice niso zmožne na zadovoljiv način uresničiti določenih ciljev. 1 Lizbonska pogodba spreminja sedanji pogodbi o Evropski uniji in Evropski skupnosti, vendar ju ne nadomešča. Evropska unija je z njo dobila potrebni pravni okvir in orodja za spopadanje s prihodnjimi izzivi in za uresničevanje zahtev državljanov. 2 Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija sestavljajo kohezijsko politiko, katere cilj je zmanjšati gospodarske, socialne in teritorialne razlike med regijami EU. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 3 od 53

11 V skladu z načelom sorazmernosti pa ukrepi EU vsebinsko in formalno ne smejo presegati tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev pogodb (4. odstavek 5. člena PEU 3 ). 2.3 ČLANICE EU Evropska unija je na začetku, to je leta 1951, gospodarskega sodelovanja evropskih držav štela šest članic: Belgijo, Italijo, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko in Luksemburg. S pridružitvijo Irske, Danske in Združenega kraljestva Evropski skupnosti leta 1973 se je število članic povečalo na devet. Leta 1981 je članica EU postala Grčija, kateri sta leta 1986 sledili Portugalska in Španija ter nato leta 1995 še Avstrija, Švedska in Finska. Leta 2004 je EU prestala širitev, saj se ji je pridružilo deset držav Srednje in Vzhodne Evrope ter Sredozemlja: Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Ciper, Malta, Madžarska in Slovenija. Leta 2007 sta sledili Romunija in Bolgarija. S pridružitvijo Hrvaške, 1. julija 2013, pa se je število članic povečalo na današnjih 28. Držav, ki se zanimajo za članstvo, je vedno več ( V prvi skupini so države, ki že prenašajo (ali uveljavljajo) zakonodajo EU v svojo nacionalno zakonodajo (Črna Gora, Islandija, Turčija, Srbija in Republika Makedonija) in pa druga skupina držav, ki pogojev za članstvo EU še ne izpolnjujejo (Albanija ter Bosna in Hercegovina). 3 Pogodba o Evropski uniji Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 4 od 53

12 Evroobmočje Država EU-ja, ki so obvezane k pridružitvi evroobmočju Država EU-ja z možnostjo izbire k pristopitvi evroobmočju Države izven EU-ja, ki pogodbeno izdajajo svoje evrokovance Države izven EU-ja, ki uporabljajo evro brez pogodbe Slika 1: Zemljevid evroobmočja 2014 Vir: POMEMBNEJŠE INSTITUCIJE IN ORGANI Za demokratično delovanje EU so ključnega pomena skupne institucije, ki druga drugo dopolnjujejo, vsaka pa igra pomembno vlogo pri sprejemanju odločitev. Njihovi sedeži so v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Zakoni in politike EU se sprejemajo na podlagi odločitev institucionalnega trikotnika, ki ga sestavljajo Svet Evropske unije (zastopa nacionalne vlade), Evropski parlament (zastopa ljudi) in Evropska komisija (politično neodvisni organ, ki zastopa skupne evropske interese). Načeloma Evropska komisija predlaga nove zakone, Parlament in Svet jih po razpravi sprejmeta. Komisija in države članice jih nato izvajajo, Komisija pa zagotavlja njihovo pravilno uporabo. Evropski svet je nastal leta 1974, a se je kot institucija uveljavila šele z Lizbonsko pogodbo leta Evropski svet oblikuje splošne politične usmeritve in prioritete delovanja Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic in predsednik Evropske komisije. Srečujejo se vsaj dvakrat letno, v državi, ki v času srečanja predseduje Svetu. Med vsemi institucijami EU ima Svet največjo moč, predvsem na področju zakonodaje. Pri sprejemanju zakonodaje EU sodelujejo tri glavne institucije EU: Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 5 od 53

13 - Evropski parlament (zastopa državljane EU); - Svet Evropske unije (zastopa države članice); - Evropska komisija (zavzema interese Unije kot celote). 2.5 POMEN VSTOPA SLOVENIJE V EU Slovenija je tako geografsko, zgodovinsko, politično, gospodarsko kot kulturno že pripadala evropskemu prostoru. Cilj Slovenije je bil postati demokratična, pravna in socialna država z odprtim tržnim gospodarstvom. To so vrednote, na katerih temelji EU. S pristopom k EU ima Slovenija svoje predstavnike v vseh institucijah Unije in sodeluje pri vseh odločitvah, ki jih institucije sprejemajo. Med največje projekte sodijo uvedba evra, vstop v Schengensko 4 območje in predsedovanje Svetu EU, kjer je Slovenija pridobila znanje in izkušnje. S članstvom v EU si je zagotovila tudi večjo prepoznavnost v mednarodni skupnosti ter možnost izobraževanja in usposabljanja na celotnem območju EU. Notranji minister in predsednik Sveta EU za področje notranjih zadev Dragutin Mate je komentiral vstop v Schengensko območje:»v resničnem življenju se s tem v polnosti udejanja ideja o prostem pretoku ljudi, brez postankov in čakanja zaradi mejnih kontrol. To pa je za naše državljane in za vse druge, ki se mudijo v schengenskem prostoru, velika prednost in privilegij.«4 Schengensko območje je območje odpravljenih notranjih meja držav Evropske unije. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 6 od 53

14 3 CARINSKI SITEM EU 3.1 POGOJI POSLOVANJA V CARINSKEM SISTEMU EU Carinska unija, za katero je značilno, da nima notranjih meja, je glavni temelj Evropske unije, ki zajema vso blagovno menjavo (28. člen PDEU 5 ). Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom so med državami članicami prepovedane (brezcarinsko poslovanje). Za blago iz tretjih držav se na zunanjih mejah uporablja skupna carinska tarifa skupaj z integrirano tarifo TARIC (klasično carinsko poslovanje). Za prosti pretok blaga v Uniji veljajo pravila notranjega trga in nekatere določbe skupne trgovinske politike. Instrumenti, kot je Carinski zakonik Skupnosti, pa zagotavljajo, da carinski organi držav članic enotno uporabljajo standarde. Pri svojem delu carina uporablja predpise, ki urejajo (Zupančič 2008, str. 18): - carinski sistem, - zunanjetrgovinski sistem, - finančni sistem, - davčni sistem in - okoljevarstveni sistem. Carinski sistem zajema tiste predpise, ki določajo sistem in ustroj carinske službe in sistem pobiranja carin, tj. dajatev, ki se pobirajo na uvoz in izvoz blaga, in izvajanje carinskih postopkov za blago, ki se vnese ali iznese iz carinskega območja. Zunanjetrgovinski predpisi določajo pogoje za vnos in iznos blaga ter trgovanje s tretjimi državami. Med zunanjetrgovinske predpise sodijo vsi ukrepi trgovinske politike in nekatere prepovedi in omejitve. Davčni sistem določa pobiranje davkov ob uvozu, kot so DDV, trošarine, ekološke takse, okoljevarstveni sistem pa urejajo predpisi s področja varstva okolja; to področje se je razvilo zlasti v zadnjem desetletju in carini nalaga izvajanje različnih prepovedi in omejitve za blago ob uvozu in izvozu (Zupančič 2008, str. 19). Priprava carinskih predpisov je po vstopu v EU skoraj v celoti v njeni pristojnosti, za njihovo izvajanje pa so odgovorne države članice. Praktična izvedba je v Sloveniji in tudi v drugih državah članicah v veliki meri zaupana carinski službi. Pri blagovni menjavi je treba upoštevati tako evropsko carinsko pravo kot tudi dopolnilne nacionalne predpise in druge predpise (evropske, mednarodne, nacionalne). 5 Pogodba o delovanju Evropske unije Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 7 od 53

15 Carinski sistem naše države temelji na: - Carinskem zakonu, - Zakonu o carinski tarifi, - Zakonu o trošarinah in - Zakonu o carinski službi. Na osnovi teh so vlada in pristojna ministrstva izdala vrsto podzakonskih aktov. Evropska unija pozna primarno in sekundarno zakonodajo. Primarna so pogodbe in njihove dopolnitve, sekundarna pa izhaja iz primarne, kamor spadajo uredbe, direktive, odločbe, sklepi, priporočila, mnenja, zelena knjiga 6, bela knjiga 7. Statistiko zunanje trgovine držav članic EU sestavljata Intrastat in Extrastat. Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami, Exstrastat pa je statistika blagovne menjave države članice z nečlanicami oziroma državami, ki niso v EU. 3.2 CARINSKA SLUŽBA V EU ORGANIZACIJA Poslanstvo carinske službe je opredeljene v strategiji razvoja CURS. V njej je opredeljen smisel tega poslanstva, ki pravi da bo carinska služba opravljala carinsko in davčno politiko na učinkovit in uspešen način tako, da bo ščitila družbo, spodbujala razvoj gospodarstva in zagotavljala hiter pretok blaga in ljudi. CURS izvaja naloge carinske službe kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za državne finance. CURS, kot organ v sestavi Ministrstva za finance, sestavljajo ( - Generalni carinski urad (GCU); - Carinski uradi (CU); - izpostave kot notranje organizacijske enote carinskih uradov. Naloge carinske službe so (ZCS 8-1, 3. člen): - opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga; 6 Komisija izda zeleno knjigo o določeni aktualni temi z namenom, da sproži razpravo v državah članicah. Odzivi pokažejo, ali Komisija deluje v pravi smeri. 7 Komisija objavi belo knjigo na podlagi prispelih razprav o določeni temi iz zelene knjige. Bela knjiga odraža usmeritev Komisije. 8 Zakon o carinski službi Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 8 od 53

