ANALIZA JAVNEGA DOLGA IN GOSPODARSKE RASTI Anja Skrnički anja.skrnicki@gmail.com Razvoj gospodarstva je zelo pomemben za gospodarsko rast. Za razvoj pa sta pomembna inovativnost in konkurenčnost gospodarstva. Problematika visoke ravni javnega dolga se danes kaže tako v razvitih kot v nerazvitih državah. Finančna kriza je pokazatelj, da naraščajoči javni dolg v razmerju do BDP vpliva na gospodarsko rast. Zanima nas povezanost javnega dolga in gospodarske rasti. Tako bomo bolje razumeli problem visoke zadolženosti držav in potrebo po pravočasnem ter pravilnem ukrepanju pri omejevanju zadolževanja, da ohranijo stabilnost makroekonomskega okolja. S pomočjo empirične in grafične analize bomo na primeru izbranih držav ugotavljali problem visokega javnega dolga, ki vodi v poslabšanje stabilnosti držav. Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, BDP. 1 Vloga javnega dolga Kadar država nima dovolj sredstev za poplačilo svojih obveznosti se zadolži kot posameznik oz. fizična oseba. Država se zadolži tako, da si lahko sposodi denar v obliki bančnih posojil, največkrat pa ga pridobi s prodajo državnih obveznic na finančnih trgih. Izposodi si takrat, kadar odhodki presegajo prihodke in ima država t. i. javnofinančni primanjkljaj. Javnofinančni presežek pa nastopi takrat, ko so proračunski prihodki višji od proračunskih odhodkov. Glavne prihodke sektorja države sestavljajo davki, socialni prispevki, dohodek od lastnine in prodaja. V Evropskem računovodskem standardu (ERS) 95 so prihodki opredeljeni glede na seznam kategorij: proizvodnja za trg in za lastno končno porabo, plačila za drugo netržno proizvodnjo, davki na proizvodnjo in uvoz, druge subvencije na proizvodnjo, prejeti dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje, drugi tekoči in kapitalski transferi, socialni prispevki itd. Glavni izdatki vključujejo sredstva za (javne) uslužbence, izdatke za socialne prejemke, obresti za javni dolg, subvencije in bruto investicije v osnovna sredstva. Izdatki so v ESR 95 glede na seznam kategorij opredeljeni kot: vmesna potrošnja, bruto investicije, sredstva za zaposlene, drugi davki na proizvodnjo, subvencije, plačan dohodek od lastnine, tekoči davki na dohodek, premoženje, izdatki za socialne prejemke, nekateri deli socialnih transferjev v naravi, drugi transferji, nekatere prilagoditve, kapitalski transferji in transakcije z neproizvedenimi sredstvi (Eurostat 2012). S tekočim zadolževanjem za financiranje javnofinančnega primanjkljaja se povečuje javni dolg ter plačevanje državnih jamstev za zasebni sektor, prevzemanje obveznosti in slabih terjatev oz. izgube bančnega in zasebnega 101
sektorja ter plačevanje obresti na javni dolg (Štraus 2012, 5; Stanovnik 1998). Če država omeji obseg javnega dolga, s tem povečuje ekonomsko blaginjo, kar omogoča razvoj potrošnje in investicij ter pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Evropski statistični urad (Eurostat 2013) je objavil podatke o javnem dolgu in javnofinančnem primanjkljaju za leto 2012. Leto 2012 so primerjali z letom 2011 in ugotovili, da se je javnofinančni primanjkljaj na celotnem območju EU absolutno zmanjšal iz 4,4 (2011) na 3,9 % (2012) BDP, medtem ko se je javni dolg povečal. V območju EU se je razmerje med javnim dolgom in BDP povečalo iz 82,3 (2011) na 85,1 % (2012). Najnižji javnofinančni primanjkljaj v odstotkih od BDP v letu 2012 sta imeli Estonija in Švedska (-0,2 %), sledi Luksemburg (-0,6 %), v Sloveniji je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,8 %, v Nemčiji pa so zabeležili javnofinančni presežek (+0,1 %). S primanjkljajem, večjim od 3 % BDP, se je soočalo kar 17 držav članic EU. Največji primanjkljaj je zabeležila Španija (-10,6 %), sledijo pa Grčija (-9,0 %), Irska (-8,2 %) ter Portugalska in Ciper z