KORPORATIVNE ZNAČNICE POLITIČNOTERITORIALNIH ENOT Spremembe in dopolnitve

KORPORATIVNE ZNAČNICE POLITIČNOTERITORIALNIH ENOT Spremembe in dopolnitve Dunja Kalčič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Povzetek UDK 025.31/32 Sestavek predstavlja pravilnik za oblikovanje korporativnih značnic za organe in institucije političnoteritorialnih enot, pojasnjuje razloge za njegov sprejem ter opredeljuje, katere tovrstne korporacije so samostojne oziroma podrejene. Posamezna priporočila Pravilnika so ilustrirana pretežno s primeri značnic za slovenske političnoteritorialne organe in institucije; opisane so razlike in nekatera specifična priporočila v zvezi z mednarodnimi korporacijami. Summary UDC 025.31/32 The article presents the rules for the formation of corporate headings of organs and non-organs of territorial authorities, explains the reasons for their adoption and defines independent and related orsubordinate corporatebodies (organs and non-organs) of territorial authorities. Separate recommendations are illustrated mostly by corporate headings of Slovenian organs and institutions. Some dif ferences and specific recommendations applying to international corporate bodies are described. KALČIČ, Dunja. Corporate headings of territorial authorities. Knjižnica, Ljubljana, 41(1997)1, 69-80

Knjižnica 41 (1997)1 Uvod Že leta 1980 je International Federation of Library Associations and Institutions (v nadaljevanju IFLA) oziroma Mednarodni urad za univerzalno bibliografsko kontrolo pri IFLA v dokumentu Form and structure of corporate headings (1) izdal priporočila za oblikovanje in strukturo korporativnih značnic*. Eno od poglavij tega dokumenta obravnava tudi značnice političnoteritorialnih enot, kjer se priporočila v nekaterih določilih bistveno razlikujejo od določil Pravilnika i priručnika za izradbu abecednih kataloga Eve Verone (2) (v nadaljevanju PPIAK) in s tem seveda tudi od naše katalogizacijske prakse. Največja razlika je v oblikovanju značnic politično teritorialnih enot najvišje stopnje, to je držav, za katere je po PPIAK (2) v značnici ime države v jeziku knjižnice, torej pri nas v slovenščini, ne pa originalno, kot to priporoča dokument Form and structure of corporate headings (1). Ker v naših knjižnicah na splošno ni veliko uradnih publikacij tujih držav, seje zdelo, da lahko "brez škode" ostanemo pri dotedanjem pravilu. Komisija za katalogizacijo pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju Komisija za AIK pri ZBDS) pa je lani sprejela odločitev, da bomo odslej upoštevali priporočila IFLA in seznam izvirnih imen držav Names of States (3). Po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi državni organi (ali pa so se preimenovali) in številne institucije, ki jih je ustanovila ali jih upravlja država, in pokazala se je potreba po jasnih določilih za oblikovanje značnic za te vrste korporacij. Pri tem gre predvsem za tako imenovane "vladne" ali "uradne" publikacije, kakorkoli že izraz razumemo. Definicij uradnih publikacij je več, nekaj jih je bilo izdelanih za potrebe zakonodaje, nekaj za potrebe knjižnic in mednarodne zamenjave publikacij, ki jo, vsaj med podpisnicami, deloma uravnava zelo splošna in ohlapna definicija uradnih publikacij UNESCA (4). Opredelitev o tem, ali je določena publikacija uradna ali ne, zapleta tudi nenehno spreminjanje meje med uradnim in neuradnim oziroma vladnim in nevladnim sektorjem, ki je poleg drugega v veliki meri odraz zgodovinskega obdobja (pred petdeset in več leti recimo enakopravnost med spoloma zagotovo ni bila zadeva, s katero bi se ukvarjala vlada) in pa, v knjižničarskih krogih nikoli končana razprava o tem, kaj je pomembnejše, izdajatelj ali vsebina publikacije (interni priročnik za električarje, pa čeprav ga je izdalo Ministrstvo za obrambo, bi najbrž težko prištevali med uradne publikacije.) Slovenski prevod priročnika Oblika in struktura korporativnih značnic je izšel pri Narodni in univerzitetni knjižnici aprila 1997 (op. avt.)

