'Uresničevanje projekta SEPA'

Language: Slovenian Not an official EPC document Projekt SEPA 'Uresničevanje projekta SEPA' Implementacija enotnega območja plačil v evrih Kazalo vsebine: Povzetek 3 0. Informacija o dokumentu 6 1. Vizija in pregled shem SEPA 8 2. Pripravljanje prizorišča 14 3. Izkušnje končnega uporabnika projekta SEPA 21 4. Projektiranje - določitev komponent SEPA 33 5. Časovni plan - časovne razporeditve in implementacija 47 6. Vloge in odgovornosti za implementacijo SEPA 50 7. Potencialni vplivi in priložnosti za banke 55 8. Slovar strokovnih izrazov 62 Namen Razlog izdaje Obtok Ta dokument je komunikacijsko sredstvo, ki naj ga uporabljajo deležniki EPC. Podpora širokemu obveščanju o ciljih in dejavnostih SEPA. Javna uporaba

Seznam slik: Slika 1.1: Vizija za danes in za jutri 9 Slika 1.2: Deklaracija iz Crowne Plaza 12 Slika 2.1: Trije stebri SEPA 14 Slika2.2: Časovnica ustvarjanje vizije SEPA 15 Slika 2.3: Vodstvena struktura EPC (velja od junija 2007) 18 Slika 2.4 Ključni odbori in delovne skupine EPC (velja od junija 2007) 19 Slika 2.5: Ključni izdelki EPC 20 Slika 3.1: SEPA - Danes/Jutri in vplivi PSD na tipičnega prebivalca Evrope 22 Slika 3.2: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na evropske mobilne državljane 23 Slika 3.3: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na lastnike počitniških zmogljivosti 24 Slika 3.4: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na evropske trgovce 26 Slika 3.5: Vpliv SEPA na velike trgovce 27 Slika 3.6: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na velike trgovce 28 Slika 3.7: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na velike korporacije 30 Slika 3.8: Danes/Jutri vpliv SEPA in PSD na evropske korporacije32 Slika 4.1: Primerjava komponent izvornih plačilnih shem in procesnih infrastruktur 34 Slika 4.2 Filozofija projektiranja shem in okvira za kartice SEPA35 Slika 4.3: Model razmerij pri shemi SEPA za kreditna plačila 36 Slika 4.4: Model razmerij pri shemi SEPA za direktne obremenitve 37 Slika 4.5: PE-ACH Ključne lastnosti 38 Slika 4.6: Trislojni model projektiranja novih shem za elektronske prenose 39 Slika 4.7: Shemi SEPA- kriteriji projektiranja 40 Slika 4.8: Povzetek značilnosti sheme za elektronske prenose 41 Slika 4.9: Trislojni model projektiranja za kartične sheme 42 Slika 4.10: Ključne vsebine SCF za prilagoditev nacionalnih kartičnih shem 43 Slika 4.11: Začetni kriteriji za projektiranje okvira za gotovino46 Slika 5.1: SEPA in učinki PSD 47 Slika 5.2: Časovna razporeditev za implementacijo projekta SEPA 48 Slika 6.1: Implementacija Vloge in odgovornosti 50 Slika 7.1: Povzetek prednosti sistema SEPA za bančne komitente 56 Slika 7.2: Integrirana strategija za plačila SEPA 57 Slika: 7.3: Tržne priložnosti za banke v projektu SEPA 58 Slika 7.4: Učinkovitost SEPA in prednosti, ki bankam znižujejo stroške 60 2

Povzetek Kaj je SEPA?: Enotno območje plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) bo območje znotraj Evrope, kjer bodo lahko državljani, družbe in drugi ekonomski subjekti posredovali in prejemali plačila v evrih, ne glede na dejstvo, ali bodo plačila opravljali zunaj ali znotraj nacionalnih meja, pod istimi osnovnimi pogoji ter z istimi pravicami in dolžnostmi, ne oziraje se na njihovo lokacijo. Katera geografska območja vključuje?: Program SEPA bo prioritetno uveden znotraj evroobmočja. Znotraj Evrope, vendar izven evroobmočja, bodo tudi obstajale možnosti za sodelovanje v plačilnih sistemih v evrih, skupnosti pa bodo lahko prevzele standarde in prakse SEPA, s čimer bodo prispevale k enotnemu trgu plačilnih storitev. Trenutno je določeno, da območje SEPA sestavlja 27 držav članic EU skupaj z Islandijo, Liechtensteinom, Norveško in Švico. Kdo je sprožil pobudo?: Za program SEPA se zavzemata Evropska komisija (European Commission - EC) in Evropska centralna banka (European Central Bank - ECB), ki deluje v Evrosistemu, podpira pa ga Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), ki združuje evropsko plačilno industrijo. To je večja javna politična iniciativa za ustanovitev enotnega integriranega plačilnega okolja za evro, ki je usklajeno z ekonomsko in monetarno unijo ter s programom lizbonske strategije. Kako bo projekt vplival na plačilni trg?: Pri programu SEPA ne gre le za izboljšanje učinkovitosti procesiranja skromnega obsega čezmejnih plačil v evrih. SEPA je večji projekt prestrukturiranja in harmonizacije, ki bo vplival na nacionalne plačilne trge, saj bodo ti izvajali nova, enotna poslovna pravila in tehnične standarde. Projekt bo na koncu vplival na vsa elektronska plačila, temeljna kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila bodo prešla v interoperabilne formate in postopke. Istočasno bodo posebnosti in prakse na nacionalnih trgih v primerjavi s temeljnimi instrumenti postopoma odpravljene. Sistem SEPA bo verjetno vplival na vsakega državljana, trgovca, državnega uradnika ali pravno osebo, ki sodeluje z banko na evroobmočju, vplival pa bo tudi na vse člene v verigi ponudbe plačil. Kako bo projekt vplival na gospodarstvo in družbo?: Sistem SEPA bo ustvaril pogoje za pospešeno konkurenco na področju zagotavljanja plačilnega prometa. S pomočjo harmonizacije bo ustvaril tudi učinkovitejše plačilne sisteme, ki bodo gospodarstvu in celotni družbi zagotovili otipljive prednosti. Plačilno sredstvo evro bo sistematično močnejše, saj ga bo podpiralo integrirano plačilno okolje. Kakšne so ključne oblikovne značilnosti?: Oblikovanje sistema SEPA je temeljilo na dveh pristopih razvoja. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila za celotno območje SEPA izbrana strategija nadomestitve z novima enotnima shemama za kreditna plačila in direktne obremenitve. Za izjemno kompleksno kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija prilagoditve obstoječih shem in njihovega(-ih) izvajalca(-ev) na nov nabor poslovnih in tehničnih standardov in postopkov. Temeljna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme od infastrukture (shema je nabor pravil, praks in standardov, za katere so se dogovorili ponudniki plačilnih storitev. Infrastruktura so temeljni prenosni sistemi in procesne izvedbene platforme). 3