16 - opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi prepisi, za nadzor nad izvajanjem v okviru katerih je pristojna služba; - preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih s predpisi, za nadzor nad izvajanjem v okviru katerih je pristojna carinska služba; - kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi; - pobiranje, vključno s prisilno izterjavo uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev na sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna carinska služba; - izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike; - izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega področja carinske službe. Z izvrševanjem teh nalog organi carinske službe zagotavljajo, da se na carinskem območju Unije (Zupančič 2008, str. 20): - enotno in pravilno uporabljajo carinski predpisi, - ustvarjajo enaki pogoji trgovanja in drugih gospodarskih dejavnosti, - učinkovito kontrolira zunanjetrgovinski promet, - opravlja varen in okolju prijazen promet blaga, - preko meje opravlja hiter pretok blaga, potnikov in prevoznih sredstev. Pri opravljanju nalog carinske službe imajo pooblaščene uradne osebe, v okviru opravil delovnega mesta, na katero so razporejene, pooblastila, določena s tem in drugimi zakoni, predpisi Skupnosti in mednarodnimi pogodbami (ZCS-1, 14. člen). 3.3 CARINSKI ZAKONIK Carinski zakonik (CZ) skupnosti določa in opredeljuje zakonodajo za uvoz in izvoz blaga med skupnostjo in tretjimi državami. Namen novega zakonika sprejetega leta 2008, je olajšati trgovanje ob zagotavljanju visoke ravni varnosti na mejah. V novem zakoniku je manj pravil, ki so enostavnejša in prilagojena sodobnemu elektronskemu poslovanju carinskih uprav. Carinski zakonik zajema (UL L 9 145, ): - splošne določbe o področju uporabe carinskega zakonika, nalogah carine ter pravicah in dolžnostih oseb v zvezi s carinskim zakonikom; - temeljne točke za izvajanje pravic do uvoza ali izvoza ter drugih ukrepov v okviru izmenjav blaga; 9 UL Uradni list; L Zakonodaja. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 9 od 53

17 - carinski dolg in zavarovanje dolga; - carinsko obdelavo blaga, ki je prišlo na carinsko območje skupnosti; - predpise o carinskem statusu, dajanju blaga v carinski postopek ter preverjanje prepustitve blaga in razpolaganje z njim; - sprostitev blaga v prosti promet in oprostitev uvoznih dajatev; - posebne carinske postopke, razdeljene na štiri gospodarske dejavnosti (tranzit, hrambo, posebna uporaba in predelava); - carinsko obravnavo blaga, ki zapušča carinsko območje skupnosti; - odbor za carinski zakonik in postopki omogočajo Komisiji, da sprejme izvedbene določbe zakonika. Poglavitne prednosti novega zakonika so: - manjše število carinskih postopkov in več poenostavljenih carinskih postopkov ter tako lažje sledenje pošiljkam; - avtomatizacija vseh carinskih formalnosti in popolnoma brezpapirno poslovanje; - zgolj elektronsko vlaganje carinskih deklaracij in vseh spremljajočih dokumentov; - elektronska izmenjava podatkov med carinskimi upravami in pristojnimi službami; - uvedba centraliziranega carinjenja, ki bo pooblaščenim podjetjem omogočalo elektronsko prijavo blaga in plačilo carinskih dajatev v kraju, kjer imajo svoj sedež, ne glede na to, kje se bo blago vneslo v carinsko območje Skupnosti oziroma izneslo iz tega območja in kje bo uporabljeno. S spremembo Carinskega zakonika Skupnosti z Uredbo Sveta 648/2005 sta bili uvedeni novosti v carinskih predpisih in pri delu carinskih organov. Poleg tradicionalnega pobiranja carin in drugih dajatev ter izvajanja predpisov o prepovedih in omejitvah se bodo carinski organi ukvarjali tudi z varnostnimi vidiki mednarodne trgovine. S spremembo CZ je namreč uvedeno preverjanje blaga ob izstopu in vstopu na carinsko območje tudi z vidika varnosti in varstva. Razen redkih izjem, se za vse blago, ki se vnaša na carinsko območje Skupnosti, vloži skupna deklaracija, preden blago vstopi na carinsko območje Skupnosti. Skupne deklaracije se ne vlaga za blago, ki se prevaža s prevoznimi sredstvi, ki samo prečkajo ozemeljske vode ali zračni prostor carinskega območja brez postanka na tem območju. Skupna deklaracija se vloži pri carinskem uradu vstopa (Zupančič 2008, str. 75). 3.4 TARIC TARIC (Tarif Integre de la Communautaire Integrirana tarifa Evropske skupnosti), zagotavlja enotno izvajanje zunanjetrgovinskih predpisov v vseh državah članicah Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 10 od 53

18 EU. TARIC je elektronska zbirka podatkov, v kateri so združeni vsi ukrepi, ki jih je potrebno izvajati ob uvozu oziroma izvozu blaga v EU oziroma iz EU. TARIC je orodje carinskih organov, ki je javno dostopno tudi drugim uporabnikom. Uvozniki in izvozniki lahko za svoje blago s pomočjo TARIC izračunajo višino uvoznih dajatev in ugotovijo, ali je predmet ukrepov trgovinske politike ( Njegova uporaba je brezplačna, podatki, ki se dnevno spreminjajo, so na voljo v vseh uradnih jezikih držav članic. V TARIC-u se nahajajo tudi informacije o pogojih za uveljavljanje določenih ugodnosti, informacije o možnih prepovedih in omejitvah, o višini izvoznih nadomestil TARIC upravlja Generalni direktorat za carinsko unijo in davke pri Evropski komisiji, ki je odgovorna za pravilno in ažurno vzdrževanje podatkovne zbirke. TARIC vsebuje sledeče glavne vrste ukrepov: - tarifni ukrepi; - kmetijski ukrepi; - trgovinski ukrepi; - ukrepi, ki se nanašajo na omejitev gibanja blaga. Za uporabo aplikacije TARIC moramo poznati tarifno oznako izdelka. Oznaka TARIC ima 10 do 22 mest z naslednjim pomenom: - (1 2) Oznaka poglavja harmoniziranega sistema (HS); - (1 6) HS tarifna številka; - (7 8) Oznaka kombinirane nomenklature (KN); - (9 10) Podštevilka TARIC; - (11 18) Dodatne oznake TARIC (črkovne in številčne oznake); - (19 22) Dodatne nacionalne oznake (označujejo nacionalne ukrepe, ki jih izvaja posamezna članica EU). Tarifne številke predstavljajo štirimestne številke, ki se členijo na podštevilke do devetega mesta, od katerih je zadnja enačba nacionalne razčlembe in ta se lahko med posameznimi državami razlikuje. V Sloveniji se od 1996 uporablja t. i. kombinirana nomenklatura carinske tarife; ima osem številčnih mest, z devetim pa lahko blago podrobneje opredelimo v skladu z lastnim željami (Kenda 2001, str. 312). TARIC oznake se uporabljajo: - za protidampinške dajatve; - za uvozne dajatve, ki so včasih odvisne od sestave blaga; Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 11 od 53

19 - pri uvrščanju osnovnih kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo v sestavljenih kmetijskih proizvodih; - za označitev načina transporta. Slika 2: Struktura oznake TARIC Vir: Slika3: TARIC modul Uvoz/Izvoz Vir: Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 12 od 53

20 4 CARINSKI POJMI 4.1 CARINSKO BLAGO Carinsko blago so vse stvari, ki se uvažajo na carinsko območje in niso bile sproščene v prost promet in vse stvari, za katere se vloži carinska deklaracija za izvoz iz carinskega območja. Vse ostalo blago je domače blago. 4.2 CARINSKI DEKLARANT Carinski deklarant pomeni osebo, ki vloži carinsko deklaracijo v svojem imenu ali v imenu druge osebe pri carinskem organu, na podlagi katere se izvede carinski postopek. 4.3 CARINSKA DEKLARACIJA EUL Za vse blago, ki je predmet uvoznih in izvoznih carinskih postopkov, je treba oddati carinsko deklaracijo, s katero se v predpisani obliki in v skladu s predpisanimi pogoji prijavi blago za določen carinski postopek. Gospodarski subjekti lahko predložijo carinsko deklaracijo v elektronski obliki, pisni obliki ali ustno. Carinske deklaracije v uvoznih, izvoznih in tranzitnih postopkih se vlagajo z uporabo sistema za elektronsko poslovanje CURS 10 preko naslednjih elektronskih sistemov: - SIAIS (uvoz), - SIAES (izvoz), - NCTS (tranzit), - ICS (skupna carinska deklaracija). Carinsko deklaracijo prej imenovano enotna carinska listina (ECL), danes pa enotna upravna listina (EUL) odda deklarant ali njegov zastopnik. Carinski deklaraciji mora biti priložena vsa potrebna dokumentacija za izvedbo želenega carinskega postopka. Carinski deklaraciji v elektronski obliki se dokumentacija ne prilaga. Gospodarski subjekti, ki so vključeni v SASP 11, lahko oddajo nepopolno carinsko deklaracijo ali poenostavljeno deklaracijo ( 10 Carinska uprava Republike Slovenije 11 Sistem enotnih dovoljenj za poenostavljene postopke Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 13 od 53