enakim primanjkljajem (-6,4 %). Najnižji javni dolg v odstotkih od BDP so v letu 2012 zabeležili v Estoniji (9,8 %), Bolgariji (18,5 %), Luksemburgu (21,7 %) in Romuniji (37,9 %). V 12 državah članicah EU je delež javnega dolga presegal 60 %; najvišji je bil v Grčiji (156,9 %), sledi ji Italija (127,0 %), na Portugalskem (124,1 %), Irskem (117,4 %) ter v Sloveniji pa so zabeležili javni dolg v velikosti 54,4 % BDP. V primerjavi z letom 2011 je šest članic leta 2012 izboljšalo razmerje med javnim dolgom in BDP, medtem ko se je stanje v kar 22 državah EU poslabšalo. Razlog za to je v tem, ker so bili javnofinančni prihodki 49,3 % BDP (EU-portal 2012; Eurostat 2013). Posamezne teorije, med katerimi so keynesianska, neoklasična in ricardijanska, različno pojasnjujejo posledice, ki jih ima javni dolg na gospodarstvo. Keynesiansko razlago politiki upoštevajo le na kratek rok, saj pravi, da država v stanju nepopolne zaposlenosti z zniževanjem davkov oz. povečevanjem državne potrošnje povečuje razpoložljivi dohodek potrošnikov. Glede na to, da se povečuje razpoložljivi dohodek, se povečuje tudi zasebna potrošnja, kar spodbuja agregatno povpraševanje in ob predpostavki rigidnosti plač, cen ter kratkoročnih pričakovanj povečuje narodnogospodarski dohodek (Štraus 2012, 5; Elmendorf in Mankiw 1998). Za to, da bi države (npr. Slovenija) zmanjšale javni dolg, bi lahko prodale del državnega premoženja in tako poplačale (delno) kredite in obresti. Z določenimi ukrepi bi lahko tudi znižale javno porabo, da npr. poskušajo voditi takšno ekonomsko in fiskalno politiko, ki poreže vse tiste izdatke, ki so nepotrebni. 2 Gospodarska rast EU ima 28 članic, zaradi enotnega trga pa je pomembna svetovna trgovinska sila, saj povečuje naložbe v promet, energijo in raziskave. Države članice si tudi prizadevajo za trajnostno gospodarsko rast. Slednjo merimo s stopnjo rasti BDP, izračunanega v cenah izbranega leta, ki je hkrati tudi bazno. 102
BDP je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj države v določenem obdobju. Namen izračuna BDP je dobiti vpogled v gospodarsko aktivnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. Lahko rečemo, da je BDP indikator zdravja ekonomije in kakovost oz. standard življenja v posamezni državi (Finančni slovar 2009 2011). Izračun BDP lahko prikažemo s formulo : Y = C + I + G + NX (X - M), kjer je: C zasebna potrošnja; I investicije; G potrošnja države; NX neto izvoz (izvoz minus uvoz). Evropska komisija je predstavila projekt Evropa 2020, ki je desetletna strategija gospodarske rasti EU. Namen strategije ni le premagovanje krize, loteva se tudi pomanjkljivosti modela gospodarske rasti in ustvarjanja pogojev za razvoj, ki bo temeljil na pametnih tehnologijah, trajnostni naravnanosti ter socialni vključenosti. EU je postavila pet ključnih ciljev, ki se nanašajo na zaposlovanje, izobraževanje, raziskave in inovacije, socialno vključenost ter zmanjševanje revščine in podnebne spremembe ter energijo. Strategija vsebuje tudi sedem vodilnih pobud, ki omogočajo sodelovanje organov EU in nacionalnih organov na področjih, pomembnih za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, kot so inovacije, digitalno gospodarstvo, zaposlovanje, mladi, revščina, gospodarska politika in energetska učinkovitost. Ali bo strategija Evropa 2020 uspešna, bo odvisno od tega, kako odločni in ciljno naravnani bodo ukrepi organov EU ter nacionalnih organov. Uspešnost strategije bo odvisna tudi od novih struktur in postopkov upravljanja, ki jih je EU začela uvajati z letom 2010. Želeni učinek na gospodarsko rast in zaposlovanje bo mogoče doseči samo s skupnim in usklajenim ukrepanjem držav članic. Za gospodarsko rast in nova delovna mesta potrebujemo delujoče in dobro povezane trge, na katerih konkurenca in