Kaj je bilo do sedaj že objavljeno?: Ključna dokumenta EPC sta bila obe izdaji Pravil delovanja novih shem SEPA za kreditna plačila in za direktne obremenitve skupaj s številno dodatno dokumentacijo, na primer Podatkovnim modelom, ki temelji na odprtih standardih ISO, implementacijskimi navodili in pravili za razvoj kliringa in poravnave. Na področju plačilnih kartic je bil sprejet nov Kartični okvir SEPA, ki je trenutno v postopku implementacije pri bankah, kartične sheme in kartični procesorji. Kako se v okvir SEPA uvršča konkurenčnost?: Poslovna zgradba dokumentacije SEPA temelji na posameznih različnih slojih aktivnosti. Prvi je konkurenčni sloj bank, kjer banke komitentom nudijo produkte in storitve SEPA. Drugi sloj se nanaša na sodelovanje v shemi. Ta določa temelje, na katerih banke sodelujejo pri zagotavljanju standardov, pravil in interoperabilnosti. Tretji sloj se nanaša na procesno infrastrukturo. Ta sloj primarno ustvarja konkurenčnost med različnimi konkurenčnimi kanali, vendar bančne skupnosti lahko in tudi dejansko sodelujejo pri doseganju skupnih potreb. Kdaj bo sistem vpeljan?: Od leta 2008 bodo trije plačilni instrumenti SEPA (kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična shema) delovali vzporedno z obstoječimi nacionalnimi postopki, do konca leta 2010 pa bodo plačilni instrumenti SEPA nacionalne postopke popolnoma nadomestili. Po izteku prehodnega obdobja specifične nacionalne rešitve za temeljna kreditna plačila in direktne obremenitve ter specifične nacionalne kartične sheme ne bodo več obstajale. Kdo je odgovoren za implementacijo?: Implementacijo shem SEPA bodo izvajale banke, nacionalne centralne banke, plačilna združenja, sheme in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Vloga EPC bo upravljanje in vzdrževanje shem in okvirjev, razvoj nadaljnjih poslovnih pravil in standardov, komuniciranje z vsemi strankami ter podpora in nadzor razvoja. Kakšne bodo prednosti uvedbe SEPA?: Ko bo projekt SEPA vpeljan, bodo komitenti lahko s svojega bančnega računa v domači državi dostopali do vseh bančnih računov širom območja SEPA. Plačilne kartice, ki se vedno bolj pogosto uporabljajo, bodo nadomestile gotovino, kar bo izboljšalo varnost in zaščito komitentov. Trgovci bodo lahko sprejemali plačilne kartice iz vseh držav SEPA, s tem pa bodo poenostavljeni tudi postopki v službi za operativno obdelavo. V manjših podjetjih (MSP) bodo hitrejša poravnava in poenostavljeni postopki izboljšali denarni tok in zmanjšali stroške. Shema jim bo omogočala prejemanje ali posredovanje plačil v evrih na enaki podlagi kjerkoli znotraj območja SEPA. Večjim trgovcem in korporacijam bodo skupni standardi omogočili tudi oblikovanje enega samega standardnega izhodišča za celotno območje SEPA, kar se bo poznalo pri večjih prihrankih. Za prejemanje in posredovanje plačil po celotnem območju SEPA lahko uporabimo eno samo datoteko v enotnem formatu. Vladi in državnim organom bosta skupni shemi omogočili izvedbo izboljšanih storitev za državljane doma in v tujini. Banke bodo imele možnost razvijati inovativne produkte, vstopati na nove trge in ustvariti nova razmerja. Ponudniki v plačilnem sektorju bodo imeli možnost razvijati nizkocenovne nove tehnološke produkte in storitve, ki bodo uporabni na enotnem trgu evra. 4

Kakšen je namen dokumenta?: Dokument za bančno skupnost združuje osnovne podatke o sistemu SEPA s številnih različnih vidikov za bančno skupnost. Služi kot izhodiščni material, s pomočjo katerega si lahko banke ustvarijo komunikacijske aktivnosti po lastni meri za vse svoje deležnike in ciljne skupine. Trenutno dokument obstaja kot samostojen dokument, ki je namenjen spodbujanju bančnih skupnosti, naj dokument uporabljajo in ga prevedejo v okviru svojih skupnosti, zato je bila vsebina preoblikovana tako, da omogoča lažji in ustreznejši dostop na spletni strani EPC http://www.europeanpaymentscouncil.eu. Kakšni bodo naslednji koraki?: SEPA od večine pogodbenih strank zahteva povečan trud na področju implementacije in komunikacije. Za udeleženke v plačilni industriji veljajo naslednja ključna sporočila: z vsemi vpletenimi strankami zunaj in znotraj komunicirajte pozitivno ocenjujte in izkoristite vsako priložnost za ponovno ocenjevanje izdelkov, storitev, postopkov in platform zaradi izboljšanja učinkovitosti in dodajanja vrednosti ocenjujte in odzivajte se na vplive poslovnega, administrativnega, tehnološkega in operativnega okolja za projekt SEPA ustvarite samostojno delovno mesto za osebo, ki bo odgovorna za komunikacijo, načrtovanje in koordiniranje implementacije SEPA ustvarite in izvajajte implementacijski načrt SEPA, ki bo temeljil na zahtevah SEPA podpirajte nacionalne organizacije za implementacijo SEPA in njihovo delovanje na področju načrtovanja preko spletne strani EPC ter s pomočjo nacionalnih poti in poti v skupnosti se izobražujte in bodite na tekočem z informacijami. 5

0. Informacija o dokumentu 0.1. Zgodovina nastanka sprememb Številka verzije Datum Razlog za revizijo 1.0 28/06/06 Prva izdaja dokumenta. 1.1 17/08/06 Na zahtevo ECB dodan oddelek 2.3 in trije manjši popravki. 1.2 04/01/07 Manjši popravki in nova oblika. 1.3 09/01/07 Manjše oblikovne spremembe 1.4 30/03/07 EU25 širom EU27 in ustrezno posodobljena slika 1.1. 0.2. O Evropskem svetu za plačila Slika 5.2 Časovnica za implementacijo SEPA posodobljena z vključitvijo testiranja. Posodobitve statistike v zvezi s članstvom in izdelki EPC. Posodobitve PSD, časovnice in splošne osvežitve. Evropski svet za plačila (the European Payments Council - EPC) je organ odločanja in koordinacijsko telo evropske bančne industrije na področju plačil, katerih izrecni namen je podpirati in pospeševati izvedbo sistema SEPA. Vizija sistema SEPA je bila oblikovana leta 2002 ob ustanovitvi EPC, ko so na srečanju o koli 42 bank, treh Evropskih združenj kreditnega sektorja (European Credit Sector Associations - ECSAs ) in Evropskega bančnega združenja (Euro banking Association - EBA ) ter po intenzivni delavnici izdali Belo knjigo (referenčni podatek [10]), v kateri so objavili naslednjo izjavo, ki so jo kasneje vključili v statut EPC: ʺ Evropske banke in Evropska združenja kreditnega sektorja: smo enotnega mnenja, da so plačila na evroobmočju notranja plačila, bomo združili moči pri izvedbi te vizije v dobro evropskih komitentov, industrije in bank ter bomo v skladu s tem, uvedli enotno plačilno območje.ʺ Definicija programa SEPA je del časovnega načrta EPC, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju decembra 2004. SEPA bo območje, kjer bodo lahko prebivalci, podjetja in drugi gospodarski subjekti znotraj Evrope (trenutno definirane kot zveze 27 držav članic Evropske unije ( EU ) ter Islandija, Norveška, Liechtenstein in Švica) izvajali in prejemali plačila v evrih pod istimi osnovnimi pogoji, z istimi pravicami in dolžnostmi, bodisi znotraj ali zunaj nacionalnih meja, ne glede na njihovo lokacijo. Program SEPA bo imel znotraj evroobmočja prednostni status. Znotraj sistema SEPA, vendar zunaj evroobmočja, bodo imeli subjekti priložnost sodelovati v evrskih plačilnih sistemih, skupnosti pa bodo imele možnost prevzeti standarde in prakso sistema SEPA ter s tem oblikovati skupni trg za plačilne storitve. EPC se zavzema za najširši sprejem plačilnih shem v evrih in okvirov, vendar priznava, da so nekateri zakoni veljavni samo znotraj držav članic EU. 6