21 4.4 CARINSKI ORGAN Carinski organi izvajajo nadzor nad varnostjo proizvodov na podlagi Uredbe Sveta o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov. Nadzor se izvaja pred sprostitvijo proizvodov v prost promet. Carinski organi v okviru običajnih kontrol preverijo, ali ima proizvod oziroma serija proizvodov lastnosti, ki vzbujajo utemeljen sum o obstoju resne nevarnosti za zdravje in varstvo potrošnikov. Poleg tega preverijo, ali proizvod oziroma serijo proizvodov spremljajo predpisani dokumenti in ima oznako CE 12, ter upravičenost do teh dokumentov in oznake. V primeru nepravilnosti carinski organ proizvod oziroma serijo proizvodov zadržijo za tri delovne dni in o tem takoj obvestijo pristojno inšpekcijo za nadzor trga ( 4.5 CARINSKA ČRTA Carinsko območje Republike Slovenije obsega ozemlje Slovenije, teritorialno morje Slovenije in zračni prostor nad ozemljem in teritorialnim morjem Slovenije. Carinsko območje je omejeno s carinsko črto, ki je identična z mejno črto. 4.6 CARINSKI NADZOR Carinski nadzor pomeni ukrepe carinskih organov, s katerimi se preprečuje neupravičeno ravnanje s carinskim blagom in zavaruje njegovo istovetnost, dokler ni blago sproščeno v prost promet. 4.7 CARINSKA TARIFA Pravna podlaga za določitev višine uvoznih dajatev je carinska tarifa Evropske unije. Carinska tarifa obsega (Zakon o carinski tarifi, 2000): - kombinirano nomenklaturo (tarifne številke in podštevilke), - uvozne dajatve (carine in posebne dajatve), - ukrepe preferencialne carinske obravnave (na podlagi sporazumov o prosti trgovini in enostranske), - avtonomne ukrepe, - druge carinske ukrepe, določene z drugimi predpisi (protidumpinške carine in protisubvencijske dajatve kot zaščitni ukrep za določeno blago iz določene države za določen čas), 12 CE - (Conformité Européenne - evropska skladnost) je dokazilo o skladnosti izdelka s predpisi EU. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 14 od 53

22 - ugodnejšo carinsko obravnavo (znižanje stopenj za posamezno blago bodisi zaradi narave oziroma lastnosti blaga bodisi zaradi namena njegove končne uporabe). 4.8 CARINSKA VREDNOST Carinska vrednost je eden izmed elementov za določitev uvoznih dajatev in drugih ukrepov trgovinske politike. V primeru, ko je carinska stopnja določena na osnovi ad valorem, se carina obračuna na podlagi carinske vrednosti uvoženega blaga. V praksi se večina blaga carini z ugotavljanjem carinske vrednosti po metodi transakcijske vrednosti (na podlagi fakture). Če carinske vrednosti ni mogoče določiti po metodi transakcijske vrednosti, se po vrstnem redu uporabi ena izmed naslednjih metod: - metoda uporabe transakcijske vrednosti enakega blaga, - metoda uporabe transakcijske vrednosti podobnega blaga, - metoda izračunane vrednosti, - carinsko vrednotenje na drug ustrezen način. 4.9 PREPUSTITEV BLAGA Za carinsko blago lahko carinski deklarant zahteva odobritev katerekoli carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga. Z uporabo postopka sprostitve v prost promet pridobi uvozno blago status domačega blaga. Pred prepustitvijo blaga mora deklarant opraviti ustrezne formalnosti, dolžnik mora plačati uvozne dajatve in izpolniti ukrepe trgovinske ali druge politike. Postopek sprostitve blaga v prost promet se začne na zahtevo deklaranta z vložitvijo carinske deklaracije. Pri blagovni carinski izpostavi je treba vložiti carinsko deklaracijo v elektronski obliki. Carinski deklaraciji se priložijo tudi vsi predpisani dokumenti. Blago se prepusti. Če je carinski dolg plačan ali zavarovan. V določenih primerih ni potrebno vložiti pisne carinske deklaracije, ampak se blago lahko sprosti v prost promet z ustnim deklariranjem ( Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 15 od 53

23 5 VRSTE CARINSKIH POSTOPKOV IN CARINSKI DOKUMENTI 5.1 TRGOVANJE ZNOTRAJ EU ODPREMA IN PREJEM BLAGA Namen Rimske pogodbe je bil ustvariti carinsko unijo med državami članicami, kjer naj med njimi ne bi bilo ovir za trgovanje in kjer bi se določila skupna zunanja carinska stopnja za uvoz iz tretjih držav. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je slovenski trg postal sestavni del notranjega trga EU, za katerega je značilen prost pretok blaga in storitev. Evropski notranji trg prispeva k blaginji EU s pospeševanjem trgovine znotraj skupnosti in zmanjševanju stroškov te trgovine ter tako k povečevanju produktivnosti. Dobro delujoč notranji trg je bistveni element konkurenčnega gospodarstva EU. Ustanovitev notranjega trga in sistem nelojalne konkurence prepovedujeta državam članicam dodeljevanje državne pomoči podjetjem, ki bi izkrivljale konkurenco na notranjem trgu in bi vplivale na trgovino med državami članicami (Potočnik 2004, str. 527). Proizvod, ki je zakonito dan v promet v eni od držav članic, ima načeloma zagotovljen dostop do trga v vseh drugih državah članicah. Od 1. maja 2004 na mejah z državami EU ni bilo več carinskega organa, ki bi pri vnosu blaga v Slovenijo obračunal DDV, zato je bil uveljavljen nov način obračunavanja DDV: slovenski davčni zavezanec, ki pridobiva blago v drugih državah EU, mora v svojem obračunu DDV-ja izkazati od tega blaga obračunani in hkrati vstopni DDV, torej mora izvesti samoobdavčitev. Da je neki promet blaga predmet obdavčitve v Sloveniji kot pridobitev blaga znotraj Skupnosti, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji ( - prodajalec je davčni zavezanec, identificiran za DDV v drugi državi članici; - promet je opravljen za plačilo ali se šteje, da je opravljen za plačilo; - blago je pridobljeno na ozemlju Slovenije; - pridobitelj je davčni zavezanec, identificiran za namene DDV. Z vstopom Hrvaške v EU se je spremenil tudi status Hrvaške pri statističnem spremljanju blagovne menjave med Slovenijo in Hrvaško. Zaradi omenjene prilagoditve podatkov se je delež trgovanja Slovenije z državami članicami EU v skupni blagovni menjavi Slovenije precej povečal, delež trgovanja Slovenije z državami, ki niso članice EU, pa ustrezno zmanjšal ( Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 16 od 53

24 Za potrebe trgovanja z blagom, ki prihaja ali odhaja iz EU, je potrebno upoštevati pravila o poreklu blaga. Blago s poreklom se lahko znotraj EU predeluje ali pa trguje z nepredelanim blagom ( Približno 75 odstotkov trgovine znotraj Skupnosti je blagovne menjave ( Razlogi, ki dopuščajo omejevanje tako uvoza kot izvoza in tranzita blaga, tako da lahko države članice v primeru, da na nekem področju ne obstaja usklajena zakonodaja EU, omejijo pretok blaga, če to zahtevajo razlogi (Hojnik 2010, str. 351): - javne morale, javnega reda in javne varnosti; - varovanje zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin; - varovanje nacionalnih zakladov, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost; - varovanje intelektualne lastnine. 5.2 UVOZNI POSTOPEK S TRETJIMI DRŽAVAMI EU spodbuja gospodarsko sodelovanje s tretjimi državami z ukrepi, ki so ciljno usmerjeni na regijo oziroma državo. Ti ukrepi so predvsem sporazumi in različni programi sodelovanja. Najpomembnejši posamični zunanjetrgovinski partner EU so ZDA, saj EU ZDA uvozi 17 odstotkov celotnega uvoza. Za slovensko gospodarstvo je relevantna predvsem zunanjetrgovinska politika do Rusije in držav jugovzhodne Evrope. Rusija kot neposredna soseda postaja vse pomembnejša trgovinska partnerica EU, saj iz nje uvaža predvsem energijo ( Države članice so se z Rimsko pogodbo zavezale, da se bodo v zunanjetrgovinskih poslih s tretjimi državami ravnale po določenih načelih. Dogovorile so se, da bodo: - uvedle skupno carinsko tarifo do tretjih držav, - sklenile skupne carinske in trgovinske sporazume, - sprejele enotne stopnje liberalizacije in - upoštevale pravila glede instrumentov za zaščito trgovine. Skupna carinska tarifa je ena bistvenih značilnosti evropske carinske unije, saj vključuje uporabo enotnih carinskih dajatev za proizvode, ki so uvoženi v EU iz tretjih držav. Na zunanjih mejah EU, kjer je možen prehod blaga v EU iz tretjih držav, bodo carinski organi še vedno obračunavali DDV od uvoza blaga po svojem zakonu o DDV. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 17 od 53

