VLOGA REGULATORJA NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA THE POWER SYSTEM REGUATOR ROLE IN THE FIELD OF CYBER- SECURITY
|
|
- Emily Bishop
- 6 years ago
- Views:
Transcription
1 VLOGA REGULATORJA NA PODROČJU KIBERNETSKE VARNOSTI ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA JANEZ STERGAR, DAVID BATIČ Agencija za energijo e-pošta Povzetek Energetski sistem, kot eden od pomembnejših sektorjev kritične infrastrukture, danes ne okarakterizira zgolj, tako kot nekoč, izolirano okolje s specifično infrastrukturo ampak kompleksna povezana struktura»pametnih«povezav/omrežij in krmilnih sistemov/podsistemov s pripadajočo IKT infrastrukturo, ki jo uvrščamo med kritično informacijsko infrastrukturo. Kibernetska varnost je tako iz vidika zaščite kritične infrastrukture (CIP) kot vidika zaščite kritične informacijske infrastrukture (CIIP) za omenjene sisteme izjemnega pomena. Aktualna poročila opozarjajo na vse večjo izpostavljenost EES iz vidika kibernetskih napadov - ENISA poroča o 60% izpostavljenosti sektorja. Zaradi povečanega trenda groženj je bistveno, da se vzpostavijo ustrezne medsebojne relacije med deležniki v omenjenem sektorju in povezave s pristojnimi ustanovami, ter okrepijo aktivnosti na področju CIP in CIIP. V prihodnosti je pomembno izvesti analizo obstoječe varnostne infrastrukture, analizo tveganja ter intenzivirati aktivnosti usklajenega načrtovanja nujnih varnostnih posodobitev infrastrukture sektorja. Pomembno vlogo pri spremljanju in načrtovanju aktivnosti v energetskem sektorju imajo tudi regulatorji. Agencija za energijo se je začela intenzivneje ukvarjati s področjem kibernetske varnosti s povabilom CEER na poziv ENISA, v Aktivnosti je v začetku 2015 razširila na CEER Cyber Security Work Stream v katerem sodeluje kot opazovalec. V prispevku bomo izpostavili aktivnosti na področju kibernetske varnosti in najpomembnejše vidike kibernetske varnosti v sektorju. Ključne besede: kibernetska varnost, vloga regulatorja, energetski sektor THE POWER SYSTEM REGUATOR ROLE IN THE FIELD OF CYBER- SECURITY JANEZ STERGAR, DAVID BATIČ Energy Agency Janez.Stergar@agen-rs.si Abstract - The energy system, as one of the most important sectors of critical infrastructure, today is not merely characterised, as in the past, solely as an isolated environment with specific infrastructure but as a complex structure related to "smart" links / networks and control systems / subsystems and associated ICT infrastructure, which is ranked among the critical IT infrastructure. Cyber-security is both in terms of critical infrastructure protection (CIP) as an aspect of critical information infrastructure protection (CIIP) for these systems of utmost importance. Current reports point to the increasing exposure of the EES in terms of cyber-attacks. ENISA reports on 60% exposure to the sector. Due to the increasing trend of threats, it is essential to establish adequate inter-relationships between stakeholders of the sector, and links to relevant institutions with strengthening activities in the field of CIP and CIIP. In the future, it is important to carry out an assessment of the existing security infrastructure, risk analysis and intensify activities for coordinated planning of emergency security updates in infrastructure sector. Nowadays in the energy sector regulators have an important role in monitoring and investment planning activities including the field of cyber-security. The Energy Agency began to focus more intensely with the field of cyber-security by CEER invitation in regard to ENISA call in Activities at the beginning of 2015 were extended to the CEER Cyber Security Work Stream in which the Agency participates as an observer. In this article we will highlight activities in the field of cyber security and the most important aspects of cyber-security in the sector. Key words: cyber-security, regulator role, power system
2 UVOD Nedavni primer kibernetskega napada na francosko televizijsko hišo v začetku aprila [1], s prekinitvijo oddajanja celotnega programa za obdobje 24 ur (TV5 Monde) in masivni izpad električne energije v Turčiji, ki je z veliko verjetnostjo posledica kibernetskega napada, nakazujeta na povečan obseg kibernetskih incidentov in njihove kolateralne razsežnosti. Najnovejša poročila opozarjajo na izjemno izpostavljenost energetskega sektorja kibernetskim napadom (slika 1). Ker se tveganja kibernetskih napadov povečujejo je za učinkovito zaščito potrebno vzpostaviti ustrezna pravila in jih podpreti z ustrezno zakonodajo in regulativo. V Sloveniji se pripravlja strategija kibernetske varnosti (Strategija) kot eden pomembnejših okvirov za sistemski pristop h kibernetski varnosti. Prav tako se pripravljajo smernice za priporočila na ravni EU oziroma CEER za regulatorje v energetskem sektorju. Agencija za energijo (v nadaljevanju Agencija) se je začela ukvarjati s področjem kibernetske varnosti s povabilom CEER na poziv ENISA, v letu Dejavnosti je v začetku 2015 razširila na aktivnosti v CEER Cyber Security Work Stream v katerem sodeluje kot opazovalec. Agencija je v začetku leta sodelovala tudi v posvetovanju glede strategije kibernetske varnosti, kjer je izpostavila pomembnost energetskega sektorja v kritični infrastrukturi kot tudi njegovega vpliva na ostale sisteme kritične infrastrukture. Ob podpori regulatorjev se morajo ponudniki storitev in operaterji kritične infrastrukture zavedati potencialnih groženj prenosnim in distribucijskim omrežjem, ki jih upravljajo oziroma groženj v omrežja povezanih sistemov, kakor tudi kritične soodvisnosti z drugimi tržnimi udeleženci in ostalimi subjekti ne samo na trgu z energenti, ter k blažitvi Slika 1: Izpostavljenost energetskega sektorja kibernetskim napadom. potencialnih nevarnosti prispevati z ustreznimi investicijami. Kibernetska prožnost (v smislu prilagajanja varnostnih ukrepov grožnjam) zahteva kolektivni pristop, saj lahko motnje delovanja enega subjekta povzročijo hiter in razširjen učinek na druge ali celo družbo kot celoto (slika 3). Regulatorji imajo zato zahtevno nalogo spremljanja področja kibernetske varnosti in opozarjanja h koordiniranemu delovanju ter vzpodbujanju usklajenih aktivnostih deležnikov. Vloga regulatorjev formalno sicer ni določena, razen na pri izmenjavi podatkov in nekaterih tržnih področjih, je pa v večini priporočil izpostavljena kot pomembna iz več vidikov [19], [21]. I. KIBERNETSKA VARNOST V EES V zadnjem desetletju opazujemo funkcijske spremembe pri vlogah akterjev v elektroenergetskem sektorju [6]: potrošniki so z uporabo tehnologij distribuirane proizvodnje postali hkrati tudi proizvajalci, t. i. prevzemnopredajni uporabniki (angl. prosumers). Te spremembe narekujejo nove odgovornosti posameznim akterjem pri zagotavljanju varnosti in zanesljivosti obratovanja omrežij (slika 2) ne samo v hrbtenici, ko gre za transportni del, ampak tudi v distribucijskem delu, ko gre za t. i. pametna omrežja in pridobivanje podatkov končnih uporabnikov. Ne nazadnje je zaslediti trend pokrivanja energetike tudi pri velikih igralcih, kot je npr. Google, ki je z nakupom podjetja NEST vstopil na trg z energijo vsaj v kontekstu pridobivanja/upravljanja podatkov končnega uporabnika o porabi električne energije za ogrevanje/klimatizacijo, in kar je prav tako pomembno, pri analitiki množičnih podatkov (angl. big data).