0.3. Namen pričujočega dokumenta V dokumentu Časovni plan EPC 2004 2010, bo shema SEPA uvedena v treh fazah, in sicer (1) Projektiranje in priprava, (2) Implementacija in razpored ter (3) Sočasni obstoj in postopni prevzem. EPC je ustvaril pričujoči dokument Uresničevanje projekta SEPA kot pripravo na implementacijsko fazo in za dvigovanje zavesti med skupnostjo deležnikov. Glavni namen dokumenta je bankam in vsaki (nacionalni) bančni skupnosti zagotoviti vir besedil, ki shemo SEPA predstavljajo z različnih perspektiv, kot sledi: splošno vizijo in področje delovanja sheme SEPA, filozofijo projektiranja, ki je bila prevzeta za shemi in okvirje različne komponente projektiranja, ki vsi skupaj tvorijo SEPA izkušnje končnega uporabnika s shemo SEPA pravila in odgovornosti deležnikov v programu SEPA koristi, ki jih bo posredovala shema SEPA Vsaka banka ali bančna skupnost lahko vzame to besedilo kot izhodišče za izdelavo palete komunikacij, ki so prilagojene posameznim tržnim sektorjem. Z upoštevanjem glavnega cilja vsebuje pričujoči dokument številne pododdelke, ki obravnavajo isto tematiko, toda vsak s stališča različnih tipov komitentov (na primer s stališča državljana, trgovca, MSP, multinacionalne korporacije, državnih organov). To je posebej opisano v Oddelku 3. EPC pričakuje, da se bo osebje za bančno trženje in/ali za odnose z javnostmi pri pripravljanju ustreznih prilagojenih verzij osredotočilo na eno samo stališče, kar bo privedlo do bolj jedrnatih dokumentov. Kljub takemu načrtno vključenemu ponavljanju lahko ta dokument beremo tudi kot samostojen in koherenten dokument. Ciljni bralci dokumenta so bankini lastni uslužbenci (zaposleni v marketingu, specialisti za plačila, vodje za odnose z javnostmi, izvajalci in specialisti za informacijsko tehnologijo). Zaposleni pri Evropski komisiji, ECB, nacionalne centralne banke, bančna in plačilna združenja, zakonodajalci, korporativna ali trgovska združenja, sektor ponudnikov (klirinške hiše, svetovalci in prodajalci informacijske tehnologije) ter tehnični tisk/mediji plačilnih sektorjev. Vsekakor pa je dokument namenjen javni domeni in je na voljo na javni spletni strani EPC. Pri pripravi tega dokumenta je bila upoštevana široka paleta dokumentacijskih virov. Ti viri vključujejo Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila in Pravila delovanja sheme SEPA za direktne obremenitve, Kartični okvir SEPA, osnutek dokumenta Plačilne storitve (Payment Services - PSD), Okvir PE- ACH/CSM (PE-ACH/CSM Framework), (Gotovinski) Okvir SECA (SECA (Cash) Framework), Časovni plan 2004-2010 (Roadmap 2004 2010), poleg naštetega pa so še predstavitve z diapozitivi in okrožnice članic ter sporočila za javnost EK in ECB. Čeprav je bilo veliko truda vloženega v zagotovitev usklajenosti tega dokumenta z izvornimi dokumenti, imajo izvorni dokumenti vedno prednost. 7

1. Vizija in pregled shem SEPA SEPA je mnogo več kot le izboljšanje učinkovitosti čezmejnega procesiranja 1.1. Vizija projekta SEPA Uvedba ekonomske in monetarne unije ter evra v letu 1999 je postavila temelje za razvoj celostnega evropskega trga na področju blaga in storitev. Te idejne zasnove so bile ponovno z navdušenjem potrjene v Lizbonski strategiji leta 2000. Vizija enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) je terjala dolgo pripravljalno obdobje, vendar je sedaj pričakovana harmonizacija končno na vidiku. V naslednjih štirih letih bodo državljani in korporacije v Evropi lahko izvrševali plačila v evrih kjerkoli znotraj območja SEPA tako enostavno, kot sedaj plačila izvajajo doma. Vendar pa je potrebno poudariti, da se projekt SEPA ne omejuje le na izboljšanje učinkovitosti procesiranja skromnega obsega čezmejnih plačil v evrih - SEPA je mnogo več. SEPA je večji projekt prestrukturiranja in harmonizacije, ki bo vplival na številne razdrobljene nacionalne plačilne instrumente z implementacijo novih skupnih pravil poslovanja in tehničnih standardov. Projekt bo vplival na vsa elektronska plačila, saj bodo kot končni rezultat kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila prešli v skupne interoperabilne formate in postopke. Istočasno bodo postopoma odpravljene mnoge značilnosti in prakse izključno nacionalnih trgov, ki so predhodno omejevale nastanek odprtega plačilnega trga. Sistem SEPA bo verjetno vplival na vsakega državljana, trgovca ali pravno osebo, ki sodeluje z banko na evroobmočju, vplival pa bo tudi na vse člene v verigi ponudbe plačil. Okolje SEPA bo ustvarilo pogoje za večjo konkurenco na področju ponudbe plačilnih storitev. Na podlagi harmonizacije bo ustvarilo tudi bolj učinkovite plačilne sisteme z materialnimi ugodnostmi za gospodarstvo in družbo kot celoto. Evro se bo kot plačilno sredstvo sistematično okrepil, saj bo podprt s celostnim plačilnim okoljem. 1.2. Področje delovanja sheme SEPA SEPA bo območje, kjer bodo lahko državljani, gospodarske družbe in druge gospodarske udeleženke znotraj Evrope izvrševali in prejemali plačila v evrih zunaj ali znotraj državnih meja pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje se nahajajo. Projekt SEPA bo uveden kot prioriteta znotraj evroobmočja. Države znotraj Evrope, vendar zunaj evroobmočja, bodo imele priložnost sodelovati v evrskih plačilnih sistemih, skupnosti pa bodo lahko prevzele standarde in prakse SEPA in tako prispevale k enotnemu trgu za plačilne storitve. Evropa je trenutno določena kot zveza vseh 27 držav članic EU ter Islandije, Norveške, Liechtensteina in Švice. (Za nadaljnje podrobnosti glej poglavje 5.1). 8