25 Po načelu države uvoznice se v sistemu DDV na blago ob izvozu uporabi davčna stopnja 0 %. To pomeni, da blago vstopi v državo uvoznico v Skupnosti neobdavčeno in se nato obdavči po stopnji države uvoznice. V sistemu države izvoznice se blago obdavči s stopnjo DDV države izvoznice in se v primeru, da je kupec v državi uvoznici zavezanec DDV po kreditni metodi zavezancu prizna znižanje davka tako, da se pri nakupih iz države izvoznice priznajo davčne stopnje DDV države uvoznice blaga in ne države izvoznice blaga. Načelo države izvoznice velja v primeru, da je kupec fizična oseba in ni zavezanec za DDV (Stanovnik 2002, str ). Davčna osnova pri uvozu blaga je carinska vrednost, določena z veljavnimi carinskimi predpisi Skupnosti. V davčno osnovo pri uvozu se vključuje, če že niso vključeni ( - davke, trošarine in druge dajatve, ki se plačajo izven države članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV; - dodatne stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza. Za uvoz določenih proizvodov iz tretjih držav v EU je potrebno pridobiti ustrezna dovoljenja z namenom: - zaščititi proizvode EU pred uvozom proizvodov iz tretjih držav, ki imajo lahko negativen vpliv na industrijo EU; - odkriti nastajajoče trende in trgovinske tokove med EU in tretjimi državami. Unija svoje interese ščiti s posredovanjem, z uvedbo nadzornih in zaščitnih ukrepov ali pa količinskimi omejitvami (kvotami) za uvoz iz nekaterih tretjih držav. Takšni zaščitni ukrepi, ki se jih poslužuje EU v posebnih primerih, ko se pokažejo za nujno potrebne so protidampinški ukrepi, ki so oblikovani z namenom odpravljanja posledic dampinga, ki povzroča znatno škodo proizvajalcem EU. Med ukrepe trgovinske zaščite spadajo tudi ukrepi proti nedovoljenemu subvencioniranju, ki so oblikovani z namenom boja proti nekaterim vrstam subvencij, ki jih prejemajo proizvajalci tretjih držav s strani državnih institucij, z namenom znižati cene za izvoz v EU. Blago, ki je po poreklu iz tretje države, je potem, ko so opravljene vse uvozne formalnosti in so zanj plačane vse predpisane dajatve, deležno svobodnega pretoka na notranjem trgu, enako kot blago evropskega porekla in ga je prav tako mogoče uvoziti v druge države članice. Za vse blago, ki ga ni mogoče deklarirati ustno, je treba na meji vložiti carinsko deklaracijo za vnos blaga ( Po vnosu blaga na carinsko območje Skupnosti lahko deklarant vloži deklaracijo za: Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 18 od 53

26 - sprostitev blaga v prost promet, - tranzit, - carinsko skladiščenje, - aktivno oplemenitenje, - predelavo pod carinskim nadzorom, - začasni uvoz blaga. Carinski deklaraciji se predložijo tudi vsi predpisani dokumenti (npr. račun o poreklu, uvozno dovoljenje, prevozne listine). Blago se prepusti, če je carinski dolg plačan ali zavarovan. Višina uvoznih dajatev je odvisna od uvrstitve blaga v kombinirano nomenklaturo, porekla blaga, carinske vrednosti oziroma količine ( 5.3 IZVOZNI POSTOPEK S TRETJIMI DRŽAVAMI Izvozni carinski postopek je postopek, pri katerem skupnostno blago zapusti carinsko območje Skupnosti. Obsega carinski nadzor nad blagom, upoštevanje ukrepov trgovinske politike in izpolnitev izvoznih formalnosti. Če ni drugače predpisano, se formalnosti, predpisane za izvoz blaga, opravijo tudi pri ponovnem izvozu neskupnostnega blaga. Ob izvozu je blago oproščeno DDV-ja, kar pomeni, da izvoznik ne bo obračunal in plačal DDV-ja, če bo blago izvozil. Ta ugodnost pa je priznana le, če blago dejansko zapusti carinsko območje (Zupančič 2008, str. 229). Kot velja na splošno, velja tudi za izvozni postopek, da lahko vloži izvozno carinsko deklaracijo vsak, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče na carinskem območju in ki lahko predloži blago carinskim organom skupaj z vsemi drugimi dokumenti, ki so potrebni za izvedbo izvoznega carinskega postopka. Oseba, ki nastopa kot deklarant, lahko vloži carinsko deklaracijo v lastnem imenu in za lastni račun. V tem primeru je deklarant istočasno izvoznik. Če je oseba (vložnik deklaracije) vložila carinsko deklaracijo v tujem imenu, potem gre za neposredno zastopanje druge osebe, torej bo ta druga oseba deklarant in istočasno izvoznik, ker zastopnik nastopa za račun zastopanca. V potniškem prometu in pri blagu manjše vrednosti se lahko blago deklarira za izvoz tudi ustno. Izvozna carinska deklaracija se vloži pri carinskem uradu, ki je pristojen za nadzor v kraju, kjer ima izvoznik svoj sedež ali kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvoz (Zupančič 2008, str ). Uporaba informacijske tehnologije v izvozni postopek vodi k avtomatiziranemu izvoznemu postopku AES (Automated Export System). Avtomatizirani izvozni postopek pomeni popolnoma avtomatizirano poslovanje z izvozno carinsko deklaracijo z uporabo elektronsko podpisanih sporočil med deklarantom in carino in to tako v poenostavljenih kot rednih postopkih. Gre torej za avtomatizirano izvozno carinjenje ter hkrati pri izmenjavi sporočil med carinskim uradom izvoznega Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 19 od 53

27 carinjenja in izstopnim carinskim uradom ter pri izstopnem carinskem uradu tudi za avtomatizirano poslovanje in potrjevanje izstopa (Zupančič 2008, str. 232). Pri izvozu poznamo več vrst postopkov ( - dokončni izvoz, - začasni izvoz in - pasivno oplemenitenje. Dokončni izvoz je najbolj pogosta oblika izvoza. Uporabi se, kadar se skupnostno blago izvozi iz carinskega območja Skupnosti, ne da bi se kasneje spet vrnilo. Postopek dokončnega izvoza je dvofazni postopek; najprej se izvede izvozno carinjenje pri carinskem uradu izvoza, pristojnem glede na sedež podjetja, nato pa se potrdi dejanski izstop blaga iz carinskega območja pri carinskem organu, kjer blago izstopi iz EU. Če blago ne zapusti carinskega območja v 150 dneh, je treba carinsko deklaracijo razveljaviti. Začasni izvoz je postopek, ki se uporabi, kadar je blago namenjeno ponovnemu uvozu. Blago se prijavi z elektronsko carinsko deklaracijo, z zvezkom ATA ali z ustnim deklariranjem. Blago je treba ponovno uvoziti v roku, ki so ga odobrili carinski organi ali najkasneje v treh letih v nespremenjenem stanju. Pasivno oplemenitenje omogoča, da se skupnostno blago začasno izvozi s carinskega območja Skupnosti, da se na njem izvedejo operacije oplemenitenja oziroma popravila. Oplemeniteno blago se ponovno uvozi in sprosti v prost promet s popolno ali delno oprostitvijo uvoznih dajatev. 5.4 TRANZITNI POSTOPEK Tranzitni postopek je carinski postopek, ki omogoča, da se blago prepelje med dvema na carinskem območju ležečima krajema ali med več v tranzitni postopek udeleženimi državami, ne da bi bilo treba za blago plačati uvozne dajatve. Tranzitni postopek spada med odložne postopke. Blago je po vnosu in predložitvi mejnim carinskim organom praviloma uvedeno v tranzitni postopek, v katerem se prepelje do kraja, kjer naj bi pridobilo končno carinsko dovoljeno rabo (Zupančič 2008, str. 157). Za uvedbo blaga v tranzitni postopek je treba vložiti carinsko deklaracijo pri tem morajo biti izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji. Po uvedbi NCTS se deklaracijo obvezno vloži z uporabo tehnike računalniške izmenjave podatkov. Deklaraciji morajo biti priložene vse potrebne listine in predloženo blago. Deklarant je lahko vsaka oseba, ki poseduje blago in lahko predloži vse potrebne dokumente; v tranzitnem postopku se za deklaranta ne zahteva, da ima sedež na carinskem območju Skupnosti. Vloga deklaranta v tranzitnem postopku ni tako pomembna kot Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 20 od 53