3 Slika 2: Različni varovani komunikacijski tokovi EES. V kontekstu EES obravnava kibernetska varnost različne vidike varnosti z vsemi pripadajočimi ukrepi, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo nenačrtovan oziroma nepooblaščen dostop do infrastrukture ali storitev, prestrezanje, poneverbo ali uničenje podatkov/informacij oziroma zavrnitev storitev. Kibernetska varnost obravnava tako nedotakljivost/nespremenljivost podatkov kot tudi problematiko njihove zaščite, kot so npr. dostop do podatkov/informacij in s tem povezanih operacij, preprečevanje zlonamernih elektronskih napadov na kritično/nekritično energetsko infrastrukturo oziroma sisteme in sistemske naprave z namero povzročiti fizične/logične motnje, npr. preprečiti dostop do spletnih storitev ali baz za vnos/posodabljanje podatkov [6]. II. KIBERNETSKI NAPADI V EES IN POMEMBNEJŠI VIDIKI KIBERNETSKE VARNOSTI Kibernetska varnost je v zadnjem času zaradi kibernetskih napadov na nekatere sistemske operaterje in z njimi povezane deležnike, npr. borze, katerih delovanje je bilo zaradi kibernetskih napadov ogroženo, s tem pa je neposredno povezana dobava električne energije, osrednja tema na srečanjih regulatorjev iz EU in ZDA in dobiva tudi politične razsežnosti. V ZDA je kibernetska varnost sicer že dlje časa osrednja tema tako na zvezni ravni kot tudi na državni, regulatorji pa so intenzivno vključeni v posvetovanja. Aktivni so tako NARUC, ki je objavil publikacijo z osnovnimi informacijami o kibernetski varnosti za državne regulatorje [21], kot tudi NESCOR (US National Electric Sector Cybersecurity Organization Resource), ki je objavil navodila za testiranje Slika 3: Izpostavljenost energetskega sektorja iz vidika soodvisnosti [7].
4 vdora v sisteme IKT EES [22], ter NIST (National Institute of Standards and Technology), ki je izdelal ogrodje za izboljšanje kibernetske varnosti [24]. Po pregledu obstoječih javno dostopnih nacionalnih strategij kibernetske varnosti držav v evropskem prostoru in širše [2], ter izpostavljenosti energetskega sektorja kibernetskim napadom ([8] - [24]) je potrebno obravnavati več vidikov kibernetske varnosti. Ker je Slovenija med zadnjimi izmed držav članic (EU-28), ki še ni sprejela Strategije kibernetske varnosti [2] je pomembno, da se v strategiji eksplicitno izpostavi energetski sektor. Glede na poročila ENISA je energetski sektor med najbolj izpostavljenimi med sektorji kritične infrastrukture [5]. Izpostavljenost energetskega sektorja na kibernetske napade (59%, slika 1) evidentno dokumentirajo poročila ENISA. Prav tako je iz zadnjih poročil razbrati porast incidentov v omenjenem sektorju (> 5%) v relativno kratkih časovnih intervalih (kvartalno) [4]. Bistveno je tudi izpostaviti povezanost omenjenega sektorja z ostalimi kritičnimi sektorji in verižnim učinkom v korelaciji s kibernetskimi napadi (slika 3). V priporočilih zaščite elementov kritične infrastrukture [7] je energetski sektor izpostavljen kot ključen, zato je pomembno da je v Strategiji izpostavljen. Na posvetih CEER Cyber Security WS, ki se jih Agencija udeležuje kot opazovalec, je zaslediti aktivnosti k ustanovitvi specializiranih CERT zgolj za obravnavanje kibernetskih incidentov v energetskem sektorju. Nekateri izmed deležnikov, s povečanim številom kibernetskih incidentov namreč opozarjajo, da je obravnava kibernetskih groženj na strateškem nivoju sicer pomembna, vendar ni zadostna. Učinkovito se je mogoče kibernetskim grožnjam zoperstaviti s specializiranimi E-CERT-ti, ki so osredotočeni zgolj na napade v energetskem sektorju in delujejo na operativnem nivoju. Menimo, da je obseg nalog, ki jih bo moral v bodoče prevzeti SI-CERT preobsežen, da bi lahko učinkovito deloval v energetskem sektorju zato Agencija vidi rešitve v izvedencih znotraj SI-CERT (ali drugih regionalnih CERT), ki bi se v okviru nacionalnega odzivnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij tudi za CIP in CIIP, specializirali za obravnavo incidentov v energetskem sektorju. Smatramo, da bi bilo ta vidik pomembno izpostaviti v Strategiji. Pomemben vidik v kontekstu blažitev incidentov vidimo tudi v ažurnem in kompetentnem informiranju deležnikov. Vzpostavitev hierarhične komunikacije in namenskega zvezdišča s koordinirano zaupno izmenjavo informacij kibernetskih incidentov CIP in CIIP, vidimo kot pomemben korak k proaktivnemu pristopu reševanja in blažitev incidentov povezanih s kibernetsko varnostjo. Zaradi učinkovitosti obveščanja je centraliziran in usmerjan način pooblaščenega obveščanja izjemno pomemben. Nekoordinirana izmenjava informacij v primeru kibernetskih incidentov ni ustrezna [14]. Koncept centraliziranega, zaupnega in zanesljivega obveščanja deležnikov v energetskem sektorju predvidevajo že obstoječe strategije in menimo, da bi morali obveščanje in sodelovanje izpostaviti kot prioritetno. III. PROBLEMATIKA KIBERNETSKE VARNOSTI IZ VIDIKA REGULATORJA Delo Agencije za energijo temelji na podatkih, ki jih pridobiva od akterjev na trgu z električno energijo in zemeljskim plinom. Kakovost in ažurnost podatkov je ključna za učinkovito delo. V sektorjih Agencije je opredeljen nabor podatkov, ki jih le-ti zbirajo in potrebujejo za svoje delovanje na področju določitve in spremljanja regulatornega okvira ter priprave poročil. Nov Energetski zakon (EZ-1) Agenciji nalaga razširjene pristojnosti in vrsto novih nalog. V smislu zagotavljanja kibernetske varnosti je treba izpostaviti naslednje ključne naloge: po 434. in 435. členu EZ-1: agencija je zadolžena za izvajanje monitoringa delovanja trga, ki ga lahko razdelimo na začasno t.i.»ad-hoc«in stalno izvajanje aktivnosti spremljanja trga, izvajanje aktivnosti po REMIT (Uredba (EU) št. 1227/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga), izvajanje sektorskih raziskav trga in izvajanje preiskovalnih postopkov na podlagi utemeljenega suma kršitev oziroma zlorab. Pogoj za monitoring je pridobivanje podatkov, ki pa so lahko poslovno občutljivi oziroma zaupni. Agencija zbira podatke o trgu z energijo za potrebe spremljanja ravni transparentnosti in konkurenčnosti v bližnji prihodnosti pa bo za potrebe ugotavljanja tržnih zlorab in manipulacij pridobivala tudi podatke o transakcijah na organiziranih trgih, v okviru OTC (angl. over-the-counter) izven organiziranega borznega trga ter t.i. temeljne podatke (angl. fundamental data) od katerih so nekateri podani v spodnji preglednici (tabela 1). Sorodni podatki se bodo pridobivali tudi za zemeljski plin. Ključno pri tem je zagotavljati ustrezno raven informacijske varnosti, saj so določeni podatki poslovna skrivnost (zgolj nekateri so javni).