Trenutno lahko samo evroobmočje procesira približno 50 1 milijard elektronskih transakcij v pri poslovanju v trgovini na drobno, poleg tega pa še med dva do štirikrat v gotovini vsako leto. Tak gromozanski obseg povzroči 315 2 milijonov prebivalcev, 16-18 3 milijonov velikih in majhnih podjetij, 6,000-7,000 bank 4, 4.6 2 milijonov terminalov za sprejem plačilnih kartic na prodajnem mestu in 240,000 2 bankomatov. Glede na velikost trga bodo stroški bančne migracije zelo obsežni. Vsekakor se dolgoročna učinkovitost povečuje; znatno se bo izboljšala konkurenčnost na skupnem plačilnem trgu in bo verjetno za večkrat presegla začetne stroške. Danes Jutri Prebivalstvo Corporates Družbe Banks Banke ACH Sheme Schemes ACH Kartične sheme POS Bankoomati Electronic Elektronske transactions transakcije 13 euro evro 315m 17m 6-7k 11 14+ 4.6m 240k 50bn 31 504m 25m 9k 20+ 18+ 6.7m 339k 73bn* Evro - obm očje EU - 27 EEA Danes Different Različne implementacije Country Implementations po državah Nacionalne/lokalne rešitve Different Različne schemes, sheme, izkušnje, experiences, standardi, standards, zakonodaje consumer o protection varstvu potrošnikov laws Ni nteroperabilnosti med nacionalnimi shemami Different Različne country implementacije implementations po državah Zapletene - in tvegano čezmejno poslovanje Tomorrow Jutri Harmonised Harmonizirana SEPA SEPA Skupne rešitve z dodatnimi opcijskimi storitvami Skupni osnovni plačilni instrumenti in izkušnje, konsistentni Common core standardi, payment uvedba instruments harmonizirane and experiences, zakonodaje consistent standards, o varstvu potrošnikov application of harmonised consumer protection laws Izboljšanje interoperabilnosti Harmonisation Harmonizacija in and konsolidacija consolidation Zmanjšanje zapletenoczi, izboljšanje učinkovitosti * tu niso vse transakcije v evrih Slika 1.1: Vizija za danes in za jutri Projekt SEPA bo vplival na plačila v evrih, izvedena na celotnem geografskem območju. Implementacijske aktivnosti se bodo prvenstveno osredotočile na evroobmočje, trenutno je to 13 držav, spremembe programa bodo radikalno vplivale na njihovo celotno nacionalno plačilno okolje. Ko bodo nove države prevzele evro, bodo šle skozi podoben postopek. Danes najmanj 70% vseh negotovinskih plačil v EU-27 poteka v evrih. Vse države, v katerih evro še ni uradno plačilno sredstvo, bodo lahko od vsega začetka sodelovale v projektu SEPA, kadar bodo opravljale plačila v evrih in bodo tudi za plačilne instrumente v svoji domači valuti lahko izbrale standarde. V praksi je pričakovati, da bo velika večina bank širom območja SEPA, ki aktivno sodelujejo pri posredovanju in prejemanju plačil v evrih, sodelovale v shemah SEPA in bodo izdajale plačilne kartice, ki bodo v skladu s Kartičnim okvirom SEPA. 1 Modra knjiga ECB 2004 (vključuje BA). 2 Modra knjiga ECB 2004. 3 Observatorij evropskih MSP 2003 4 Ocenjeno 9

1.3. Program SEPA Program SEPA so pričela tri ključna telesa v Evropski uniji. Prvič, prvotna vizija in splošna iniciativa je plod Evropske komisije (EC). To vlogo sta pred nedavnim, marca 2007, podprla Evropski svet in Parlament s sporazumom v zvezi z besedilom v Direktivi o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD), ki je zasnovana za dopolnitev internega trga in še posebej projekta SEPA, njen namen pa je harmonizirati in odstraniti pravne ovire za plačila širom Evropske unije (ne le v evroobmočju). Drugič, Evropska centralna banka (European Central Bank - ECB) je razvila navodila v zvezi z zahtevami SEPA in določila časovnico implementacije kot del svojih pristojnosti pri zagotavljanju učinkovitega in urejenega plačilnega trga na evroobmočju. Tretjič, Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), samoregulativno telo, ustanovljen leta 2002 na pobudo evropske bančne industrije, je odgovoren za zasnovo novih plačilnih instrumentov SEPA. Poleg tega je EPC na področju kartičnega poslovanja ustvaril nov učinkovit okvir, ki bo evropskim kartičnim shemam omogočil, da se bodo prilagodile in uskladile svoje trenutne strukture in pravila. Te pobude se dopolnjujejo s projekti, ki spodbujajo pretok gotovine, usklajevanje gotovinske distribucije evra in zmanjšujejo plačilne zlorabe. Program SEPA bo izvedel nove sheme za kreditna plačila in direktne obremenitve ter kartični okvir 1.4. Filozofija projektiranja SEPA in Pravila delovanja Pri razvoju programa SEPA je EPC sledil dvema različima, vendar komplementarnima pristopoma projektiranja. Pri shemah za elektronski prenos (Electronic Transfer Schemes - ETS) je izbral strategijo nadomestitve z novima skupnima shemama za kreditna plačila in direktne obremenitve za celoten program SEPA. Za izjemno kompleksno kartično poslovanje je izbral strategijo prilagoditve obstoječih shem na nov nabor poslovanja, tehničnih standardov in postopkov. Temeljna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme od infrastrukture in od izvedbenega sistema, kar omogoča naraščajočo konkurenčnost med izvajalci v plačilni industriji. Ključni rezultat v postopku razvoja sta bili dve shemi Pravil delovanja za nova kreditna plačila SEPA in direktne obremenitve SEPA skupaj s številnimi dodatnimi dokumenti. Potrjen je bil tudi nov Kartični okvir SEPA, ki ga bodo prevzele in izvajale banke, kartične sheme in procesorji kartic. Evro se v evroobmočju že uspešno uporablja kot enotno plačilno sredstvo, zato je bankovcem in kovancem znotraj programa SEPA namenjena čisto posebna implementacijska pozornost. Ta se bo osredotočila na nov okvir harmonizacije in procesiranja za grosistično distribucijo evra in na razvoj strategije prerazporeditve gotovine SEPA s ciljem, da bi potrošnike in trgovce vzpodbudili k prehodu na plačilne kartice in elektronske prenose z občutnimi prihranki za družbo. 10