28 v drugih carinskih postopkih, saj vse obveznosti iz tranzitnega postopka prevzame glavni zavezanec. Pogoj za sprejem carinske deklaracije za tranzitni postopek je tudi, da je za blago predloženo ustrezno zavarovanje za plačilo carinskega dolga ali drugih dajatev, ki bi lahko nastale v zvezi z blagom, ki je v tranzitnem postopku (Zupančič 2008, str. 159). Poznamo več vrst tranzitnih postopkov, med katerimi so najbolj pogosti: - skupnostni tranzitni postopek, - skupni tranzitni postopek, - tranzit na osnovi zvezka TIR, - tranzit na osnovi zvezka ATA. Skupnostni tranzitni postopek je najpogostejši tranzitni postopek, ki se uporablja za prevoz blaga med dvema točkama na carinskem območju Skupnosti. Skupnostni tranzit je lahko ( - zunanji skupnostni tranzit (T1), ki se večinoma uporablja za neskupnostno blago. - notranji skupnostni tranzit, ki (T2) se uporablja za skupnostno blago, kadar se odpremi z ene točke na carinskem območju Skupnosti na drugo prek ozemlja ene ali več držav EFTE 13. Skupni tranzitni postopek je tranzitni postopek na podlagi Konvencije o skupnem tranzitnem postopku med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami EFTE (Švica, Norveška, Lihtenštajn, Islandija) (Zupančič 2008, str. 158). Poznamo dve vrsti tranzitnega sistema: - OTS (stari tranzitni sistem), - NCTS (novi računalniško podprt tranzitni sistem). Klasična OTS izvedba tranzita Skupnosti poteka na način, da glavni zavezanec pri odpremi blaga predloži odhodnemu carinskemu organu poleg blaga tudi carinsko deklaracijo. Na podlagi OTS se pojavijo številna administrativna opravila in postopki, pri čemer so možne določene napake in nepravilnosti. Prihaja pa tudi do nepotrebnih zamud in čakalnih dob. NCTS je novi informacijsko podprt tranzitni sistem, v katerega se obvezno vlaga elektronska carinska deklaracija za skupnostni/skupni tranzitni postopek, ki omogoča upravljanje in nadzor tranzitnega sistema. Z uvedbo NCTS se izboljša 13 European Free Trade Association Evropsko združenje za prosto trgovino Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 21 od 53

29 komunikacija med carinskimi administracijami, poenotijo se carinski postopki, sistem je bolj prilagodljiv na spremembe in se vodi centralizirano, izboljša pa se tudi učinkovitost kontrole. Tranzit na osnovi zvezka TIR je eden najpogostejših tranzitnih postopkov, ki poteka preko območij več držav. Postopek TIR omogoča transport blaga od odhodne v namembno državo preko ozemelj več držav, ne da bi bilo blago med potjo pregledovano in ne da bi se zahtevale dajatve ali zavarovanja (Zupančič 2008, str ). Postopek tranzita se začne pri odhodnem carinskem organu s predložitvijo blaga in TIR zvezka. Carinski organi izpolnijo TIR zvezek in namestijo carinske zalivke na transportno sredstvo, nato sledi prevoz blaga pod carinskim nadzorom preko ozemelj več držav do namembne carinarnice v državi, kjer naj se postopek tranzita konča s predložitvijo blaga (Zupančič 2008, str. 172). Tranzit na podlagi zvezka ATA je tesno povezan s postopkom začasnega uvoza. Zvezek ATA namreč omogoča, da se blago pošilja v določeno državo na začasni uvoz. Če mora blago v to državo prečkati ozemlje več držav, se preko teh območij uporablja tranzitni postopek na podlagi zvezka ATA. 5.5 POREKLO BLAGA Poreklo blaga je gospodarska nacionalnost blaga. Je eden od treh osnovnih elementov, ki poleg carinske vrednosti in uvrstitve blaga v pravilno tarifno številko vplivajo na carinsko obravnavo ob uvozu in na višino carinskega dolga. Pravila o poreklu blaga so potrebna v primerih, ko želijo vlade razlikovati med blagom različnih držav proizvajalk zato, da bi izbranim državam nudile različne trgovinske ugodnosti ali pa obratno, da bi jih obravnavale manj ugodno kot druge države. Zakonska osnova evropskih pravil o poreklu blaga je predpisana v Carinskem zakoniku Skupnosti. Če je blago v celoti izdelano v neki državi iz surovin, proizvedenih v tej državi, je določitev porekla enostavna. V mnogih primerih pa je pri proizvodnji blaga udeleženih več držav. Za blago s poreklom iz določene države se šteje v tej državi v celoti pridobljeno ali izdelano blago in v tej državi zadosti predelano blago. Glede na to, ali neko blago zaradi svojega porekla uživa carinske ugodnosti ali ne, ločimo nepreferencialno in preferencialno poreklo blaga (Makovec Brenčič 2003, str. 81). Nepreferencialno poreklo blaga Blago ima status nepreferencialnega proizvoda, kadar zanj glede na poreklo ali tržno obravnavo ne veljajo splošni pogoji dostopa na trg ali prometa na trgu. Pravila Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 22 od 53

30 o nepreferencialnem poreklu se uporabljajo pri določanju porekla za blago, ki je podvrženo različnim ukrepom trgovinske politike (protidamping, količinske omejitve, zaščitni ukrepi) in tarifnim kvotam. Uporabljajo se tudi za statistične namene, za označevanje izdelkov z oznako»made in«. V teh primerih je pomembno, ali je bilo uvoženo ali izvoženo blago izdelano v državi, ki je predmet ukrepa, ali v kateri drugi državi. Izdelki s poreklom iz določene države so tisti izdelki, ki so v celoti pridobljeni ali izdelani v tej državi. Preferencialno poreklo blaga Preferencialno poreklo podeljuje blagu ugodnejšo tarifno obravnavo znižanje ali opustitev uvozne dajatve, saj preferencialno pomeni prednostno, ugodno. Podjetja imajo s tem dvojni prihranek: pri carinskih dajatvah in pri davku. Namen pravil o preferencialnem poreklu je določiti pogoje, ki jih mora izpolnjevati blago iz držav z ugodnostmi, da bi lahko bilo deležno prednostne obravnave. Tako je omejena uporaba surovin iz drugih držav, največji delež predelovalne dejavnosti pa mora biti opravljen v državi s preferenco. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznavanje preferencialne tarifne obravnave, so: - blago spremlja veljavno dokazilo o poreklu, - ni dvoma o deklariranem poreklu, - izpolnjen je pogoj o direktnem transportu, - ugodnejšo tarifno obravnavo je treba zahtevati. 5.6 POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPKI Carinski zakonik omogoča poenostavitve pri izvajanju formalnosti v carinskih postopkih, ki so se v praksi pokazale kot posebna ugodnost za udeležence, saj omogočajo hitrejšo izvedbo carinskega postopka in hitrejši prevzem blaga v podjetjih. Te poenostavitve so: - nepopolna deklaracija, - poenostavljeni postopek deklariranja, - hišno carinjenje, - status pooblaščenega prejemnika, - status pooblaščenega pošiljatelja. Pooblaščeni gospodarski subjekt (AEO Autorised Economic Operater) je bil uveden z Uredbo Sveta 648/2005, ki spreminja Carinski zakonik Skupnosti. Pooblaščeni gospodarski subjekt pomeni poseben status varnosti, ki ga uživa podjetje-imetnik potrdila AEO. Država članica podeli status pooblaščenega Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 23 od 53