5 Tabela 1: Primer nekaterih nadziranih podatkov. Trg Elektrika Podatki o trgu (konkurenčnost, transparentnost) cenovni indeksi, količine prodane energije, strukturni podatki ipd. Podatki o transakcijah (zlorabe in manipulacije) produkti na borzah (pasovna/trapezna energija, moč ipd.), cene, količine, sodelujoči subjekti na borzah, za OTC trgovanje ipd. Temeljni podatki (zlorabe in manipulacije) napovedana in trenutna razpoložljivost proizvodnje, napovedi porabe, čezmejni pretoki, cena CO2, nakup energije za pokritje izgub (avkcije), ipd. IKT in obratovalna varnost, ki vključuje kibernetsko varnost temeljita na treh vidikih: a) pravnih b) tehničnih in c) upravljavskih. Pravni vidik Ob internih pravilnikih, smernicah EU (npr. ENISA) in razpoložljivih standardih je treba upoštevati tudi določila na področju REMIT. Npr. uredba REMIT vsebuje konkretna določila glede zagotavljanja informacijske varnosti: Člen 12 - Zanesljivost delovanja (ACER, nacionalni regulatorni organi (NRA), Agencija za energijo) ACER zagotavlja zaupnost, celovitost in varstvo informacij, prejetih skladno s členom 4(2) ter členoma 8 in 10. ACER sprejme vse potrebne ukrepe za preprečevanje vsake zlorabe in nepooblaščenega dostopa do informacij, ki jih hrani v svojih sistemih. NRA, pristojni finančni organi držav članic, nacionalni organi za konkurenco, ESMA ter drugi zadevni organi zagotovijo zaupnost, celovitost in varstvo informacij, ki jih prejmejo, v skladu s členom 4(2), členom 7(2), členom 8(5) ali členom 10 ter sprejmejo ukrepe, s katerimi preprečijo zlorabo takih informacij. ACER ugotovi vire operativnega tveganja in jih zmanjša na najnižjo raven s pomočjo razvoja ustreznih sistemov, kontrol in postopkov. Ob upoštevanju 17. člena lahko Agencija odloči o delnem dostopu do nekaterih svojih informacij javnosti pod pogojem, da se poslovno občutljive informacije o posameznih udeležencih na trgu, posameznih transakcijah ali posameznih mestih trgovanja ne razkrijejo (in niti ne povzamejo). Agencija, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, da svojo podatkovno zbirko poslovno neobčutljivih informacij na razpolago za znanstvene namene. Informacije se objavijo ali dajo na razpolago z namenom izboljšanja preglednosti veleprodajnih energetskih trgov in pod pogojem, da ni verjetnosti povzročitve kakršnega koli izkrivljanja konkurence na teh energetskih trgih. Agencija razširja informacije pravično po preglednih pravilih, ki jih sestavi in objavi.«iz arhitekture v nadaljevanju (slika 4) so posredno razvidni podatkovni tokovi (vhodni, izhodni), ki izhajajo iz obveze registracije in poročanja po REMIT in sicer zagotavljanja podatkov v sistem ARIS (ACER). Pri tem sodeluje vrsta akterjev, poleg zavezancev za poročanje (udeležencev na veleprodajnem trgu - trgovcev, večjih odjemalcev) tudi regulatorni organi. Tehnični vidik Zaradi obsežnosti in kompleksnosti politik varovanja (slika 4) izpostavljamo v kontekstu varne obdelave podatkov, ki vključuje kibernetsko varnost, zgolj dva pomembnejša vidika: a) Ustrezno zaščito podatkovnih tokov npr. prenosa podatkov med Agencijo in drugimi organizacijami (zavezanci za poročanje, organizatorjem trga, borzami ipd.) b) Zaščito shranjenih podatkov Agencije, torej zaščito internih baz podatkov. Vidik upravljanja Gre za procesne in upravljavske vidike znotraj organizacije, ki jih je treba ustrezno načrtovati, vpeljati, izvajati in posodabljati: postopki, s katerimi se zagotavlja uporaba varnih komunikacijskih kanalov pri posredovanju podatkov
6 Varnostna politika Splošna varnost Omrežna varnost Varovanje strežnikov Aplikacijska varnost Politika sprejemljivega šifriranja Politika sprejemljive uporabe Politika delovnega mesta Politika sprejemljivosti digitalnih podpisov Politika e-pošte Politika etičnih standardov Politika odzivanja na pandemične okoliščine Smernice tvorjenja gesel Politika varovanja gesel Politika varnostnega odzivanja Politika varovanja šifrirnih ključev Politika okrevanja v primeru višje sile Politika (poslovnega) pridruževanja Izhodiščna Bluetooth politika Politika oddaljenega dostopa Politika orodij oddaljenega dostopa Politika omrežnih naprav Politika brezžičnih komunikacij Standardi brezžičnih komunikacij Politika upravljanja poverilnic podatkovnih baz Politika odstranjevanja amortizirane opreme Standardi beleženja informacij Prostorska varnostna politika Politika varovanja strežnikov Politika nameščanja programske opreme Varnostna politika naprav končnih uporabnikov Varnostna politika spletnih aplikacij Slika 4: Kompleksnost tehničnega vidika varovanja. postopki in mehanizmi s katerimi se zagotavlja in omogoča dostop do baze podatkov za monitoring trga (omejenemu številu zaposlenih) namenska izobraževanja zaposlenih o zagotavljanju varnosti pri uporabi baze podatkov Ti vidiki so ključni, da se ob upoštevanju ostalih politik varovanja maksimira učinkovitost tehničnih rešitev, poveča zavedanje o nevarnostih in ukrepih za zagotavljanje kibernetske varnosti znotraj organizacije. IV. SMERNICE IN AKTIVNOSTI REGULATORJA ENISA je v okviru področja groženj (angl. Threat Landscape) objavila smernice o dobrih praksah na področju varnostnih ukrepov v pametnih omrežjih [17]. Publikacija je namenjena lastnikom osnovnih sredstev (sistemskim operaterjem) ter opredeljuje osnovna sredstva pametnih omrežij in groženj, tipičnih za ta okolja. Problematika je pomembna tudi za regulatorje s področja energijskih sistemov, ki po navadi nadzirajo upravičene stroške delovanja sistemskih operaterjev, ki obsegajo tako stroške kapitala kot obratovalne stroške ter spodbujajo naložbe v pametna omrežja in strukture varovanja. Brez učinkovitega nadzora (in ustrezne ravni zagotavljanja povrnitve stroškov, kot je to navedeno v smernicah regulatorjem ZDA [21]), obstaja tveganje, da bodo operaterji obravnavali naložbe v kibernetsko varnost kot stroške, ki jih je mogoče zmanjšati. CEER izpostavlja izzive, ki zahtevajo razpravo in vključujejo naslednja odprta vprašanja: način reguliranja: pregled nad delovanjem procesov ali reguliranje učinkov, določitev najboljših praks, primerjalne analize stroškov naložb, povezanih s kibernetsko varnostjo, metodologije analize stroškov in koristi, pomen kibernetske varnosti pri uvajanju pametnih omrežij. Med vidiki, pomembnimi v obravnavanem okviru kibernetske varnosti z vidika regulatorja EES, lahko izpostavimo: vzpostavitev strokovnega dialoga o kibernetski varnosti z udeleženci na trgu z energijo: - okvir za dialog med deležniki (npr. Sekcija IPET, saj deluje v Energetski zbornici Slovenije in sodeluje s SIST in Sekcijo EURELECTRIC), - okvir letnega dogodka, ki sovpada z obravnavano tematiko (npr. PIES),