1.5. Implementacija in prehajanje na sistem SEPA Od obdobja 2008/9 bodo trije plačilni instrumenti SEPA (kreditna plačila, direktne obremenitve in kartični sistem) delovali vzporedno z obstoječimi nacionalnimi postopki, do popolnega prehoda na sistem SEPA pa bo prišlo od konca leta 2010. Po prehodu povsem nacionalne rešitve za temeljna kreditna plačila in direktne obremenitve ter povsem nacionalne sheme za kartična plačila ne bodo več obstajale. Implementacijo projekta SEPA bodo vodile nacionalne centralne banke, banke, plačilna združenja, sheme in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Tekoča vloga EPC bo upravljanje in vzdrževanje shem, razvoj poslovnih pravil in standardov in komunikacija z vsemi strankami ter nadzor napredka. Z enega računa bo mogoče doseči vse račune širom območja SEPA 1.6. Koristi projekta SEPA Projekt SEPA bo s seboj prinesel mnogo koristi. Za potrošnike bodo plačilne storitve širom SEPA univerzalnejše in bolj predvidljive. Z enega bančnega računa bo mogoče doseči vse bančne račune širom območja SEPA, kot da bi bila plačila izvedena doma. Plačevanje na počitnicah bo enostavnejše, saj bodo komitentom plačilne kartice omogočale prenos gotovine za mnogo nakupov, istočasno pa se bosta izboljševali varnost in zaščita plačil. Trgovci bodo lahko sprejemali plačilne kartice iz vseh držav SEPA. Stroški terminalov bi morali upadati na račun ekonomije obsega, postopki v službah za operativno obdelavo pri trgovcih in bankah pa bodo poenostavljeni. Za manjša podjetja (MSP) bosta hitrejša poravnava in poenostavljeno procesiranje izboljšala pretok gotovine in zmanjšala stroške in omogočila sprejemanje ali posredovanje plačil v evrih kjerkoli na območju SEPA. Velikim trgovcem in korporacijam bodo skupni standardi omogočili izgradnjo ene standardne platforme za vse njihove plačilne transakcije v evrih. Večji prihranki bodo posledica izboljšanega in poenostavljenega procesiranja izjem, avtomatizirane stalne postavitve podatkov ter izboljšane in zanesljive podatke o nakazilih. Za sprejemanje in posredovanje plačil znotraj območja SEPA je mogoče uporabiti le eno datoteko v splošnem formatu. Vladi in državnim organom bo sistem SEPA zagotovil skupne sheme, ki delujejo v skladu s skupnimi standardi, ki jim bodo omogočali izvedbo izboljšanih storitev državljanom doma in na tujem. Izvajanje plačilnih storitev ne bo več omejeno le na lokalne banke. Banke bodo imele možnost razvijati inovativne izdelke, vstopati na nove trge in pridobivati nove stike. Bolj pomembno pa je, da bo na ravni posamezne banke vse te koristi omogočila procesna platforma enotnega bančnega računa, ki lahko služi komitentom v evroobmočju in potencialno tudi širom območja SEPA. Kartična plačila in elektronski prenosi bodo priča radikalni spremembi, ločitvi sheme od infrastrukture in postopno odpravljanje nacionalnih postopkov in praks. Za ponudnike plačilnega sektorja bo to pomembna priložnost za razvoj novih nizkocenovnih tehnoloških izdelkov in storitev, ki bodo bolj uporabni na enem obsežnem evrotrgu, kot na majhnih trgih z različnimi standardi. 1.7. Zaveza k projektu SEPA Evropska bančna industrija se je popolnoma zavezala k uspehu projekta SEPA, zato je EPC 17. marca 2005 izdal naslednjo deklaracijo: 11

Deklaracija, ki jo je sprejel Plenum Evropskega Plačilnega sveta 17. marca 2005 Člani EPC se zavezujemo, da bomo ustanovili enotno območje plačil v evrih (SEPA) in smo že izdali plačilne rešitve SEPA, ki jih evropski državljani in korporacije vedno bolj uporabljajo. Potrdili in izdali smo časovni načrt za popolno izvedbo projekta SEPA. Izdali bomo dve novi vseevropski plačilni shemi za elektronska kreditna plačila in za direktne obremenitve.prav tako bomo oblikovali kartični okvir za določitev enotnega trga za kartice. Definicije shem Pravila delovanja in kartičnega okvira bodo objavljene ob koncu leta 2005, storitve pa se bodo pričele izvajati januarja 2008. Iz odzivov naše skupnosti v evroobmočju vemo, da bo v začetku leta 2008 velika večina bank svojim komitentom ponudila te nove vseevropske storitve. Prav tako smo prepričani, da bo seveda kritična masa transakcij prešla k tem plačilnim instrumentom v letu 2010, tako da bo projekt SEPA nepovraten zaradi delovanja tržnik sil in mrežnih učinkov. Projekt SEPA bo izvajala bančna industrija v tesnem sodelovanju z vsemi interesnimi skupinami oziroma deležniki (potrošniki, MSP, trgovci, korporacije in vladna telesa) ter podporni državni organi. Skupnost evropskih bank je strogo zavezana k temu visoko zastavljenemu izvedbenemu programu, ki temelji na samoregulaciji in popolnemu priznanju vloge tržnih sil in konkurenčnosti. Ustvarili smo potrebne pogoje za uspeh s pomočjo zaveze in soglasja s strani EPC in vseh njegovih bančnih skupnosti. 1.8. Poziv k ukrepanju Slika 1.2: Deklaracija iz Crowne Plaza SEPA je sploh največja plačilna pobuda, ki je bila kdajkoli izpeljana znotraj Evrope in morda na svetu. Programa takih razsežnosti in obsega se ne da uvesti le s pomočjo združenih sil Evropske komisije, ECB in EPC. Vlade, državni organi, trgovci, korporacije, gospodarskih in potrošniških teles ter sektor ponudnikov plačil igrajo vsak svojo vlogo pri tako uspešni izvedbi projekta, kot je bila uspešna uvedba evra. EPC in bančna skupnost sta zastavila zelo smele cilje za evroobmočje v letu 2008 in do konca leta 2010, ki bodo pokrivali tako kreditna plačila, kot tudi direktne obremenitve in kartice. Teh datumov ne bo mogoče doseči brez znatne pomoči in podpore vseh vpletenih v plačilni postopek. Spodbude in navodila, ki jih EPC v tem dokumentu zahteva od vseh pogodbenih strank, je mogoče strniti v naslednje: Komunicirajte pozitivno. Uporabite ta dokument ali njegov izvleček za pozitivno posredovanje sporočila SEPA navznoter in navzven vsem tistim strankam, za katere menite, da bo nanje vplival projekt SEPA. Ocenite vpliv in se nanj odzovite. Izvajajte oceno vpliva za ugotavljanje, kako bo projekt SEPA vplival na poslovanje, administrativne, tehnološke in operativne vidike plačilnega procesiranja znotraj vaše organizacije. Ocenite in zagrabite priložnost. SEPA ni le dodeljen infrastrukturni projekt. Uporabite spremembe za ponovno ocenitev in ponovno uvedbo proizvodov, storitev, postopkov in platform ter izboljšajte učinkovitost in vašemu poslovanju dodajte vrednost. 12