31 gospodarskega subjekta vsakemu gospodarskemu subjektu, ki izpolnjuje skupna merila glede (Zupančič 2008, str. 62): - zanesljivost izvajanja predpisov, - kontrolnega sistema subjekta, - finančne solventnosti, - upoštevanja varnostnih in varstvenih standardov. Nepopolna carinska deklaracija Postopek nepopolne carinske deklaracije omogoča, da se blago predloži v zadevni carinski postopek na podlagi carinske deklaracije, ki ne vsebuje vseh navedb in/ali ji niso priloženi vsi dokumenti, potrebni za odobritev zahtevanega carinskega postopka. Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant do preteka določenega obdobja dostaviti oziroma priložiti vse podatke/dokumente, potrebne za dopolnilno carinsko deklaracijo ( V primeru nepopolnih carinskih deklaracij gre za poenostavitev, ki se uporabi v vsakem posamičnem primeru, to je v vsakem posameznem carinskem postopku. Zaradi takšne ureditve nepopolnih carinskih deklaracij je tudi smotrno, da dovoljenje izda carinski organ, pri katerem je blago predloženo. Glavni pomen omenjene poenostavitve pa je v tem, da se omogoči čim prejšnja prepustitev blaga carinskemu deklarantu, čeprav vsa dokumentacija še ni pravilno vložena (Vraničar 2001, str. 303). Poenostavljeni postopek deklariranja Poenostavljeni postopek deklariranja omogoča deklarantu, da lahko na podlagi pisnega zahtevka, ki vsebuje vse potrebne podatke, in pod pogojem, da se blago predloži carini, vloži carinsko deklaracijo za sprostitev v prosti promet v poenostavljeni obliki. Deklarant mora poleg poenostavljene deklaracije vložiti še dopolnilno carinsko deklaracijo. Poenostavljena deklaracija in dopolnilna deklaracija tvorita enoten nedeljiv dokument, ki učinkuje od dneva sprejema poenostavljene deklaracije. Za poenostavljeni postopek deklariranja je potrebno predhodno dovoljenje. Deklarant vloži zahtevek pri carinskem organu, ki je krajevno pristojen glede na njegov sedež oziroma stalno prebivališče (Zupančič 2008, str ). Osnovni pogoji za odobritev poenostavljenega postopka deklariranja: - Zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih/izvoznih prepovedi ali omejitev ter kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev. - Ni ogrožena pravilna izvedba postopkov oziroma so dana vsa potrebna jamstva za pravilen potek postopkov. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 24 od 53

32 - Vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov. - Vložnik zahtevka ne prijavlja blaga za želeni carinski postopek samo priložnostno. Hišno carinjenje Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča imetniku dovoljenja, da blago uvede v želeni carinski postopek v prostorih podjetja ali na drugih mestih, ki jih predhodno odobri carinski organ. Imetnik dovoljenja mora začetek postopka evidentirati in voditi ustrezne evidence. Ob koncu obračunskega obdobja mora deklarant vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo ( Osnovni pogoji za izdajo dovoljenja za hišno carinjenje so: - Knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne. - Zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih/izvoznih prepovedi ali omejitev in kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev. - Vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov. - Vložnik zahtevka ne prijavlja blaga za želeni carinski postopek samo priložnostno. Status pooblaščenega prejemnika Pooblaščeni prejemnik ima dovoljenje, da mu blaga, ki mu je namenjeno in se prevaža v tranzitnem postopku, ni treba predložiti namembnemu uradu. Dovoljenje za pooblaščenega prejemnika se izda v povezavi z dovoljenjem za hišno carinjenje pri uvozu. Status pooblaščenega pošiljatelja Pooblaščeni pošiljatelj ima dovoljenje, da opravlja skupnostne tranzitne operacije brez obveznosti predložitve blaga in ustrezne tranzitne dokumentacije uradu odhoda. 5.7 DOVOLILNICE V CESTNEM PROMETU Carinski organi so pooblaščeni, da na mejnem prehodu oziroma na drugem kraju, kjer se opravlja carinska kontrola in carinski nadzor, preverjajo, ali ima prevoznik Skupnosti ali tuji prevoznik dovoljenje in druge listine, predpisane v Zakonu o prevozih v cestnem prometu, drugih predpisih in mednarodnih pogodbah. Dovolilnica pristojnega organa druge pogodbenice daje prevozniku pravico do Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 25 od 53

33 opravljanja mednarodnega cestnega prevoza blaga na ozemlju in z ozemlja druge države pogodbenice ali za tranzit čez to ozemlje. Dovolilnice si lahko pridobijo le prevozniki, ki imajo veljavno licenco za opravljanje mednarodnih prevozov. Namen dovolilnic je regulacija mednarodnega cestnega prevoza, posledično temu pa varovanje okolja. Dovolilnice za prevoz blaga veljajo 13 mesecev od začetka vsakega koledarskega leta (če ni drugače dogovorjeno). Dovolilnica ni prenosljiva in se hkrati lahko uporablja le za eno vozilo. Pravilnik o delitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT 14 dovolilnic pravi, da mora biti dovolilnica ves čas izvajanja prevoza v vozilu in jo mora voznik pokazati in izročiti na vpogled na zahtevo pristojnih nadzornih organov (Uradni list RS, št. 88/1999). Dovolilnice za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu se v grobem delijo na kritične in nekritične. Kritične dovolilnice so tiste, katerih pridobljene količine ne zadoščajo za potrebe domačih prevoznikov, in CEMT dovolilnice. Posebne vrste dovolilnic so časovne in namenske in jih delivec deli v skladu z namenom in za čas njihovega trajanja tistim prevoznikom, ki izpolnjujejo kriterije ZPCP-2 15 in za namenske vrste prevozov. Dovolilnica CEMT je večstranska dovolilnica, ki jo izdaja Evropska konferenca ministrov za promet za mednarodni cestni prevoz blaga, ki ga opravljajo prevozniki s sedežem v državi članici CEMT, kadar se prevozi opravljajo med državami članicami CEMT ali tranzitno preko ozemlja ene ali več držav članic CEMT z vozili, ki so registrirana v eni od držav članic CEMT. Delitev dovolilnic in dovolilnic CEMT opravlja izdajatelj licenc na podlagi podeljenega javnega pooblastila v upravnem postopku ( V mednarodnem cestnem prometu delimo naslednje vrste prevozov: - bilateralni prevoz (prevoz blaga med ozemljema dveh pogodbenic), - tranzitni prevoz (prevoz blaga preko ozemlja ene od pogodbenic), - prevoz za in iz tretjih držav (prevoz blaga, ki ga opravi prevoznik ene pogodbenice iz (na) ozemlja/-e tretje države na (iz) ozemlje/-a druge pogodbenice). Za omenjene vrste prevozov ločimo naslednje vrste dovolilnic: - univerzalna dovolilnica, - univerzalna dovolilnica zelena (enaka univerzalni dovolilnici, vendar mora vozilo, ki jo uporabljajo ustrezati določenim ekološkim standardom), 14 The European Conference of Ministers of Transport - Evropska konferenca ministrov za promet 15 Zakon o prevozih v cestnem prometu Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 26 od 53

34 - bilateralna dovolilnica, - tranzitna dovolilnica, - dovolilnice za in iz tretjih držav s tranzitom lastne države, - dovolilnice za in iz tretjih držav brez tranzita lastne države. 5.8 ATA ZVEZEK Zvezek ATA (Admission Temporaire Temporary Admission) je mednarodna listina, ki se uporablja kot dokument o jamstvu za carinske in druge uvozne dajatve pri začasnem uvozu ali izvozu blaga (Mikuž 1999, str. 8). Za pridobitev zvezka ATA lahko zaprosijo tako pravne kot fizične osebe za različno blago: - vzorci ali reklamni material; - blago za predstavitve in uporabo na sejmih in razstavah; - profesionalne opreme; - raziskovalne opreme; - učni material itd. Z ATA zvezkom ni dovoljeno uvoziti pokvarljivega in potrošnega blaga ter blaga namenjenega za predelavo, oplemenitenje ali popravilo. Skratka, začasni uvoz na osnovi ATA zvezka se uporablja le za blago, ki bo ponovno uvoženo v izhodiščno državo v nespremenjeni obliki in količini (Zaljetelj 1996, str. 87). Postopek začasnega izvoza blaga z zneskom ATA se praviloma izvede na mejnem prehodu, kjer se zvezek ATA skupaj z blagom predloži carinskemu organu zaradi odobritve postopka. Zvezek ATA se lahko v času veljavnosti uporabi večkrat. Po konvenciji o začasnem uvozu blaga zvezek ATA velja eno leto. Blago, navedeno v zvezku ATA, uživa mednarodno garancijo v okviru verige garantov podpisnic konvencije o zvezku ATA, zato pri uvozu in izvozu odpadejo dodatne garancije in varščine (Vujadinovič 1993, str. 16). Zvezek ATA je sestavljen iz dveh nosilnih listov (platnic zelene barve) in ustreznega števila notranjih listov (kuponov in talonov), odvisno od števila držav, kamor je blago namenjeno: - rumeni listi so namenjeni za izvoz in ponovni uvoz v Slovenijo; - beli listi za uvoz ter ponovni izvoz iz končne države; - modri listi pa pri tranzitnem postopku. Kuponi se delijo na tri dele: v prvem se ponavljajo navedbe s prve strani platnic, drugi del vsebuje izjavo imetnika, tretji del pa izpolni carinski organ. Zadnja stran Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 27 od 53