7 aktivnosti v ustreznih delovnih skupinah CEER (CEER Cyber Security WS, CEER Smart Grid TF itd.), aktivnosti v okviru nalog, ki jih agencija izvaja v sodelovanju z ACER na področju izvajanja uredbe REMIT, sodelovanje z ENISA, CEER in ustreznimi državnimi službami (SI-CERT, Nacionalni organ za kibernetsko varnost, Ministrstvo za javno upravo Direktorat za informatiko in e-storitve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Direktorat za informacijsko družbo, Urad informacijske pooblaščenke ), aktivno vključevanje v preventivne scenarije, ki jih izvaja ENISA (npr. CyberSecurity Europe), nadgradnjo kompetence na področju kibernetske varnosti znotraj ustanov in ozaveščanje deležnikov o pomembnosti kibernetske varnosti (!PET, CIGRE, PIES ), izvajanje periodične analize stanja kibernetske varnosti v EES; sprotna analiza, posodabljanje in dopolnjevanje, okvirne smernice o minimalnih zahtevah pri zagotavljanju kibernetske varnosti na področju uvajanja pametnih omrežij na podlagi ugotovitev CEER, spremljanje ravni kibernetske varnosti z vidika nadziranja kakovosti oskrbe (neprekinjenosti napajanja), kjer se v klasifikacijo vzrokov za prekinitve doda ustrezen klasifikator za izpad kibernetskega izvora, v metodologijo spremljanja (triletnih) naložbenih načrtov se vključi zahtevek za vsebinsko in stroškovno opredelitev namenskih investicij za zagotavljanje kibernetske varnosti, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje. V. ZAKLJUČKI Vloga regulatorja je, v državah članicah EU, iz vidika kibernetske varnosti različno definirana/nedefinirana. Navkljub temu pa so mnenja CEER CS WS enotna in sicer, da igra regulator pomembno vlogo tako pri ozaveščanju deležnikov kot udejanjanju strategij kibernetske varnosti s posrednim monitoringom in potrjevanjem investicij na tem področju za energetski sektor. Zaradi stroškovne učinkovitosti je pomembno, da so iniciative na področju kibernetske varnosti usklajene, koordinirane in da potekajo fazno usklajene. Potrebno je klasificirati prioritete investicij, od prioritet, ki zadevajo operaterja transportnega omrežja in varovanje ICS do prioritet, ki zadevajo operaterje distribucijskih omrežij in varovanje manjših komercialnih odjemalcev ter v prihodnosti tudi rezidenčnih odjemalcev z nameščenimi pametnimi sistemi. Zaradi specifičnosti okolja z industrijskimi krmilnimi sistemi (ICS) ostaja še veliko odprtih vprašanj pri učinkovitem reševanju kibernetske problematike v EES. Najaktualnejša so [15]: sistemski koncept obravnavanja kibernetske varnosti za zaščito kritične infrastrukture (CIP) in zaščito kritične informacijske infrastrukture (CIIP) v evropskem prostoru še ni vzpostavljen; v prostoru EU ni ustanove, ki bi bila odgovorna za industrijske krmilne sisteme (ICS) in skrbela za enotne standarde, pravila, priporočila in regulativo, povezano s kibernetsko varnostjo ICS; brez integriranega pristopa varnostnega upravljanja, ki obsega različne varnostne vidike (fizični, logični, okoljski, varnostni), lahko določene izpostavljenosti spregledamo; brez odločanja na najvišji ravni (vodstvo elektroenergetskega sistema) z jasnimi zavezami varnost ICS ne more biti ustrezno upravljana; sekundarna skrb industrije ICS za razvoj ustreznih varnostnih mehanizmov; razlika med varnostnimi paradigmami: - IKT (zaupnost/integriteta/razpoložljivost), - ICS (varnost/zanesljivost/razpoložljivost). Odprta ostajajo pomembna vprašanja upravljanja podatkov tudi iz vidika zasebnosti oz. anonimizacije. REFERENCE [1] Council of Europe. IFJ and EFJ denounce the cyberattack against TV5 Monde. Pridobljeno 10. april [2] ENISA, National Cyber Security Strategies in the World. [3] ACER. ACER's annual report on its activities under REMIT in [4] ENISA, ICS-CERT Monitor. Incident Response Activity, Apr.-Jun., [5] ENISA, ICS-CERT Monitor. Incident Response Activity, Oct.-Dec.,
8 [6] J. Stergar, D. Batič. Aktivnosti na področju kibernetske varnosti elektroenergetskih sistemov, Posvetovanje o informatiki v energetiki Slovenije, Zbornik / 07. PIES. [7] Klaver, M.H.A., et al., RECIPE: Good practices manual for CIP policies, for policy makers in Europe, TNO, [8] BUDKA, K. C., DESHPANDE, Jayant G., THOTTAN, Marina: Communication Networks for Smart Grids, Computer Communications and Networks, 2014, Springer London. [9] KRUTZ, R. L., Securing SCADA Systems, WILEY, [10] TURK, R. J., Cyber Incidents Involving Control Systems, US-CERT, [11] ENISA: Appropriate security measures for smart grids, [12] ENISA: Can we learn from SCADA security incidents?, [13] ENISA: ce2014 background information, [14] ENISA: Good Practices for an EU ICS Testing Coordination Capability, [15] ENISA: Protecting Industrial Control Systems. Recommendations for Europe and Member States, [16] ENISA: Smart Grid Security: Recommendations for Europe and Member States, [17] ENISA: Smart Grid Threat Landscape and Good Practice Guide, [18] ENISA: Window of Exposure - A real problem for SCADA systems, [19] ENISA: Cyber Europe Ključne ugotovitve in priporočila, [20] KUSHNER, D.: The real story of stuxnet, IEEE Spectrum, Vol. 50, Issue 3, pp 48-53, IEEE, [21] NARUC: Cybersecurity for State regulators 2.0 With Sample Questions for Regulators to Ask Utilities, [22] NESCOR: Guide to Penetration testing for Electrical Utilities, [23] NIST: NIST Framework and Roadmap for Smart Grid Interoperability Standards (Release 3.0), [24] NIST: Framework for Improving Critical Infrastructure Cybersecurity, information/briefing-pack /ENISA_2012_ _SL_TRA.pdf
Prizadevanja Slovenije za obvladovanje groženj v kibernetskem prostoru
STROKOVNI PRISPEVKI Prizadevanja Slovenije za obvladovanje groženj v kibernetskem prostoru 1 Samo Maček, 2 Franci Mulec, 2 Franc Močilar 1 Generalni sekretariat Vlade RS, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana
More informationStepIn! Z aktivnim državljanstvom gradimo vključujoče družbe LLP DE-GRUNDTVIG-GMP. Bilten št. 1
O projektu STEPIN! Namen projekta StepIn! je razvijati, testirati in širiti inovativne pristope, metode in gradiva (module delavnic), da bi okrepili aktivno državljanstvo priseljencev. Strokovnjaki iz
More informationKey words: archives, archival document, digitization, information exchange, international project, website
Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, Radenci 2013 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Lenka Pavliková,
More informationORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE
C 416/2 SL Uradni list Evropske unije 6.12.2017 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 31.