Določite upravljavca projekta SEPA. Določite višjega svetovalca, ki bo odgovoren za komuniciranje, načrtovanje in koordiniranje vseh aspektov implementacije SEPA in ki bo lahko deloval kot osrednja točka za vso interno in eksterno komunikacijo SEPA. Sestavite in vpeljite načrt SEPA. Sestavite implementacijski načrt in okvir SEPA, ki ga bo mogoče posodabljati, kadar bo EPC izdajal podatke v zvezi z zahtevami SEPA ter sheme Pravil delovanja za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvire. Podpirajte vašo nacionalno organizacijo za implementacijo SEPA. Tesno sodelujte z vašo nacionalno organizacijo za implementacijo SEPA in prispevajte svoj vložek k nacionalnemu planu za implementacijo SEPA. Berite in bodite na tekočem. Kot v projektu evra bo tudi SEPA generirala mnogo dokumentov, nova Pravila delovanja in okvire, pa tudi podrobne standarde in specifikacije. Te dokumente bodo morali preučiti in jih razumeti tisoči posameznikov, ki delajo v vašem plačilnem sektorju. Ključni elementi, na katere boste morali biti pozorni, bodo na voljo na spletni strani spletni strani EPC. Uresničitev projekta SEPA je več kot le odgovornost EK, ECB in EPC Na koncu naj poudarimo, da je uresničitev projekta SEPA več, kot le odgovornost Evropske komisije, ECB in EPC. Kot pri prehodu na evro, tudi projekt SEPA ne bo uresničen brez močne zavezanosti vseh pogodbenih strank (vključno z najpomembnejšimi, vladami in državnimi organi) na nacionalni ravni. Opraviti bo potrebno veliko dela: za nadzor projektnih skupin v zvezi s shemami SEPA so bila v vsaki državi ustanovljena krovna koordinacijska telesa in nacionalna združenja; organizacije (banke, korporacije in državni organi) so že imenovale ali bodo še morale imenovati projektnega vodjo SEPA, ki bo skrbel in gradil program SEPA; vse stranke pa bodo morale biti na tekočem in nova pravila, standarde in časovnice sporočati zaposlenim, komitentom in morda tudi državljanom v Evropi. Za razvoj projekta SEPA je bilo dovolj časa, vendar se tempo sedaj pospešuje. EK, ECB in EPC so si sedaj zastavili visoke cilje za implementacijo na evroobmočju, ki bodo doseženi le s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. Od vseh deležnikov se zahteva, da pomagajo izvajati enotno območje plačil v evrih, na katero so državljani Evrope lahko ponosni. Evropska bančna industrija se je popolnoma zavezala k uspehu projekta SEPA. 1.9. Vsebina poročila Naslednji oddelki so bili zasnovani tako, da dajejo splošni pregled o programu SEPA. Oddelek 2 opisuje ozadje in vsebino. Oddelek 3 ponuja pregled, kako bo projekt SEPA vplival na končnega uporabnika, potrošnike, trgovce, podjetja in gospodarske javne službe. Oddelek 4 opisuje merila zasnove ter vsebino novih shem in kartic ter gotovinskih okvirov. Oddelek 5 opisuje časovnico, oddelek 6 pa izpostavlja vloge in odgovornosti za implementacijo. Oddelek 7 proučuje potencialne vplive in koristi za banke, izdajatelje, prevzemnike, procesorje in ponudnike plačilnega sektorja. Oddelek 8 opisuje postopke, h katerim dokument spodbuja bralce, ko dokument preberejo. 13

2. Pripravljanje prizorišča 2.1. Uvod in povzetek Ta dokument je pripravil Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), da bi podal splošni pregled o programu enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) in zagotovil zelo kakovosten abecednik za odgovorne za implementacijo projekta SEPA v naslednjih petih letih. Namen tega oddelka je podati povzetek ozadja koncepta SEPA in Direktive o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD), v okviru katere bo deloval. Iniciativa SEPA Direktiva o plačilnih Directive storitvah Zahteve & Timelines mejniki Business Poslovna rules, pravila, standardi & politike Evropska komisija Evropska centralna banka Evropski svet za plačila Consumers, Potrošniki, Merchants, trgovci, družbe Corporates, in and Public javni Administrations sektor Slika 2.1: Trije stebri SEPA Iniciativo SEPA podpirajo trije glavni stebri. Politično se je za utemeljitev harmonizacije zavzela in jo pospeševala Evropska komisija (EC) v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in z Evropskim parlamentom. Zelo podobno, kot pri uvedbi evra, so visoke zahteve in implementacijske časovnice za uvedbo SEPA določili in postavili v Svetu (Governing Council) Evropske centralne banke (European Central Bank - ECB). Zasnova in specifikacije so v pristojnosti Evropskega sveta za plačila (European Payments Council - EPC), prav tako nadziranje implementacij in prehajanja. Ključni dogodki, ki so prispevali k oblikovanju vizije SEPA v preteklih 14 letih, so povzeti v spodnji tabeli table. 14

Leto Časovnica za SEPA Rezultat Harmonzacija se je izkazala za kompleksno 1990 Knjiga EK Izvajanje plačil na notranjem trgu 1992 Knjiga EK Enostavnejša čezmejna plačila podiranje ovir 1993- Sodelovanje EK in bančne industrije 1996 pri čezmejnih plačilih 1997 Direktiva o čezmejnih kreditnih plačilih 1999 ECB Izboljšanje čezmejnih plačilnih storitev v trgovini 2001 Uredba EK o čezmejnih stroških Uredba 2560/2001 Določa dolgoročna pravila za harmonizacijo Opredeljuje ključne dejavnike za okolje enotnih plačil Pojavijo se novi izdelki in ponudniki ter postopno izboljšanje na ravni storitev Vzpostavlja minimalne informacije in pogoje za izvedbo čezmejnih kreditnih plačil Določa cilje za izboljšanje čezmejnih plačil Ukinitev razlik med stroški za nacionalna čezmejna plačila v EU na temelju posameznih držav Določa temelje novih plačilnih instrumentov za kreditna plačila 2001 ECB Proti integrirani infrastrukturi za kreditna plačila v evrih 2002 Ustanovitev EPC Zaveza bančnega sektorja h konceptu SEPA 2003 Vzpostavitev EBA STEP2 Ustanovljena prva vseevropska avtomatizirana klirinška hiša (PE-ACH) 2004-2006/ 7 EPC razvoj novih shem in okvirov Pomembnejši izdelki EPC: Slika2.2: Časovnica ustvarjanje vizije SEPA o o o o o dve shemi Pravil delovanja (kreditna plačila in direktne obremenitve) razvoj in sprejetje dveh okvirov (kartičnega in gotovinskega) zaključena priporočila za standarde, podatkovni model in implementacijske smernice sprejet Okvir PE-ACH/CSM Okvir za testiranje SEPA. Spodnji odstavki podajajo kratko zgodovino projekta SEPA in pojasnjujejo vpletenost pomembnejših evropskih organizacij in teles vanj. 2.2. SEPA in Evropska komisija Pravila odprtih in konkurenčnih trgov so temeljni kamni, na katerih je bil zgrajen notranji trg Evropske unije (EU). Vsekakor pa se je izkazalo, da je harmonizacija trgov EU na področju financ in bančnih storitev zelo kompleksna. Strukturne razlike v modelih prihodkov in izvedbenih modelov (poslovnih pravil in standardov) so ovira na poti k hitri harmonizaciji. Podobno se je tudi razvoj enotne plačilne infrastrukture razvijal v ohlapnem časovnem okviru. Zgodovina projekta SEPA sega v leto 1990 z objavo poročila Evropske komisije Izvajanje plačil na notranjem trgu, ki je izrazil vizijo skupnosti o enotnem plačilnem območju z izjavo popolne koristi enotnega trga bodo dosežene le, če bodo podjetja in posamezniki lahko denar z ene na drugo stran skupnosti posredovali hitro, zanesljivo in ugodno, kot je sedaj v rabi v večini (med večino) držav članic 5. Čeprav se je ta vizija prvotno nanašala na čezmejne plačilne storitve v trgovini, je postala ustanovno pravilo, na katerem so v naslednjih dvanajstih letih temeljile zahteve po spremembah. 5 1990 EK Izvajanje plačil na notranjem trgu. 15