35 kupona vsebuje enako specifikacijo blaga, kot je navedena na drugi strani spodnje platnice. Talon in kupon imata isto serijsko številko (Mikuž 1999, str. 10). Kupone zadržijo carinski organi, taloni pa ostanejo v sklopu zvezka ATA. Zvezke ATA, ki se ne bodo več uporabljali ali ki jim je že potekel rok veljavnosti, je treba z vsemi notranjimi listi vrniti zbornici, ki je zvezek ATA izdala. Prednosti uporabe zvezka ATA: - poenostavljen prestop državnih mej brez plačila carinskih in drugih dajatev za začasno uvoženo blago; - en sam zvezek ATA omogoča, da z istim blagom obiščete eno ali več držav podpisnic konvencije ATA v okviru enoletnega roka veljavnosti zvezka ATA; - ureditev vseh carinskih formalnosti carinskega postopka z enim samim dokumentom; - jamstvo za plačilo carinskih dajatev, če blago iz kakršnega koli razloga ne bi bilo izvoženo v določenem roku. 5.9 INTRASTAT EUROSTAT Intrastat je statistika blagovne menjave med državami članicami EU, pri kateri se podatki mesečno zbirajo s statističnimi obrazci neposredno od poročevalskih enot. Intrastat je bil uveden leta 1993 ob uvedbi skupnega evropskega trga, ko podatkov o blagovni menjavi med državami članicami zaradi ukinitve notranjih meja ni bilo več mogoče pridobivati iz carinskih deklaracij ( V skladu z Zakonom o državni statistiki ter srednjeročnim in letnim programom statističnih raziskovanj je v Sloveniji za Intrastat odgovoren Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Po vzoru organizacije Intrastata v nekaterih državah članicah je SURS sklenil Sporazum o sodelovanju in delitvi dela v zvezi z Intrastatom s Carinsko upravo Republike Slovenije (CURS) (Uradni list RS, št. 45/2004). CURS je odgovoren za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in odpravljanje morebitnih napak v poročanju. SURS je odgovoren za nadzor sistema, statistično metodologijo in zajetje, ocene in diseminacijo 16 podatkov. V okviru CURS podatke za Intrastat zbira in obdeluje Carinski urad Nova Gorica za vse poročevalske enote v Sloveniji. Obveznost poročanja Intrastatu ima gospodarski subjekt (poročevalska enota). Gospodarski subjekt mora poročati odpreme blaga iz Slovenije v druge države 16 Diseminacija izkazovanje, posredovanje, razširjanje informacij oziroma oskrbovanje uporabnikov z informacijami. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 28 od 53

36 članice EU in prejeme blaga v Slovenijo iz drugih držav članic EU, to je fizični tok blaga med Slovenijo in državami članicami EU. Poročevalska enota lahko delno ali v celoti prenese izvajanje poročanja na tretjo osebo deklaranta, vendar je še vedno edina odgovorna za pravočasnost, popolnost in točnost posredovanih podatkov. Vključitveni prag je vrednost blagovne menjave z državami članicami za posamezen tok blaga, nad katero je podjetje zavezano za poročanje za Intrastat. Namen statističnih pragov je zmanjšati breme poročevalskih enot, katerih poslovanje bistveno ne vpliva na statistične podatke. Slika 4: Prijava v spletno rešitev INTRASTAT Vir: Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 29 od 53

37 Slika 5: Spletni obrazec poročanja v INTRASTAT Vir: Za Intrastat se poročajo: - komercialne transakcije z blagom, namenjenim za rabo, potrošnjo, investicije ali preprodajo, ki vključujejo prenos lastništva; - gibanje blaga iz ene države članice v drugo brez izvršitve nakupa ali prodaje; - vračila proizvodov in nadomestne dobave proizvodov; - nekatere druge vrste poslov. Za Intrastat se ne poročajo: - storitve (izjema popravila in oplemenitenje), - blago v tranzitu, - odpreme in prejemi blaga. V Sloveniji so v uporabi tri oblike poročanja: - elektronsko poročanje z elektronskimi sporočili, - elektronsko poročanje prek spletnega obrazca in - poročanje na papirnih obrazcih. Poročevalska enota mora podatke poročati mesečno. Obdobje poročanja je koledarski mesec, v katerem je bilo blago odpremljeno ali prejeto. V primeru Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 30 od 53

38 posebnih dobav blaga se vedno poroča v mesecu, ko se je izvršila zadnja dobava. Izpolnjeno poročilo za Intrastat se mora posredovati Carinskemu uradu Nova Gorica najkasneje 10. delovni dan v mesecu za pretekli mesec. V skladu z evropsko zakonodajo o statistiki blagovne menjave med državami članicami Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredba Komisije je vsaka država članica dolžna vzpostaviti in izvajati Intrastat ter podatke mesečno posredovati Statističnemu uradu EU (Eurostatu): Eurostat je bil ustanovljen leta 1953, ima sedež v Luksemburgu in je eden izmed generalnih direktoratov Evropske komisije. Zbira, združuje in objavlja podatke nacionalnih statističnih uradov ter zagotavlja primerljivo in usklajeno metodologijo; statističnih raziskovanje ne izvaja samostojno. Od 1. oktobra 2004 omogoča vsem uporabnikom statističnih podatkov prost in brezplačen dostop do podatkov in informacij na svojih spletnih straneh, in to 24 ur na dan, sedem dni v tednu in v treh jezikih (angleškem, nemškem in francoskem). Spletne strani Eurostata se posodabljajo dnevno. Do vseh podatkov in informacij pa lahko pridete kot neregistriran uporabnik ( EXTRASTAT Extrastat je statistika blagovne menjave držav članic s tretjimi državami nečlanicami. Pri Extrastatu je vir podatkov carinska deklaracija, ki zajame vse blago, vse vrednosti in vse udeležence v postopku; gre torej za popoln zajem podatkov. Pri Extrastatu davčna administracija nima obveznosti do statističnega urada. Pravna podlaga za Extrastat je evropska zakonodaja za Extrastat (Uredbi (ES) št. 471/09 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredba Komisije (EU) št. 92/10 in Uredba Komisije (EU) št. 113/10), Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01, Letni program statističnih raziskovanj in Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2008/2012 (Uradni list RS, št. 119/07). Extrastat je vsebinsko odvisen tudi od nacionalne carinske zakonodaje, ki se je dokončno uskladila z evropsko (prevzem skupne trgovinske in kmetijske politike). V Extrastat so zajete vse transakcije blaga, ker se glede na metodologijo vključujejo v zajetje, ne glede na višino statistične vrednosti in neto mase. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 31 od 53

39 6 SPREMEMBE V CARINSKI DEJAVNOSTI ZARADI VSTOPA SLOVENIJE V EU 6.1 PREVZEM EVROPSKE CARINSKE ZAKONODAJE Republika Slovenija je leta 2004 postala polnopravna članica Evropske unije in s tem na področju carinske zakonodaje v celoti prevzela njen pravni red. Pravne vire, ki tvorijo pravni sistem Evropskih skupnosti, delimo na primarne in sekundarne. Primarni pravni viri V nacionalnem pravnem sistemu je primarni vir Ustava, ker pa EU v bistvu nima Ustave, so glavni primarni viri EU ustanovne pogodbe Evropskih skupnosti z dopolnitvami. Zapisano primarno pravo torej sestavljajo ustanovne pogodbe, vključno s kasnejšimi spremembami, in pogodbe o pristopu novih držav članic ter vsi pravni akti, ki spreminjamo pogodbe. Pravo EU je avtonomni pravni red, ki vsebuje tudi obvezujoče pravne norme za države članice. Pri tem je primarno pravo temeljna ureditev Evropske skupnosti in EU. Ustanovitvene pogodbe so torej neke vrste Skupnosti (Bohinc 2007, str. 38). Sekundarni pravni viri Sekundarni pravni viri so tisti pravni akti, ki institucijam in organom EU omogočajo uresničevanje njihovih nalog in funkcij. Tako lahko Svet EU in Evropska komisija v okviru svojih pristojnosti izdajata uredbe, direktive, odločbe, priporočila in mnenja, sporočila, memorandume, resolucije. Na področju carin, carinske zaščite in carinskega postopka in na področjih, ki jih izvaja carina, so najpomembnejši naslednji zakoni, ki so navedeni kot viri nacionalnega prava: - Zakon za izvajanje carinskih predpisov (ZICPES Uradni list RS, št. 25/04), - Zakon o carinski službi (ZCS Uradni list RS, št. 56/99), - Zakon o davčnem postopku (ZDavP Uradni list RS, št. 117/06), - Zakon o upravnem postopku (ZUP Uradni list RS, št. 80/99), - Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN Uradni list RS, št. 56/02), - Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV Uradni list RS, št. 117/06), - Zakon o trošarinah (ZTro Uradni list RS, št. 84/98). Ustanovitev carinske unije je vsem državam članicam narekovala odpravo carin, prilagoditev svoje carinske stopnje do tretjih držav skupni carinski tarifi in prenos pristojnosti za carinske zadeve od držav članic na Skupnost. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 32 od 53