Kalčič, D.; Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Poleg ustanov, katerih "uradnost" je povsem očitna, publikacije izdajajo tudi številne znanstvene, izobraževalne, kulturne, zdravstvene, socialne in podobne ustanove, ki jih ustanovi ali pa neposredno ali posredno financira država. Delovanje vlad po vsem svetu sega na vse številnejša in najrazličnejša področja človekovega življenja in delovanja. Številne informacje, ki so za državo in državljane ključnega pomena, so v izključni domeni vlade: to so demografski in pomembni statistični, ekonomski in socialni podatki, kot so na primer podatki o številu prebivalcev, o višini bruto narodnega dohodka, o številu nezaposlenih, o življenjskem standardu ipd. Pravica do obveščenosti je ena od temeljnih človekovih pravic. Ali na otipljivejši ravni: delovanje oblasti na vseh ravneh financirajo davkoplačevalci, ki imajo tudi zato vso pravico do obveščenosti o tem, kaj se dogaja. Transparentnost delovanja oblasti omogoča tudi organiziran in učinkovit pretok informacij. V Sloveniji ne poznamo ustanove, ki bi se centralizirano ukvarjala z izdajanjem uradnih publikacij, kot sta to na primer angleška Her Majesty's Stationery Office (HMSO) ali ameriška Government Publishing Office (GPO), kar otežuje pregled nad tem, kaj na tem področju sploh izhaja. Večina uradnih publikacij spada med tako imenovano sivo literaturo, se pravi, da jih izdajajo neuradni založniki, ponavadi niso naprodaj, naklade so nizke in pogosto so namenjene ozkemu krogu uporabnikov ter zaradi nestandardne opremljenosti bibliografsko pogosto težje obvladljive. Verjetno bi zaman pričakovali, da bo oblast sama poskrbela za organiziran pretok informacij, ki jih proizvaja. Pobuda za pretok informacij prihaja predvsem s strani uporabnikov in edina specifična skupina, ki se organizirano ukvarja z obdelovanjem, hranjenjem in diseminacijo teh informacij, smo knjižničarji; zato si prizadevamo za boljšo organiziranost in dostopnost uradnih publikacij, k čemur bo nedvomno prispevala tudi poenotena bibliografska obdelava. Zato je bilo treba tudi natančneje razmejiti in opredeliti, katere korporacije naj obravnavamo kot samostojne in katere naj vodimo pod imenom političnoteritorialne enote. Pri tem smo se oprli na priporočila IFLA v dokumentu Form and Structure of Corporate Headings (1), ki korporacije glede na vsebino njihovega delovanja deli na organe, ki opravljajo zakonodajne, sodne, upravne, informativne, vojaške ali diplomatske dejavnosti, ter institucije, katerih dejavnosti segajo na področje vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva, gospodarstva, bančništva itn. (glej Definicijo v točki 1). Organi veljajo za nesamostojne

Knjižnica 41 (1997)1 korporacije in jih navajamo kot podznačnico političnoteritorialne enote, institucije pa za samostojne korporacije. V primerih, ko ni povsem jasno, ali določena korporacija opravlja funkcijo organa ali institucije ali pa se obe funkciji prepletata - in teh ni malo - smo se v skladu s priporočili zgoraj omenjenega priročnika odločili za formalni kriterij, se pravi za ime korporacije. Pri tem smo si pri slovenskih korporacijah političnoteritorialnih enot pomagali z Zakonom o vladi (4), ki opredeljuje ministrstva in Zakonom o organizaciji in delovnem področju minstrstev (5) ter Zakonom o upravi (6). Omenjeni zakoni opredeljujejo imena organov, ki v skladu z našimi pravili veljajo za nesamostojne korporacije. To so servisi, službe ali centri (v okviru vlade) oziroma uprave, uradi in inšpektorati ter direkcije in agencije (v okviru uprave). Korporacije z drugačnimi imeni obravnavamo kot institucije, torej kot samostojne korporacije. Komisija za AIK pri ZBDS se je odločila, da pripravi podrobnejša določila za oblikovanje in strukturo značnic političnoteritorialnih enot, njihovih organov in institucij (s posebnim poudarkom na slovenskih primerih) ter sprejme priporočila IFLA glede poimenovanja držav. Z objavo in sprejemom pričujočega pravilnika prenehamo v slovenski katalogizacijski praksi upoštevati PPIAK (2), člen 157, in sicer: - točko 1, predvsem 3. in 4. stavek, ki določata, da pišemo zemljepisno ime države v jeziku knjižnice ter da naredimo kazalko na zemljepisno ime v izvirni obliki; - točko 3, ki govori o uporabi kratic in - točko 4, ki govori o dveh ali več različnih nazivih za posamezno državo v jeziku knjižnice. Komisija za AIK pri ZBDS je sprejela pričujoči pravilnik, ki začne veljati 1.4. 1997. PRAVILNIK 1. Definicije 1.1 ORGAN političnoteritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja zakonodajne, sodne, up- Strakovno osnovo Pravilnika so pripravile: Dunja Kalčič (NUK), Majda Ujčič (Filozofska fakulteta), Zlata Dimec (NUK) in Alenka Kanič (NUK). Končno besedilo sta oblikovali Dunja Kalčič in Majda Ujčič. Pri oblikovanju predlogov so sodelovali naslednji člani Komisije za AIK: Lidija Wagner (NUK), Maja Bleizveis (FIZKNJIZ), Lenka Vevar (SIKOZ), Mateja Ločniškar-Fidler (SIKBEZ), Anamarija Valantič (SAZU), Agata Tiegl (VEGA), Marija Petek (CTK). Pravilnik je začel veljati 1. aprila 1997 (op. avt.).