Na začetku in v sredini devetdesetih je Generalni direktorat za notranji trg pri Komisiji skupaj z različnimi odbori, ki so zastopali evropske banke, sodeloval pri izboljšavi izbora storitev, ki so bile na voljo za čezmejne prenose. V letih 1995/1996 so na trg vstopili novi igralci in raven storitev se je izboljšala. Vendar pa se evropske banke niso bile zmožne odzvati na večja strukturna in politična vprašanja in na daljši čas, ki je bil potreben za harmonizacijo evropskega plačilnega trga. Skoraj gotovo je bila ena izmed ključnih ovir pri napredku raznolikost nacionalnih pravnih in poslovnih pravil in standardov znotraj evropskega bančnega poslovanja, rezultat vsega pa je bil, da so avtomatizirane klirinške hiše (Automated Clearing Houses - ACH s) in sistemi za elektronski prenos sredstev na terminalih za sprejem plačilnih kartic na prodajnih mestih (Point of Sale - POS) delovali na podlagi povsem različnih standardov in raznovrstne mešanice komercialnih okvirov. Veliki stroški, tveganja in kompleksnost sprememb na posameznih nacionalnih trgih ter poteka določenih sprememb projektov, ki so bili že izpeljani, so pomenili, da so bančniki le neradi prevzeli tveganje harmonizacijskih projektov brez popolne podpore preostanka Evropske unije pred uvedbo evra. Čezmejna kreditna plačila pa so bila podvržena zahtevam o minimalnih informacijah in izvedbi v skladu z Direktivo 1997. V tem časovnem obdobju so se bančna industrija in njeni nadzorniki osredotočili na zelo pomembne plačilne sisteme in odpravo sistemskih tveganj z uvedbo sistemov bruto poravnave v realnem času in s tem povezanih projektov, kot je kontinuirana povezana poravnava (Continuous Linked Settlement - CLS) na tujih deviznih trgih. Seveda pa se je na prelomu tisočletja, uspešno uvedbo evra v letih 1999 in 2002 ter dokončno oblikovanje bančne konverzije problema leta 2000 (Y2K) v letu 2000, projekt harmonizacije internega trga vrnil na vrh dnevnega reda tako za Komisijo, kot tudi za ECB. V skladu z Lizbonsko strategijo v letu 2000 so evropske banke zopet spodbujali k razvoju in implementaciji enotne plačilne infrastrukture in v letu 2001 je Komisija s pomočjo Uredbe 2560/2001 postavila temelje za ustanovitev politike SEPA, v skladu s katero bankam ni bilo dovoljeno obračunavati različnih stroškov za domača in čezmejna plačila ali dvige na bankomatih znotraj EU-27. Poleg tega je EK priznala, da bo enoten trg za plačila mogoče ustvariti le v znotraj enotnega pravnega okvira, ki bo odstranil lokalne nepravilnosti in razlike. Prva verzija delovnega dokumenta Novi pravni okvir za plačila (New Legal Framework for Payments - NLF, ki je bil predhodnik Direktive o plačilnih storitvah (Payments Services Directive PSD)) je bil izdan leta 2001 in je bil zasnovan za harmonizacijo fragmentarnih nacionalnih pravnih predpisov. Neposredni rezultat te obnovljene ravni politične podpore je bila delavnica v letu 2002, ki so se je udeležile ključne evropske banke in njihova združenja in kjer so ocenili samoregulativne možnosti za doseganje plačilne harmonizacije. Zaključki so bili zbrani v Beli knjigi Euroland: our Single Payments Area (Evroobmočje: naše enotno plačilno območje), kjer je bil program potrebnih sprememb prvič označen kot the Single Euro Payments Area SEPA (enotno območje plačil v evrih). Takrat je bil torej rojen projekt SEPA. EPC, novo samoregulativno plačilno telo, je bil nato ustanovljen junija 2002 zaradi zasnove, določitve in nadziranja implementacije projekta SEPA. 16

PSD poskuša zagotoviti enega izmed temeljnih kamnov SEPA ECB je določil široke sistemske zahteve za projekt SEPA po posvetovanju deležnikov Od leta 2001 pa vse do leta 2005 je EK izvajala obsežna posvetovanja z vsemi ključnimi deležniki (bankami, trgovci, korporacijami, trgovinskimi organi in potrošniki) in 1. decembra 2005 je bil izdan predlog Direktive o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD). PSD poskuša zagotoviti enega izmed temeljnih kamnov za vizijo SEPA in podira obstoječe pravne ovire in omogoča nastanek enotnega območja plačil v evrih v EU. Cilj je vzpostaviti čezmejna plačila s kreditnimi karticami, plačilnimi karticami, elektronskimi bančnimi prenosi, direktnimi obremenitvami ali katerimi koli drugimi plačilnimi sredstvi tako enostavno, poceni in varno, kot je to mogoče z nacionalnimi plačili znotraj posameznih držav članic. 6 Komisija dodaja, da bo PSD (in SEPA) evropskim državljanom omogočila plačevanje za blago in storitve kjerkoli v EU, kot bi to storili doma, da bo k posameznikovim nakupom prispevala povsem novo dimenzijo in nam bo vsem Evropo približala kot vsakdanjo realnost. 6 Komisija pričakuje, da bo PSD vzpostavila moderen in harmoniziran pravni okvir, ki bo zagotavljal potrebno zakonsko platformo za enotno območje plačil v evrih. 6 V času pisanja sta PSD (7665/07 z dne 22. marca 2007) dokončno sprejela Evropski parlament in Svet z vizijo, da bi jo države članice prevzele in prenesle v nacionalno zakonodajo. EPC s komisijo vodi aktivni dialog, ki obravnava podrobnosti in posledice implementacije. EPC je tudi poudaril nujnost pravočasnega prevzema PSD kot prvi pogoj za pravočasno uvedbo projekta SEPA, še posebej za direktne obremenitve SEPA. 2.3. SEPA in Evropska centralna banka V preteklih šestih letih sta bila ECB in Evrosistem izjemno dejavna spodbujevalca načrta za harmonizacijo evropskih plačil in močna katalizatorja pri nastanku koncepta SEPA, odražala sta odgovornost za uvedbo evra kot enotnega plačilnega sredstva. ECB je ustvaril platformo TARGET, ki uresničuje sistem učinkovite in redne poravnave plačil v evrih za banke in centralne banke. To platformo bo od novembra 2007 nadomestila nova platforma, TARGET2. ECB je v letih 1999 do 2003 izdal več poročil za vodenje ustanovitve skupnega plačilnega trga na evroobmočju. ECB je dolgo opozarjal, da bo monetarna konverzija ostala nepopolna, dokler Evropa ne bo prešla na skupni elektronski evro denar v vseh plačilnih oblikah. ECB je tudi tesno sodeloval z EK, saj si delita elemente načrta za harmonizacijo plačil. Natančneje, ECB je podrobno opredelil obsežne zahteve plačilnega sistema (po posvetovanju s ključnimi deležniki), ki ga morajo evropske banke vključiti v oblikovanje SEPA in ustvaril časovni načrt implementacije. 6 Komentar komisarja McCreevyja sporočilo za javnost EK 1. 12. 2005 17