40 Z vstopom Republike Slovenije v EU smo prevzeli skupno zunanjetrgovinsko politiko Evropske unije in evropsko carinsko zakonodajo. Evropska carinska zakonodaja vključuje pravne akte Sveta in Komisije, vključno z mednarodnimi pogodbami, ki so jih sprejele Skupnosti in vsebujejo določbe o carini. 6.2 SPREMEMBE V CARINSKI SLUŽBI Približevanje slovenske carinske uprave k evropskem carinskim standardom se je začelo še pred pripravo prvega carinskega zakona in zakona o carinski tarifi, ko smo leta 1992 kot carinsko spremnico v tranzitnih postopkih začeli uporabljati enotno carinsko listino (ECL). Uveljavitev slovenskega carinskega sistema leta 1996 je usmerjala k postopnem prilagajanju slovenske carinske zakonodaje evropski, leta 1997 pa je CURS izdelala tudi prvo poslovno strategijo carinske službe, ki jo je v letih 2001 in 2002 dopolnila s strateškim načrtom razvoja carinske službe do vključitve v EU. S 1. majem 2004 je slovenska carinska služba v celoti prevzela evropski carinski sistem, kjer je prišlo do mnogih sprememb v carinski službi, med katerimi so najpomembnejše: - vzpostavitev zunanje meje EU; - odstranitev notranjih carinskih mej med državami članicami EU; - ukinjena carinska kontrola blaga, razen pri trgovanju s tretjimi državami oziroma državami nečlanicami EU; - poenostavitev carinskih postopkov (elektronsko vlaganje deklaracij, brezpapirno poslovanje); - hitrejši carinski postopki in lažji pretok blaga; - vključitev v EUCIS (Evropski carinski informacijski sistem), ki je informacijski steber carinske službe EU, v katerega je potrebno evidentirati vse dogodke pri izvajanju carinskih postopkov; - obračunavanja DDV ob vstopu oziroma izstopu iz Republike Slovenije v ostale države članice EU ni več; - upoštevanje evropskih standardov; - medsebojno sodelovanje in pomoč držav članic EU na področju izterjave (carinskih dajatev, povračil, stroškov, obresti, carinskih dolgov). 6.3 SPREMEMBE PRI POSTOPKIH CARINJENJA Carinski status blaga se je z vstopom Slovenije v EU bistveno spremenil. Delimo ga na skupnostno in neskupnostno blago. Skupnostno blago pomeni blago, ki je ( Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 33 od 53

41 - v celoti pridobljeno na carinskem območju Skupnosti in ne vsebuje blaga, uvoženega iz držav ali z območij, ki niso del carinskega območja Skupnosti, - uvoženo iz držav ali z ozemelj, ki niso del carinskega območja Skupnosti in je sproščeno v prost promet v Skupnosti, - pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Skupnosti ali izključno iz blaga navedenega v drugi alineji ali iz blaga, navedenega v prvi in drugi alineji. Neskupnostno blago pomeni vse blago ( - ki ni v celoti pridobljeno ali proizvedeno na carinskem območju Skupnosti, - ki je bilo uvoženo iz držav ali z območij, ki niso del carinskega območja Skupnosti in ki ni bilo sproščeno v prost promet. Notranji trg EU - carinjenje Zaradi odprav mejnih kontrol na notranjih mejah EU je ukinjena carinska kontrola blaga in potnikov, carinske deklaracije pri blagovni menjavi med državami članicami EU niso več potrebne, obračunavanja DDV ob vstopu oziroma izstopu iz Republike Slovenije v druge države članice EU ni več. Carinsko kontrolo nad blagom, ki je prepovedano ali omejeno, hišno carinjenje, kontrolo prevozov blaga, naloge na področju trošarin, skupnega tranzita in skupne kmetijske politike pa izvajajo mobilne enote. Statistične podatke o blagovni menjavi je še vedno treba poročati Intrastatu. V Sloveniji je za Intrastat odgovoren SURS, v nekaterih državah članicah pa je SURS sklenil dogovor s CURS-om o sodelovanju. CURS je odgovoren za zbiranje in kontrolo podatkov, sodelovanje s podjetji in odpravljanje napak v poročanju, SURS pa je odgovoren za nadzor sistema, oceno podatkov in statistično metodologijo. Carinjenje pri trgovanju s tretjimi državami Pri trgovanju z blagom iz tretjih držav ni veliko novosti, saj je slovenska carinska zakonodaja z evropskimi predpisi v celoti usklajena. Posebnosti so le pri carinskem dolgu, rok za plačilo carinskega dolga je daljši. Carinski postopki so se po vstopu v EU bistveno zmanjšali. S carino se gospodarski subjekti srečujejo, ko trgujejo s tretjimi državami oziroma z neskupnostnim blagom, ki običajno vstopa v EU na zunanjih kopenskih mejah EU, v lukah in letališčih. Pri vsakem carinskem postopku je za tako blago potrebno izpolniti enotno uradno listino, imenovano EUL. Kot vir za spremljanje statistike blagovne menjave s tretjimi državami (Exstrastat) so še naprej ostale carinske deklaracije. Za uvoz blaga preko zunanjih meja EU se uporablja skupna carinska tarifa. S skupno carinsko tarifo zagotavlja EU enakopravno in pošteno tekmovanje domačih proizvajalcev s proizvajalci zunaj skupnega trga. Višina uvoznih dajatev se razlikuje od uvoza do uvoza, odvisno od tega, kaj se uvaža in od kod se uvaža. Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 34 od 53

42 Ukrepi trgovinske zaščite Z vstopom v EU leta 2004 je Slovenija prevzela Trgovinsko politiko Skupnosti. Med instrumente trgovinske politike sodijo tudi ukrepi trgovinske zaščite ( - protidampinški ukrepi, - protisubvencijski oziroma izravnalni ukrepi in - zaščitni ukrepi. Protidampinški ukrepi skupne zunanjetrgovinske politike EU so postali sestavni del pravil, ki urejajo zaščito evropskega in s tem slovenskega trga pred nelojalno trgovinsko prakso iz tretjih držav. Slovenija od vstopa v EU aktivno sodeluje v procesu sprejemanja odločitev na področju protidampinga. V okviru EU je s strani Komisije slovenskemu gospodarstvu omogočena večja zaščita pred dampinškim uvozom in s tem škodljivimi vplivi dumpinškega uvoza. Največ ukrepov trgovinske zaščite EU se nanaša na protidampinške ukrepe (75 %). Protisubvencijski oziroma izravnalni ukrepi so oblikovani z namenom boja proti nekaterim vrstam subvencij, ki jih prejemajo proizvajalci tretjih držav s strani državnih institucij, z namenom znižati proizvodne stroške ali znižati cene za izvoz v EU, kar predstavlja nelojalno trgovinsko prakso. Zaščitni ukrepi se uporabljajo v posebnih okoliščinah, ko se pojavi nenadno in znatno povečanje uvoza, ki povzroča ali grozi, da bo povzročil škodo industriji v Skupnosti. Trošarine (SIEMCS in EMCS) Za trošarinske izdelke, ki so bili sproščeni v porabo v drugi državi članici EU in jih v Slovenijo vnese fizična oseba v okviru količin za svoje osebne potrebe, ki jih sama prevaža, se trošarine ne plača. Če je prejemnik teh izdelkov v Sloveniji pravna ali fizična oseba, ki opravlja samostojno dejavnost oziroma jo opravlja kdo drug za njen račun, se šteje, da so trošarinski izdelki namenjeni opravljanju dejavnosti ( Z aprilom 2010 se je v Sloveniji začela uporabljati aplikacija SIEMCS na področju prejema trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine za gibanja iz ostalih držav članic v Slovenijo. SIEMCS je informacijski sistem, ki trošarinski dokument v papirni obliki nadomešča z elektronskim trošarinskim dokumentom. Služi nadzoru gibanja trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, energenti in električna energija) pod režimom odloga plačila trošarine. Od gibanje trošarinskih izdelkov med državami članicami spremlja izključno elektronski trošarinski dokument (e-td). Gospodarskim subjektom je za te namene na voljo informacijski sitem EMCS (Excise Movement and Control System - Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 35 od 53

43 Sistem gibanja in kontrole trošarinskih izdelkov), ki omogoča poslovanje z e-td. Medtem, ko se za gibanja, ki potekajo znotraj Slovenije, še naprej uporablja papirni trošarinski dokument. Slika 6: EMCS - elektronski sistem gibanja trošarinskih izdelkov Vir: NCTS Slovenija je leta 2004 začela izvajati sistem NCTS (Novi računalniško podprt tranzitni postopek). Ko je Slovenija začela izvajati NCTS tranzitne postopke, ta ni omogočal elektronskega postopka poizvedovanja. Postopek elektronskega poizvedovanja so Slovenija in ostale države članice EU začele izvajati leta Cilj NCTS je računalniško povezati države članice EU in pogodbenice Konvencije o skupnem tranzitnem postopku, zagotoviti hitrejšo izvedbo tranzitnih postopkov in s tem skrajšati pretok blaga. NCTS deluje kot sistem: - ki ukinja papirno poslovanje in s tem omogoča hitrejše postopke; - onemogoča oziroma zmanjšuje zmožnost goljufij; Dijana Dimitrijević: Carinski postopki v Sloveniji pred in po vstopu v EU Stran 36 od 53