Kalčič, D.; Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. ravne, informativne, vojaške ali diplomatske dejavnosti. To so skupščine (parlamenti), ministrstva, sodišča, informacijski uradi, enote oboroženih sil in diplomatska predstavništva. 1.2 INSTITUCIJA politično teritorialne enote je korporacija, ki jo ustanovi ali upravlja političnoteritorialna enota in opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti. To so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke ipd., ki so ustanovljene ali upravljane na zgoraj omenjeni način. 1.3 POLITIČNOTERITORIALNA ENOTA je korporacija, ki opravlja vladne ah uradne funkcije na določenem ozemlju. To so države, države članice skupnosti držav, federalne enote ter njihove regionalne in lokalne upravne enote (mesta, občine, okraji, krajevne skupnosti itn.) 2. Značnice za imena političnoteritorialnih enot 2.1 DRŽAVE 2.1.1 Enotna značnica za državo je zemljepisno ime za ozemlje države, razen kadar zemljepisno ime za ozemlje ne obstaja. Ime zapišemo v samostalniški obliki v nominativu. Slovenija ne: Republika Slovenija France ne: Republique Francaise 2.1.2 Kadar ime države vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, ustrezna samostalniška oblika pa ne obstaja, uporabimo uradni naziv v nespremenjenem zaporedju. Republica Dominicana 2.1.3 Ime političnoteritorialne enote zapišemo v jeziku, ki ga političnoteritorialna enota običajno uporablja za svoje ime. 2.1.4 Če obstaja uradno ime političnoteritorialne enote v več jezikih, za enotno značnico izberemo ime v enem od teh jezikov. Belgique ah: Belgie 2.1.5 Variantne oblike imen 2.1.5.1 Če domnevamo, da oblika imena na publikacijah ni vedno enaka, izberemo raje obliko imena, ki jo najdemo v uveljavljenem priročniku.

Knjižnica 41 (1997)1 2.1.5.2 Če je med variantnimi oblikami imena tudi kratica ali akronim, izberemo raje popolno obliko, četudi je akronim bolj znan. United States ne: USA ne: ZDA 2.2 SEKUNDARNE POLITIČNOTERITORIALNE ENOTE 2.2.1 Če ime sekundarne političnoteritorialne enote (npr. federalna enota, okraj, občina, mesto ipd.) sestoji iz zemljepisnega imena v samostalniški obliki ali ga vsebuje, to ime uporabimo za enotno značnico. Naziv sekundarne političnoteritorialne enote dodamo v podznačnici. Krško. Občina ne: Občina Krško 2.2.2 Če ime sekundarne političnoteritorialne enote vsebuje zemljepisno ime v pridevniški obliki, uporabimo uradno ime. Dravska banovina Ljubljanska provinca 3. Podrejene korporacije političnoteritorialnih enot 3.1 Korporacije, ki so podrejene političnoteritorialnim enotam, delimo na organe in institucije (gl. Definicijo zgoraj). Na splošno organi veljajo za nesamostojne, institucije pa za samostojne korporacije. (Izjeme so opisane v nadaljevanju.) 3.2 ORGAN političnoteritorialne enote je nesamostojna, podrejena korporacija, prek katere država ali sekundarna političnoteritorialna enota na določenem ozemlju izvaja svoje oblastne funkcije, in sicer: 3.2.1 ZAKONODAJNO (skupščina = državni zbor in državni svet) Slovenija. Državni zbor Slovenija. Državni svet 3.2.2 IZVRŠILNO (vlada=predsednik in ministri, vladne službe, državno tožilstvo) Slovenija. Vlada Slovenija. Urad predsednika vlade Slovenija. Urad za žensko politiko