More informationGregor Garb, Andrej Osolnik
Metodološki okv ir za določanje kritične infrastrukture Gregor Garb, Andrej Osolnik Povzetek: Namen prispevka: Predvsem z namenom preventivnega delovanja je v letu 2004/2005 na območju EU nastal predlog
More informationInformacijsko bojevanje: premik tradicionalnih metod vojskovanja in bojevanja v kibernetični prostor
Informacijsko bojevanje: premik tradicionalnih metod vojskovanja in bojevanja v kibernetični prostor Igor Bernik, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru Kaja Prislan, študentka Fakultete za varnostne
More informationEUR. 1 št./ A
POTRDILO O GIBANJU BLAGA / MOVEMENT CERTIFICATE 1. Izvoznik (ime, polni naslov, država) Exporter (name, full address, country) EUR. 1 št./ A 2000668 Preden izpolnite obrazec, preberite navodila na hrbtni
More informationORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE
19.10.2017 SL Uradni list Evropske unije C 351/3 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za Evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 25.
More informationZakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (MKPNZND)
Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije
More information9377/08 bt/dp/av 1 DG F
SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 18. julij 2008 (22.07) (OR. en) 9377/08 INF 110 API 26 JUR 197 DOPIS O TOČKI POD "I/A" Pošiljatelj: Delovna skupina za informiranje Prejemnik: Coreper (2. del)/svet Št. predh.
More informationAKTUALNI ODPRTI RAZPISI PROGRAMA OBZORJE 2020 PROGRAMA ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE
AKTUALNI ODPRTI RAZPISI PROGRAMA OBZORJE 2020 PROGRAMA ZA RAZISKAVE IN INOVACIJE 1 KAZALO RAZPISOV RAZPIS: H2020 DS 2014 1 (DIGITAL SECURITY: CYBERSECURITY, PRIVACY AND TRUST)... 4 RAZPIS: H2020 DRS 2014
More informationKAZALNIKI ZADOLŽENOSTI
KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI Matej Brelih (matej.brelih@bsi.si), Alenka Repovž (alenka.repovz@bsi.si), Banka Slovenije POVZETEK Namen prispevka je predstaviti podatke o dolgu za Slovenijo v skladu s študijo
More informationBarica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS
Barica Razpotnik RETURN MIGRATION OF RECENT SLOVENIAN EMIGRANTS Research Papers January 2017 Return Migration of Recent Slovenian Emigrants Author: Barica Razpotnik Published by: Statistical Office of
More informationComparative Analysis of Legal Status of Women Sentenced to Deprivation of Freedom in Russia and in the USA
VARSTVOSLOVJE, Journal of Criminal Justice and Security year 13 no. 4 pp. 418-430 Comparative Analysis of Legal Status of Women Sentenced to Deprivation of Freedom in Russia and in the USA Marina Minster
More informationSVET EVROPSKE UNIJE. Bruselj, 22. januar 2014 (23.01) (OR. en) 5567/14 Medinstitucionalna zadeva: 2014/0002 (COD)
SVET EVROPSKE UNIJE Bruselj, 22. januar 2014 (23.01) (OR. en) 5567/14 Medinstitucionalna zadeva: 2014/0002 (COD) SPREMNI DOPIS Pošiljatelj: SOC 33 ECOFIN 57 CODEC 154 MI 63 EMPL 9 JEUN 13 za generalnega
More informationNa podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si Št. 1 (Uradni list RS, št. 11) Ljubljana, torek 16. 2. 2010 Mednarodne pogodbe e-pošta: info@uradni-list.si ISSN 1318-0932 Leto XX 1. Zakon
More informationInternetne tehnologije
Varnost omrežij UNIVERZA Žarko Čučej e-naslov: zarko.cucej@uni-mb.si Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko V Maribor 9. april 2009 MARIBORU 1 Uvod 2 Pomembnost varnosti
More informationRepublike Slovenije. Mednarodne pogodbe (Uradni list RS, št. 2) USTANOVNA LISTINA ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV
Digitally signed by Spela Munih Stanic DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1235444814021, cn=spela Munih Stanic Reason: Direktorica Uradnega lista Republike
More informationD I P L O M S K A N A L O G A
FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU D I P L O M S K A N A L O G A VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE ALEŠ MEDVEŠČEK FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE V NOVEM MESTU
More informationNa podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
Uradni list Internet: www.uradni-list.si Mednarodne pogodbe e-pošta: info@uradni-list.si Št. 15 (Uradni list RS, št. 70) Ljubljana, petek 11. 11. 2016 ISSN 1318-0932 Leto XXVI 60. Zakon o ratifikaciji
More informationPripravljenost in ukrepanje v primeru jedrske nesreče v NEK: lokalni, nacionalni, čezmejni in mednarodni vidiki. MCB 20.
Pripravljenost in ukrepanje v primeru jedrske nesreče v NEK: lokalni, nacionalni, čezmejni in mednarodni vidiki MCB 20. november 2014 Posvete in okrogla miza DOBRODOŠLI! Regional center za okolje Pisarna
More informationSISTEM ZUNANJE PRIMERJAVE CEN ZDRAVIL Z VIDIKA SLOVENIJE
SISTEM ZUNANJE PRIMERJAVE CEN ZDRAVIL Z VIDIKA SLOVENIJE EXTERNAL REFERENCE PRICING SYSTEM FROM THE PERSPECTIVE OF SLOVENIA AVTOR / AUTHOR: asist. Nika Marđetko, mag. farm. izr. prof. dr. Mitja Kos, mag.
More informationNa podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si Mednarodne pogodbe e-pošta: info@uradni-list.si Št. 2 (Uradni list RS, št. 16) Ljubljana, petek 18. 2. 2005 ISSN 1318-0932 Leto XV 2.
More informationORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE
25.8.2017 SL Uradni list Evropske unije C 281/5 ORGAN ZA EVROPSKE POLITIČNE STRANKE IN EVROPSKE POLITIČNE FUNDACIJE Sklep Organa za evropske politične stranke in evropske politične fundacije z dne 12.
More informationDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. / z dne
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 4.6.2014 C(2014) 3658 final DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. / z dne 4.6.2014 o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi
More informationVloga vodij pri uspešni uvedbi sistema upravljanja zaposlenih v državni upravi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Vesna Vidmar Vloga vodij pri uspešni uvedbi sistema upravljanja zaposlenih v državni upravi Magistrsko delo Ljubljana, 2016 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationLIBERALIZACIJA TRGA POŠTNIH STORITEV
B&B VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Program: Ekonomist Modul: Strokovni sodelavec za poštni promet LIBERALIZACIJA TRGA POŠTNIH STORITEV Mentor: Barbara Galičič Drakslar, univ. dipl. ekon. Lektorica: Zvezdana Čujovič,
More informationVLOGA ETIČNE VOLJE PRI OSEBNI IN DRUŽBENI ODGOVORNOSTI ZA ZDRAVJE
THE ROLE OF ETHICAL WILL IN PERSONAL AND SOCIAL RESPONSIBILITY FOR HEALTH Robert G. Dyck, Ph.D. Professor of Public and International Affairs Emeritus, Virginia Tech 5428 Crossings Lake Circle, Birmingham
More informationZAPOSLOVALNA POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA EU: PRIMER SLOVENIJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Diplomsko delo ZAPOSLOVALNA POLITIKA IN SOCIALNA POLITIKA EU: PRIMER SLOVENIJA Jerneja Škornik Ljubljana, avgust 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO DIPLOMSKO
More informationMERILA ZA SISTEM KAKOVOSTI EQUASS Assurance (SSGI) (2012)
MERILA ZA SISTEM KAKOVOSTI EQUASS Assurance (SSGI) (2012) 2012 by European Quality in Social Services (EQUASS) Vse pravice pridržane. Noben del tega dokumenta ne sme biti reproduciran v katerikoli obliki
More informationBruselj, COM(2014) 239 final 2014/0131 (NLE) Predlog SKLEP SVETA
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 14.4.2014 COM(2014) 239 final 2014/0131 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki ga je treba v imenu Evropske unije sprejeti na 103. zasedanju Mednarodne konference dela glede
More informationTRENDI RAZVOJA SLOVENSKE JAVNE UPRAVE KOT NACIONALNE POLITIKE
* IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK TRENDI RAZVOJA SLOVENSKE JAVNE UPRAVE KOT NACIONALNE POLITIKE Povzetek. Razvoj javne uprave kot sistemsko strukturno politiko slovenske države od konca devetdesetih opredeljujemo
More informationNa podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
Digitally signed by Damjan Zugelj DN: cn=damjan Zugelj, c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, serialnumber=1235227414015 Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije Date: 2006.11.09
More informationWhat can TTIP learn from ACTA?
Centre international de formation européenne Institut européen European Institute Master in Advanced European and International Studies 2014/2015 What can TTIP learn from ACTA? Lobbying regulations in
More information2. OPTIONAL PROTOCOL to the Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading Treatment or Punishment
2. OPCIJSKI PROTOKOL h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju 2. OPTIONAL PROTOCOL to the Convention against Torture and Other Cruel, Inhuman or Degrading
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Hrast Zdravstveno varstvo primerjava Slovenije in Egipta Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Hrast Mentorica:
More informationCommittee / Commission CONT. Meeting of / Réunion des 12 & 13/09/2005 BUDGETARY AMENDMENTS / AMENDEMENTS BUDGÉTAIRES. Rapporteur: Chris HEATON-HARRIS
Committee / Commission CONT Meeting of / Réunion des 12 & 13/09/2005 BUDGETARY AMENDMENTS / AMENDEMENTS BUDGÉTAIRES Rapporteur: Chris HEATON-HARRIS SL SL Osnutek dopolnitve 6450 === CONT/6450=== Referenčna
More informationKOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 24.8.2005 KOM(2005) 387 končno SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Odziv na petletno oceno raziskovalnih
More informationAUTHOR S SYNOPSES UDK 272: (497.4)
AUTHOR S SYNOPSES UDK 272:316.653(497.4) Marjan SMRKE: THE COLLAPSE OF SLOVENIA S ROMAN CATHOLIC CHURCH AS REFLECTED IN THE SLOVENIAN PUBLIC OPINION SURVEY (SPOS) Teorija in praksa, Ljubljana 2016, Vol.
More informationSvetovni pregled. Julij Aktualno poročilo o kapitalskih trgih na razvijajočih se trgih emreport. Stran 1 od 5
Stran 1 od 5 Svetovni pregled Delnice in obveznice držav na pragu razvitosti še naprej v porastu Rast dobička podjetij razvijajočih se trgov utegne še naprej ostati šibka Nacionalne banke razvijajočih
More informationVpetost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema v regionalni inovacijski sistem Evropske unije
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Jasna Česnik Vpetost slovenskega nacionalnega inovacijskega sistema v regionalni inovacijski sistem Evropske unije Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO MOJCA HOSTNIK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TRŽNOKOMUNIKACIJSKI NAČRT ZA POSPEŠITEV ZAPOSLITVENE MOBILNOSTI S STORITVAMI
More informationMednarodne organizacije in norme varstva okolja
Izvirni znanstveni članek UDK 341.217:[342.24:504] Zlatko Šabič* in Jerneja Penca** Mednarodne organizacije in norme varstva okolja POVZETEK: Namen članka je opredeliti vlogo mednarodnih organizacij kot
More informationNOVA PARADIGMA ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE MERI NAPREDEK DRUŽBE?
NOVA PARADIGMA ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SE MERI NAPREDEK DRUŽBE? Drahomira Dubska (drahomira.dubska@czso.cz), Czech Statistical Office POVZETEK Ali si je mogoče predstavljati napredek družb brez gospodarske
More informationMEDNARODNI STANDARDI ZA FITOSANITARNE UKREPE SMERNICE ZA ANALIZO NEVARNOSTI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA (PRA)
ISPM št. 2 MEDNARODNI STANDARDI ZA FITOSANITARNE UKREPE PRVI DEL - UVOZNI PREDPISI SMERNICE ZA ANALIZO NEVARNOSTI ŠKODLJIVEGA ORGANIZMA (PRA) Sekretariat Mednarodne konvencije o varstvu rastlin FAO pri
More informationBREZPILOTNI LETALNIKI: OD VARNOSTNIH NALOG DO KOMERCIALNE RABE KAKO UREDITI NJIHOVO UPORABO?