Definicija ECB projekta SEPA dopolnjuje prvotni vidik ob ustanovitvi EK, namreč da bo projekt SEPA dokončno dosežen (za državljane na evroobmočju), ko bodo lahko izvajali plačila po vsem območju z enega samega bančnega računa, z uporabo enotnega nabora plačilnih instrumentov, enostavno in varno, kot lahko danes plačila izvajajo v nacionalnem kontekstu. 7 ECB pričakuje popolno uvedbo instrumentov SEPA v letu 2008 in sodi, da bo večino ciljev SEPA mogoče uvesti (s koncem) leta 2010. V svojem četrtem Poročilu o napredku leta 2006 dodaja, da je mogoče, da nekaterih elementov projekta ne bo mogoče doseči do konca leta 2010, še posebej tistih, ki so vezani na infrastrukturne spremembe in popolno odpravo nacionalnih instrumentov. Povsem jasno pa je, da bo premik nepovraten in da bo moralo biti odpravljanje nacionalnih instrumentov ob koncu leta 2010 že zelo proti koncu. Evrosistem v programu SEPA prevzema aktivno vlogo z izdajanjem rednih poročil o napredku in organiziranjem pogostih srečanj z bančno industrijo, uporabniškimi skupinami in ponudniki infrastrukture. S pomočjo Okvira za reciklažo gotovine je tudi ukrepal na področju gotovine. 2.4. SEPA in Evropski svet za plačila EPC je organ odločanja in koordinacijsko telo evropske bančne industrije za plačila. Njegov deklariran namen je podpirati in pospeševati nastanek usklajenega, odprtega in interoperabilnega evropskega plačilnega trga na način samoregulacije. EPC ima vlogo oblikovanja in določanja temeljnih skupnih storitev, ki bodo delovale znotraj enotnega evropskega plačilnega tržišča. Zagotavlja tudi navodila in koordinacijo pri razvoju standardov SEPA; prepoznava in povzema najboljše prakse v plačilni industriji ter podpira in nadzira implementacijo projekta SEPA. EPC je bil ustanovljen junija 2002 in je svojo vladajočo strukturo sprejel sredi leta 2004. Sedaj ga sestavlja 67 članov, ki obsegajo banke ali bančna združenja. Več kot 300 strokovnjakov se neposredno ukvarja z delovnim programom EPC s celotnega območja 27 držav in predstavlja vse velikosti in sektorje kreditnih institucij znotraj evropskega trga. Secretari Sekretariat EPC Plenum Plenary EPC* * NGC Revizijski Audit Committee odbor Koordinacijski EPC Co-ordination odbor Committee EPC ** Podporna skupina Legal (PS) za Support pravne zadeve Group Delovna WG skupina SEPA(DS) za Payment plačilne sheme Schemes Delovna skupina WG (DS) za kartice Cards Delovna skupina WG (DS) za gotovino Cash Podporna Skupina Standards (PS) za standarde Support Group ROC: Odbor Roll Out za Committee/Programme implementacijo SEPA/Forum za vodenje projekta * Organ odločanja ** Organ odločanja o procesih Odbor za imenovanja in vladanje Slika 2.3: Vodstvena struktura EPC (velja od junija 2007) Vizija EPC projekta SEPA odseva viziji EK in ECB in je povzeta spodaj: 7 Govor Gertrude Tumpel-Gugerell pri EPC v Durbuyju 6. 9. 2004 18

SEPA bo območje, kjer bodo lahko prebivalci, podjetja in drugi gospodarski subjekti znotraj Evrope izvajali in prejemali plačila v evrih pod istimi osnovnimi pogoji, z istimi pravicami in dolžnostmi, bodisi znotraj ali zunaj nacionalnih meja, ne glede na njihovo lokacijo. EPC, njegovi organi v sestavi in delovne skupine se srečujejo na rednih sestankih in so odgovorni za izvedbo široko zastavljenega programa dejavnosti, najpomembnejši med njimi so navedeni v spodnji tabeli. Organ Odgovornost Plenum Koordinacijski odbor The SEPA Payment Schemes Working Group (SPS WG) Delovna skupina za plačilne sheme SEPA The Cards Working Group (Cards WG) Delovna skupina za kartice The Cash Working Group (Cash WG) Delovna skupina za gotovino The Roll Out Committee (ROC) Odbor za implementacijo (ki se bo preimenoval v Forum za programsko upravljanje (Programme Management Forum PMF)) Standards Support Group (SSG) Skupina za standardno pomoč Legal Support Group (LSG) Skupina za pravno pomoč Organ odločanja EPC Koordinacija in upravljanje programa Odgovorna za vzdrževanje in nadaljnji razvoj Pravil delovanja shem SEPA za kreditna plačila in za direktne obremenitve, skupaj z dopolnilno dokumentacijo, izvedbenimi postopki in s tem povezanimi standardnimi zadevami Odgovorna za Kartični okvir SEPA (Cards Framework - SCF) in s tem povezanimi standardnimi zadevami Odgovorna za enotno območje gotovine v evrih (Single Euro Cash Area - SECA) in s tem povezanimi standardnimi zadevami Odgovoren za implementacijo, nadzor in priporočila v zvezi z vodenjem sheme Odgovorna za obravnavo in izvajanje priporočil, ki se nanašajo na povprečne zadeve v zvezi s standardi Odgovorna za zagotavljanje pravne pomoči delovnim skupinam in odborom Slika 2.4 Ključni odbori in delovne skupine EPC (velja od junija 2007) Trenutno se je vloga EPC, ki je bila prvotno osredotočena na zasnovo shem in politike izvajanja, osredotočila na implementacijo, vodenje in komuniciranje (za dodatno razlago glej naslednje oddelke). Ključni izdelki, ki jih je EPC oblikoval in jih še namerava oblikovati do konca leta 2006, so povzeti v naslednji tabeli. 19

Izdelki Datum Interbank Convention on Payments (Credeuro/ICP 8 ) Medbančna konvencija o plačilih 2003 Z delovanjem prične prva PE-ACH 2003 SEPA Credit Transfer Scheme Rulebook (SCT) Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila SEPA Direct Debit Scheme Rulebook (SDD) Pravila delovanja sheme SEPA za direktne obremenitve SEPA Data Model and Standards Implementation Guidelines (UNIFI [ISO 20022] XML Standards) Podatkovni model SEPA in navodila za implementacijo standardov (Standardi UNIFI [ISO 20022] XML) SEPA Cards Framework (SCF) Kartični okvir SEPA Single Euro Cash Area Framework (SECA) Enotno območje gotovine v evrih Principles for Clearing and Settlement (PE-ACH/CSM Framework) Navodila za kliring in poravnavo (Okvir PE-ACH/CSM) SEPA Testing Framework Okvir za testiranje SEPA Slika 2.5: Ključni izdelki EPC 2006 2006 2006 2005 2006 2006 2007 8 Medbančna praksa na področju zaračunavanja stroškov 20