Kalčič, D.; Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Slovenija. Center vlade za informatiko Slovenija. Državno tožilstvo 3.2.3 UPRAVNO (ministrstva - v okviru ministrstev se upravni organi imenujejo uprave, uradi, inšpektorati, upravne organizacije pa direkcije in agencije); javne službe z javnimi pooblastili; organi lokalne uprave). Slovenija. Ministrstvo za kulturo Slovenija. Davčna uprava Slovenija. Urad za preprečevanje pranja denarja Slovenija. Republiški gradbeni inšpektorat Slovenija. Direkcija za oskrbo z energijo Slovenija. Agencija za učinkovito rabo energije Krško. Občina 3.2.4 SODNO Slovenija. Vrhovno sodišče Slovenija. Ustavno sodišče Kranj. Občinsko sodišče 3.2.5 INFORMATIVNO Slovenija. Urad vlade za informiranje 3.2.6 VOJAŠKO (kopenska vojska, mornarica, letalstvo) Slovenija. Slovenska vojska. Generalštab Opomba: Znanstvene, kulturne, zdravstvene in učne ustanove zgoraj omenjenih so samostojne korporacije. Izobraževalni center organov za notranje zadeve (Tacen) 3.2.7 DIPLOMATSKO Slovenija. Veleposlaništvo (Washington, D.C.) Slovenija. Generalni konzulat (Miinchen) 3.2.8 Kadar je na publikaciji namesto imena organa navedena funkcija osebe, ki ga vodi, to ime obravnavamo kot podrejeno značnico. Slovenija. Varuh človekovih pravic

Knjižnica 41 (1997)1 3.3 INSTITUCIJA političnoteritorialne enote je korporacija, ki na določenem ozmelju opravlja izobraževalne, vzgojne, znanstvene, tehnične, kulturne, zdravstvene, socialne, finančne ali gospodarske dejavnosti in velja za samostojno korporacijo. Institucije so šole, univerze, knjižnice, gledališča, muzeji, bolnišnice, banke itn. Opomba: Korporacije, ki administrativno urejajo dejavnosti teh ustanov, obravnavamo kot organe, se pravi kot nesamostojne, podrejene korporacije. toda: Narodna in univerzitetna knjižnica Arhiv Slovenije Univerza Slovenska akademija znanosti in umetnosti Banka Slovenije Narodni muzej Mestno gledališče ljubljansko Slovenija. Urad za šolstvo Slovenija. Inšpektorat za področje kulturne dediščine Kadar naziv institucije izraža podrejenost, jo obravnavamo kot podrejeno korporacijo. Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo 3.4 Kadar dejavnost korporacije združuje funkcije ORGANA in INSTITU- CIJE in/ali razmerje med obojim ni jasno, se ravnamo po naslednjih smernicah: 3.4.2 Kadar naziv izraža podrejenost, korporacija velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo: United Kingdom. Department of Transport Uriited States. Division of Wildlife Services 3.4.3 Kadar naziv korporacije vsebuje izraz, ki ga ponavadi uporabljajo organi, korporacija velja za nesamostojno (npr. uprava, urad, inšpektorat, direkcija, agencija ipd. ter servis, protokol in služba ipd.); kadar naziv vsebuje izraz, ki ga ponavadi uporabljajo institucije (pošta, železnice, banka, združenje bank, zavod, zbornica, center, zveza, združenje, sklad, družba ipd.) korporacija velja za samostojno.