povpraševanje spodbujata inovativnost ter podjetništvo (Evropska komisija 2012). Dodati je treba, da je finančna kriza močno prizadela podjetja v EU in njene države, saj se je zmanjšalo financiranje v različne projekte. Kot razlog lahko navedemo, da pravni subjekti nimajo dovolj sredstev (lahko, da ne prejmejo posojil ali pa, če ga že dobijo, je obrestna mera zelo visoka), da bi projekte uspešno privedli do konca. Zato lahko rečemo, da rastejo le konkurenčna gospodarstva, ki imajo visoke standarde in normative ter nizko brezposelnost, česar pa ne moremo reči za Grčijo, ki ima najnižjo gospodarsko rast od vseh članic EU. 3 Grafična analiza vpliva ravni javnega dolga na gospodarsko rast V nadaljevanju je predstavljena krajša grafična analiza navedenega. Zanima nas preteklo gibanje ravni javnega dolga in gospodarske rasti za izbrane države. Z regresijsko analizo bomo ocenili zvezo med odvisno spremenljivko in eno neodvisno spremenljivko, kjer bodo uporabljene presečne vrednosti podatkov. 103
Slika 1 prikazuje raven povprečja javnega dolga v razmerju do BDP, v obdobju od leta 2002 do 2012, za posamezne države. Poudariti je treba, da so države, ki nimajo podatkov za vsa obdobja, izločene iz proučevanja. Slika 1: Povprečna raven javnofinančnega dolga (v razmerju do BDP, v %), v obdobju 2002 2012 Vir: Eurostat 2013. Iz podatkov, ki so dostopni na spletnem portalu Eurostata (2013), je razvidno, da je raven javnega dolga v desetih državah dosegla interval kritične meje, saj je med 85 in 100 % in več BDP, kar pomeni, da previsoka zadolženost držav vpliva negativno na gospodarsko rast. Ko smo izračunali povprečno raven javnega dolga, ki je izražen v razmerju do BDP navedene države od leta 2002 do 2012, znaša 55,3 %. Ko pogledamo posamezne države v obdobju od leta 2002 do 2012, ta različno niha. Najvišjo povprečno raven javnega dolga v proučevanem obdobju ima Grčija, v višini 120,8 % BDP, najnižjo pa Estonija, v višini 5,7 % BDP. Povprečna raven javnega dolga Slovenije je 32,4 %. Slika 2 prikazuje povprečno gospodarsko rast kot odstotek realnega BDP, izraženo v odstotkih, v obdobju od leta 2002 do 2012, za posamezne države. Slika 2: Povprečna stopnja gospodarske rasti (kot odstotek realnega BDP), v obdobju od leta 2002 do leta 2012 Vir: Eurostat 2013. 104
Iz slike 2 je razvidno, da povprečna stopnja gospodarske precej niha med državami. Povprečna stopnja gospodarske rasti v proučevanem obdobju za vse države skupaj znaša 2,0 %. Najvišjo povprečno gospodarsko rast ima Slovaška, v višini 4,6 %, sledita pa ji Litva s 4,5 % in Latvija s 4,5 %. Najnižjo povprečno stopnjo gospodarske rasti ima Italija, v višini 0 %, sledita pa Portugalska, z 0,1 % in Grčija, z 0,3 %. Povprečna gospodarska rast Slovenije je 2,1 %. Če primerjamo grafična prikaza slike 1 s prikazom na sliki 2, lahko opazimo, da imajo države, ki imajo visoko raven javnega dolga, posledično nizko povprečno stopnjo gospodarske rasti. To so, na primer, Belgija, Grčija, Francija, Italija in Portugalska. Države z nizko ravnjo javnega dolga pa imajo visoko stopnjo povprečne gospodarske rasti, kot npr. Bolgarija, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška. Iz grafov lahko sklepamo, da dobljeni rezultati kažejo na možen obstoj negativne povezave med ravnjo javnega dolga in stopnjo gospodarske rasti. Z namenom, da bomo bolje razumeli navedeno, smo analizirali povezavo med ravnjo javnega dolga in gospodarsko rastjo članic EU (28 držav) ter naredili razsevni diagram (slika 3). Na osi y (odvisna spremenljivka) so prikazani podatki o gospodarski rasti kot odstotek od realnega BDP, izraženi v odstotkih, na osi x (neodvisna spremenljivka) pa so podatki o javnem dolgu izbranih držav, izraženi v odstotkih. Slika 3: Povezava med ravnjo javnega dolga v razmerju do BDP (v %) in gospodarsko rastjo, kot odstotek realnega BDP v EU (28 držav), od leta 2002 do leta 2012 Vir: Eurostat 2013; Google imenik javnih podatkov 2014. Povezava med vrednostnimi ravni javnega dolga in stopnjo gospodarske rasti prikazuje nežno negativno povezavo. Dobljeni determinacijski koeficient (R 2 ) znaša 0,4536 oz. 45,36 %. Z variiranjem vključenih pojasnjevalnih spremenljivk (logaritmi stopnje gospodarske rasti in logaritmi javnega dolga) to lahko pojasnimo kot: 45,36 % variiranje odvisne spremenljivke (logaritma gospodarske rasti). V grafu je izpisana naslednja funkcija: y = 0,7841x + 3,89363, ki je bila izračunana s pomočjo funkcije LINEST (linearna regresija), ki opisuje linearni trend (podatek 0,7841 pomeni naklon, 3,89363 pa presečišče). Premica v grafu je linearna trendna črta, saj prikazuje, da nekaj enakomerno narašča in pada. V našem primeru sta to javni dolg in gospodarska rast, vendar ne v isti vrednosti. Iz razsevnega grafa lahko razberemo, da je bil javnofinančni dolg držav EU najnižji leta 2007, in sicer -0,9 %, gospodarska rast pa 3,2 %. Najvišja vrednost javnofinančnega dolga je bila leta 2009, in sicer -6,9 %, gospodarska rast pa 105
kar -4,5 %. Tabela 1 prikazuje podatke, ki so bili izračunani s pomočjo Excelovega programa Analiza podatkov Regresija. Preglednica 1: Regresijska analiza za javni dolg in stopnjo gospodarske rasti od leta 2002 do leta 2012 Razlaga izračunov Regresijska statistika Koeficient korelacije 0,673482499 Koeficient determinacije 0,453578676 Prilagojen koeficient determinacije 0,392865195 Standardna napaka regresije 1,714021623 Število enot 11 Vir variabilnosti Stopnja prednosti Vsota kvadratnih odklonov Srednji kvadratni odklon F-statistika F-vrednost Model 1 21,94825978 21,94825978 7,470807 0,023100295 Ostanek 9 26,44083113 2,937870125 Skupaj: 10 48,38909091 Ocena parametra modela Standardna napaka ocene T-statistika P- vrednost Zgornja meja intervala zaupanja 95 % Spodnja meja intervala zaupanja 95 % Ocena za 3,896312895 1,110703864 3,507967353 0,00664 6,408899597 1,383726193 Ocena za β 0,784070075 0,28686075 2,733277646 0,0231 1,432994176 0,135145975 Vir: Eurostat 2013; Google imenik javnih podatkov 2014; Lastni izračun. Regresijski koeficient je statistično značilen, saj P-vrednost znaša manj kot 0,05. Ker vrednost F-statistike znaša 0,0231, to pomeni, da je model statistično značilen. Koeficient determinacije znaša 0,453 in je pojasnjevalna moč linearnega regresijskega modela, zato lahko rečemo, da nima močne pojasnjevalne moči. Standardna napaka regresije pove, za koliko se standardno zmotimo pri napovedovanju odvisne spremenljivke. V našem primeru znaša 1,714. Rezultati kažejo, da v splošnem velja, da nizka raven javnega dolga pozitivno vpliva na gospodarsko rast in obratno, kar pomeni, da raven javnega dolga zavira gospodarsko rast. Dobljeni rezultati kažejo, da je raven javnega dolga previsok in da ta negativno vpliva na gospodarsko rast. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je javni dolg povezan z gospodarsko rastjo. Zato je priporočljivo, da države znižajo stopnjo javnofinančnega dolga in s tem postanejo bolj konkurenčne ter uspešnejše, kar se bo posledično odrazilo tudi na stopnji gospodarske rasti. 106