Kalčič, D.; Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. Slovenija. Slovenska tiskovna agencija Slovenija. Uprava za jedrsko varnost Slovenija. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo in Pošta Slovenije Telekom Slovenije Slovenske železnice Združenje bank Slovenije Hidrometeorološki zavod Gospodarska zbornica Slovenije Odvetniška zbornica Center za promocijo turizma Združenje delodajalcev Slovenije Zveza zgodovinskih društev Slovenije Združenje kirurgov Slovenije Ekološko razvojni sklad Slovenije Družba za avtoceste 3.4.4 Kadar je ime političnoteritorialne enote potrebno za identifikacijo korporacije, le-ta velja za nesamostojno in podrejeno korporacijo. Slovenija. Zakladnica 3.4.5 Kadar je institucija podrejena organu in je brez navedbe nadrejenega organa ni mogoče identificirati, institucijo obravnavamo kot podznačnico organa. Slovenija. Skupščina. Knjižnica Slovenija. Vlada. Servis skupnih služb Slovenija. Državni zbor. Odbor za kakovost Dodatek Med organi in institucijami političnoteritorialnih enot ter organi in institucijami mednarodnih organizacij obstajajo določene podobnosti ter zanje veljajo zgoraj opisana pravila, med njimi pa so tudi nekatere razlike, na katere bi rada opozorila. 1 Jezik značnice 1.1 Uradna imena mednarodnih organizacij so praviloma v več jezikih. Po naših veljavnih katalogizacijskih pravilih (2) ime mednarodne organizacije vedno pišemo v angleščini, ne glede na jezik publikacije.

Knjižnica 41 (1997)1 United Nations European Union Amnesty International European Training Foundation International Labour Office Council of Europe International Atomic Energy Agency 1.2 Komisije, odbore in druga telesa mednarodnih organizacij, ki delujejo v posameznih državah, navajamo v jeziku območja, na katerem delujejo, ne glede na to, ali gre za samostojne ali podrejene korporacije. Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Amnesty International. Svenska Sektionen 2 Določila Krajevnih določil ob imenih mednarodnih korproacij običajno ne navajamo, ker za njihovo delovanje niso pomembna. Če določilo navedemo, ime kraja vselej pišemo v izvirni obliki. European Council (Bruxelles) ne (Brussels) International Atomic Energy Agency (Wien) ne (Vienna) 3 Sprememba imena mednarodne organizacije Če je mednarodna organizacija v različnih obdobjih svojega delovanja uporabljala različna imena in so spremembo imena spremljale tudi organizacijske in konceptualne spremembe, imamo vsako od imen za korporacijo zase in jih med seboj povezujemo z vodilkami. European Communities European Community European Union 4 Organi mednarodnih organizacij Organi mednarodnih organizacij opravljajo podobne naloge kot organi političnoteritorialnih enot, a pri navajanju njihovih imen v korporativni značnici obstajajo določene razlike:

Kalčič, D.; Korporativne značnice političnoteritorialnih enot. 4.1 Organe mednarodnih organizacij za razliko od organov političnoteritorialnih enot obravnavamo kot samostojne korporacije in ne kot korporacije, podrejene političnoteritorialni enoti: European Parliament European Court of Human Rights 4.1.1 Kadar organa mednarodne organizacije brez imena nadrejene korporacije ni mogoče identificirati, ga navedmo kot podznačnico le-te (in ne kot podznačnico imena političnoteritorialne enote): European Union. Court of Justice 4.2 Kadar je na publikaciji namesto imena organa navedeno ime osebe, ki ga vodi, to ime obravnavamo kot organ. United Nations. High Commissioner of Human Rights Sklep V katalogizacijski praksi bosta oblika in struktura značnice ter odločitev o tem, ali je korporacija samostojna ali podrejena, v nekaterih - upajmo, da čim redkejših - primerih vedno odvisni od subjektivne presoje katalogizatorja, vendar pa menimo, da smo v pričujočem sestavku le podali nekaj trdnih smernic za oblikovanje korporativnih značnic političnoteritorialnih enot. Viri: 1. Form and structure ofcorporate headings. London: 1FLA International Office for UBC, 1980. 2. Verona, E. Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb : Hrvatsko bibliotekarsko društvo, 1986. 3. Names of states. London : IFLA International Office for UBC, 1981. 4. Unesco. Convention concerning the exchange of official publications and government documents betzveen states, adopted by the General Conference at it's tenth session, Pariš, 3. december 1958. Cit. po: Johansson, E.A. "Definition of official publications." IFLA Journal 8 (1982) 3. 5. "Zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev." Uradni list Republike Slovenije 4(1994), 71 6. "Zakon o vladi Republike Slovenije." Uradni list Republike Slovenije 3(1993),4

Knjižnica 41(1997)1 7." Zakon o upravi." Uradni list Republike Slovenije 4(1994), 67. 8. Kristan, I. "Državna ureditev Slovenije". Uradni list Republike Slovenije, 1996. 80