Sklep Pomen javnega dolga na gospodarstvo je visok, ker lahko država intervenira v primeru, da izboljša ekonomsko blaginjo in s tem spodbuja gospodarsko rast. Gospodarstvo samo namreč lahko ni dovolj učinkovito. Če je intervencija države pravilno in uspešno zasnovana, to pomeni, da je tako na kratki in dolgi rok zelo koristna v primeru, ko deluje proti recesiji in drugih šokov, ki so lahko nepričakovani. Države, ki imajo previsok javni dolg, bi morale sprejemati ukrepe, s katerimi bi učinek zmanjševale in da bi bil ta dolgotrajen. Če je raven javnega dolga zmerna, to pomeni, da pospešuje gospodarsko rast in če je previsoka, negativno vpliva na gospodarsko rast, kar smo dokazali v prejšnji točki. Države se lahko soočijo s plačilno nesposobnostjo, kadar se začne povečevati delež javnega dolga v razmerju BDP, s tem pa se posledično zmanjša njena kredibilnost. Do povečanja javnega dolga lahko pride takrat, ko država porabi več kot pridobi z javnofinančnimi prihodki. To za državo predstavlja težavo in če te ne rešuje sproti, lahko privede do plačilne nesposobnosti, država pa lahko celo izgubi dostop do novih virov financiranja. Zato je priporočljivo sprejeti pravočasne in ustrezne ukrepe, katerih cilj je zmanjšati raven javnega dolga. Ukrepi, ki jih države lahko uporabljajo, so tudi ukrepi na področju davčne politike, ki delujejo ekspanzivno in prociklično. Če navedemo za primer Slovenijo, je ta zvišala davke, zagotovila dokapitalizacijo državnih bank in ustanovila t. i. slabo banko oz. Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Proučevane države bi morale raziskovati nove možnosti (na vseh področjih, kot so npr. inovacije, investiranje, razvoj ), ki bi jih privedle do nižjega javnega dolga in do višje gospodarske rasti. Obstoječe raziskave so dokazale, da je neposredna povezava med javnim dolgom in gospodarsko rastjo značilna za razvite in nerazvite države. Povezava je dokazana kot nelinearna, kar pomeni, da če je javni dolg nizek, posledično spodbuja gospodarsko rast, obratno pa dodatno zadolževanje države negativno vpliva oz. zavira gospodarsko rast. To smo prikazali v sliki 1 in sliki 2. Iz tega vidimo, da je ključni dejavnik produktivnost in posledično investicije. Rezultati kažejo tudi na nežno negativno povezavo, ki izhaja iz visoke ravni javnega dolga, ki vpliva na gospodarsko rast. Doslej je bilo narejenih dokaj malo analiz med tema dvema spremenljivkama, zato je priporočljivo, da se obstoječe raziskave podrobneje analizira. Vsi se soočamo z vprašanjem, kakšen naj bo model gospodarske rasti, saj strategija Evropa 2020 navaja, da so glavni cilji delovna mesta, inovacije in gospodarska politika. V današnjem času je zelo pomemben razvoj, to pa zato, ker če je gospodarstvo države razvito in hkrati konkurenčno je ugodno za nove investitorje. V takšnem primeru morajo države prilagoditi oz. imeti bolj ugodno zakonodajo, ki bi bila privlačna za nove investitorje. Investitorji bodo investirali tudi v bolj stabilne države. 107
Literatura in viri Elmendorf, D. W. & Mankiw, N. G. 1998. Goverment Debt. NBER Working Paper No. 6470. Http://www.nber.org/papers/w6470 (20. 3. 2014). EU-portal. 2012. Novi podatki o javnem dolgu v EU. Http://www.euportal.si/slovenija-veu/novi-podatki-o-javnem-dolgu-v-eu/ (15. 2. 2014). Eurostat. 2012. Statistika državnih financ. Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/statistics_ explained/index.php/government_finance_statistics/sl (17. 2. 2014). Eurostat. 2013. Javnofinančni dolg letni podatki. Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/ table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=teina225 (18. 2. 2014). Evropska komisija. 20012. Evropa 2020. Http://ec.europa.eu/europe2020/index_sl.htm (17. 2. 2014). Finančni slovar. 2009 2011. Bruto domači proizvod BDP. Http://www.financnislovar.com/ definicije/bruto-domaci-proizvod.html (18. 2. 2014). Google imenik javnih podatkov. 2014. Vladni dolg kot odstotek BDP-ja. Https://www.google.si/publicdata/explore?ds=ds22a34krhq5p_&met_y=gd_pc_gdp&idi m=country_group:eu&dl=sl&hl=sl&q=javni%20dolg%20eu (18. 2. 2014). Stanovnik, T. 1998. Javne finance. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Štraus, I. 2012. Javni dolg in gospodarska rast s primerom izbranih držav EU in OECD 5. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta 108