BREZPILOTNI LETALNIKI: OD VARNOSTNIH NALOG DO KOMERCIALNE RABE KAKO UREDITI NJIHOVO UPORABO? UNMANNED AERIAL VEHICLES: FROM SECURITY-RELATED TASKS TO COMMERCIAL USE OR HOW TO REGULATE THEIR USE? UDK 629.73:351.78(497.4)
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Tilen Gorenšek. Vpliv informatizacije na vlogo in položaj vojaške organizacije v postmoderni družbi
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tilen Gorenšek Vpliv informatizacije na vlogo in položaj vojaške organizacije v postmoderni družbi Diplomsko delo Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije
SKUPINA POSLANK IN POSLANCEV (Danijel Krivec, prvopodpisani) Ljubljana, 6. november 2018 DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE mag. Dejan Židan, predsednik ZADEVA: Zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora
More informationAjda CUDERMAN Mentor: red.prof.dr. Anton BEBLER PRIHODNOST MEDNARODNIH VARNOSTNIH ORGANIZACIJ
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ajda CUDERMAN Mentor: red.prof.dr. Anton BEBLER PRIHODNOST MEDNARODNIH VARNOSTNIH ORGANIZACIJ Diplomsko delo Ljubljana, 2003 1 IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Barbara Cvek POMEN UPRAVNE USPOSOBLJENOSTI PRI SPREJEMANJU DRŽAV KANDIDATK V EVROPSKO UNIJO
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Barbara Cvek POMEN UPRAVNE USPOSOBLJENOSTI PRI SPREJEMANJU DRŽAV KANDIDATK V EVROPSKO UNIJO Diplomsko delo Ljubljana 2007 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationLetno poročilo o dejavnostih urada EASO za leto 2012
Evropski azilni podporni urad Letno poročilo o dejavnostih urada EASO za leto 2012 Del I NAŠE POSLANSTVO JE PODPORA Evropski azilni podporni urad Letno poročilo o dejavnostih urada EASO za leto 2012 Del
More informationBilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN UDK 355.5(479.4)(055) November /št.
Bilten Slovenske vojske Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 1580-1993 UDK 355.5(479.4)(055) November 2010 12/št. 4 Izdajatelj Publisher Glavni urednik Executive Editor Odgovorna urednica
More informationNačela evropskega odškodninskega prava
Principles of European Tort Law TITLE I. Basic Norm Chapter 1. Basic Norm Art. 1:101. Basic norm (1) A person to whom damage to another is legally attributed is liable to compensate that damage. (2) Damage
More informationRAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE
VARNOSTNA POLITIKA Vinko VEGIČ* RAZVOJ IN NEKATERE DILEME EVROPSKE VARNOSTNE POLITIKE IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK 586 Povzetek. V obdobju po hladni vojni smo priča namenom EU, da se bo ukvarjala z varnostnimi
More informationOCENJEVANJE IN LETNI RAZGOVORI Z JAVNIMI USLUŽBENCI NA OBRAMBNEM PODROČJU
FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE OCENJEVANJE IN LETNI RAZGOVORI Z JAVNIMI USLUŽBENCI NA OBRAMBNEM PODROČJU MAGISTRSKO DELO Franci CIMERMAN Kranj, 2011 FAKULTETA ZA DRŽAVNE IN EVROPSKE ŠTUDIJE OCENJEVANJE
More information(Ne)učinkovitost Kjotskega protokola pri reševanju globalne okoljske politike
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Andreja Nič (Ne)učinkovitost Kjotskega protokola pri reševanju globalne okoljske politike Diplomsko delo Ljubljana, 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA
More informationRazmerje med IKT in organizacijskimi spremembami v obdobju e-uprave
Razmerje med IKT in organizacijskimi spremembami v obdobju e-uprave Janja Nograšek, Mirko Vintar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, Inštitut za informatizacijo uprave, Gosarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana
More informationMEDNARODNO BANČNIŠTVO V EVROPI INTERNATIONAL BANKING IN EUROPE
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO MEDNARODNO BANČNIŠTVO V EVROPI INTERNATIONAL BANKING IN EUROPE Kandidatka: Mojca Senčar Študentka rednega študija Številka indeksa:
More information(UL L 255, , str. 22)
2005L0036 SL 11.12.2008 004.002 1 Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti B DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
More information2014/0091 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA. o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 27.3.2014 COM(2014) 167 final 2014/0091 (COD) Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (prenovitev)
More informationDIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA. Vloga in zloraba Centralne obveščevalne agencije v primeru napada na Irak leta 2003
DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA Vloga in zloraba Centralne obveščevalne agencije v primeru napada na Irak leta 2003 Junij, 2015 Ana Grubar Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar Zahvala Diplomska
More informationUNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO. Mojca Hramec
UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO Mojca Hramec Prebold, september 2006 1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO REGIONALNA POLITIKA EVROPSKE UNIJE
More informationCountry Report: Slovenia
Country Report: Slovenia Acknowledgements & Methodology This report was written by Miha Nabergoj at the Legal-Informational Centre for NGOs (PIC), and was edited by ECRE. The information in this report
More informationSL Prosto gibanje delavcev temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala
SL 2018 št. 06 Posebno poročilo Prosto gibanje delavcev temeljna svoboščina je zagotovljena, toda z boljšo usmerjenostjo sredstev EU bi se mobilnost delavcev povečala (v skladu z drugim pododstavkom člena
More informationOBZORJE 2020 Družbeni izziv 6. Europe in changing world Inclusive, innovative and reflective societies
OBZORJE 2020 Družbeni izziv 6 Europe in changing world Inclusive, innovative and reflective societies Delovni program za družbeni izziv 6 Delovni program (Work Programme WP) je bil objavljen 11. decembra
More informationRAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH JVE IN SND
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA MAGISTRSKA NALOGA RAZVOJ INVESTICIJSKEGA BANČNIŠTVA V IZBRANIH DRŽAVAH JVE IN SND LJUBLJANA, december TOMAŽIN VESNA IZJAVA Študentka Tomažin Vesna izjavljam, da
More informationVESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK. Spremenjene vloge nevladnih organizacij
VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK Spremenjene vloge nevladnih organizacij Ljubljana, 2002 NASLOV DELA: SPREMENJENE VLOGE NEVLADNIH ORGANIZACIJ AVTORICI: VESNA LESKOŠEK, MAJDA HRžENJAK UREDILA: VESNA LESKOŠEK
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Tina Vončina Mentor: doc. dr. Zlatko Šabič DELOVANJE MAJHNIH DRŽAV V GENERALNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV Primer Slovenije DIPLOMSKO DELO Ljubljana, 2003
More informationIlana BUDOWSKI* Ethical and Legislative Considerations Regarding Private Archives in Israel State Archives
Ilana BUDOWSKI* * Israel State Archives, Director- Current Records Department. The Israel State Archives, The Prime Minister s Office, Qiryat Ben-Gurion, Jerusalem 91950, Israel, Tel: 972-2- 5680680, Fax:
More informationKonflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič
Konflikt Sankcije EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Marjan Malešič Marjan Malešič EKONOMSKE SANKCIJE: REŠITEV PROBLEMOV V MEDNARODNI SKUPNOSTI ALI PROBLEM? Knjižna
More informationName of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008
Name of legal analyst: Borut Šantej Date Table completed: October 2008 Contact details: Work address: IPO Cesta Dolomitskega odreda 10 SI-1000 Ljubljana, Slovenia. E-mail: borut.santej@guest.arnes.si Telephone.
More informationIZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE URŠKA ČIBEJ IZVAJANJE REGIONALNE POLITIKE EVROPSKE UNIJE V SLOVENIJI - PRIMER MREŽNI POMURSKI PODJETNIŠKI INKUBATOR DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 1 UNIVERZA
More informationContemporary Military Challenges
Sodobni vojaški izzivi Contemporary Military Challenges Znanstveno-strokovna publikacija Slovenske vojske ISSN 2463-9575 2232-2825 September 2016 18/št. 3 Z n a n j e z m a g u j e Sodobni vojaški izzivi
More informationEUROPEAN SOCIAL CHARTER OF THE GENERALI GROUP EVROPSKA SOCIALNA LISTINA SKUPINE GENERALI
EUROPEAN SOCIAL CHARTER OF THE GENERALI GROUP EVROPSKA SOCIALNA LISTINA SKUPINE GENERALI Publisher: Assicurazioni Generali S.p.A. Editorial group: Group Labour Relations European Works Council Relations
More information'Uresničevanje projekta SEPA'
Language: Slovenian Not an official EPC document Projekt SEPA 'Uresničevanje projekta SEPA' Implementacija enotnega območja plačil v evrih Kazalo vsebine: Povzetek 3 0. Informacija o dokumentu 6 1. Vizija
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Maja Gornjak Vrednotenje javnih politik na področju alternativnega varstva otrok Magistrsko delo Ljubljana, 2012 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE
More informationIzjava o omejitvi odgovornosti:
Izjava o omejitvi odgovornosti: Ta praktični vodnik je pripravila in odobrila Upravna komisija za koordinacijo sistemov socialne varnosti. Namen tega vodnika je zagotoviti delovni instrument, ki bo nosilcem,
More informationOMEJITEV TVEGANJA PRI TRGOVANJU NA OBJAVE MAKROEKONOMSKIH NOVIC
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO OMEJITEV TVEGANJA PRI TRGOVANJU NA OBJAVE MAKROEKONOMSKIH NOVIC Ljubljana, marec 2015 MAKS LIPEJ IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisani Maks Lipej,
More informationUrednika / Editors Boris Tkačik, Marina Urbas
2 STATISTIČNI DNEVI 2006 STATISTICAL DAYS 2006 MERJENJE RAZVOJNE VLOGE IN UČINKOVITOSTI JAVNEGA SEKTORJA IN POLITIK STATISTIČNI DNEVI 06 Radenci, 6.-8. november 2006 Zbornik referatov 16. mednarodnega
More information9HSTCQE*cfhcid+ Recruiting Immigrant OCENA IN PRIPOROČILA. Recruiting Immigrant Workers. Recruiting Immigrant Workers Europe
Recruiting Immigrant Workers Europe Recruiting Immigrant Workers Europe The OECD series Recruiting Immigrant Workers comprises country studies of labour migration policies. Each volume analyses whether
More informationVAROVANJE OBČUTLJIVIH OSEBNIH PODATKOV V ARHIVSKEM GRADIVU JUGOSLOVANSKE TAJNE POLITIČNE POLICIJE
1.08 Objavljen znanstveni prispevek na konferenci 1.08 Published Scientific Conference Contribution Gregor JENUŠ VAROVANJE OBČUTLJIVIH OSEBNIH PODATKOV V ARHIVSKEM GRADIVU JUGOSLOVANSKE TAJNE POLITIČNE
More informationAKTIVISTIČNI DRŽAVLJAN V KONTEKSTU (GLOBALNE) INFORMACIJSKE EKONOMIJE**
* AKTIVISTIČNI DRŽAVLJAN V KONTEKSTU (GLOBALNE) INFORMACIJSKE EKONOMIJE** 1204 Povzetek. Članek v ospredje postavlja idejo aktivističnega državljana in sooča teorije, ki novo informacijsko in komunikacijsko
More informationOCENA KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. Andreja Strojan Kastelec. Povzetek
OCENA KONKURENČNOSTI SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Andreja Strojan Kastelec Povzetek V prispevku ocenjujemo zunanjo konkurenčnost Slovenije, ki jo opredeljujemo kot zmožnost države, da prodaja izdelke na svetovnih
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE ANAMARIJA PATRICIJA MASTEN MEHANIZMI EVROPSKE UNIJE V BOJU PROTI RASIZMU IN KSENOFOBIJI DOKTORSKA DISERTACIJA LJUBLJANA, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA
More informationDETERMINATION OF THE BEST INTEREST OF UNACCOMPANIED MINORS IN SLOVENIA 1
DETERMINATION OF THE BEST INTEREST OF UNACCOMPANIED MINORS IN SLOVENIA 1 Tjaša ŽAKELJ, Blaž LENARČIČ COBISS 1.01 ABSTRACT The paper deals with underage third-country nationals or stateless persons without
More informationSecurity Policy Challenges for the New Europe
UDK: 327(4) COBISS: 1.08 Security Policy Challenges for the New Europe Detlef Herold Boreau of Geopolitical Analyses, Alte Poststrasse 23, D-53913 Swisttal/Bonn, Germany Abstract This papers deals with
More informationKAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE
KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI SLOVENIJE Matjaž Noč 1, matjaz.noc@bsi.si, Banka Slovenije POVZETEK O zadolženosti se še posebej po izbruhu finančne krize veliko govori tako v svetu kot v Sloveniji, saj je visok
More informationZAVEZNIŠTVO ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI OVSE konferenca od 14. do 15. septembra 2009
IN - SPLOŠNA INFORMACIJA ZAVEZNIŠTVO ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z LJUDMI OVSE konferenca od 14. do 15. septembra 2009 Pripravil: mag. Andrej Eror Številka naročila: 73/2009 Descriptor/Geslo: Trgovina z ljudmi/trafficking
More informationEVROPSKA UNIJA in drugo
Slovenska turistična organizacija Dimičeva ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija T: 01 589 85 50, F: 01 589 85 60 E: info@slovenia.info www.slovenia.info Seznam aktualnih priložnosti (neposredno ali le
More informationVLAGANJE ZAHTEVKOV ZA VRAČILO TUJEGA DDV V SLOVENSKIH PODJETJIH
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA VRAČILO TUJEGA DDV V SLOVENSKIH PODJETJIH Ljubljana, september 2016 ANDREJA GOSAR IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Andreja Gosar,
More informationUPORABA IN UČINKOVITOST CELOVITE PRESOJE VPLIVOV NA OKOLJE TER PRESOJA VPLIVOV NA ČLOVEKOVO ZDRAVJE
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za krajinsko arhitekturo v sodelovanju z Institut "Jožef Stefan" Aquarius ekološki inženiring d.o.o. Ljubljana Inštitut za neionizirna sevanja Raziskovalni
More informationPROJEKT COMMUN-AID COMMUN-AID. Priporočila za preprečevanje in obvladovanje spolnega nasilja nad migrantskimi delavkami na domu
COMMUN-AID POVEČATI SPOSOBNOST MIGRANTSKIH DELAVK NA DOMU, DA BODO ZNALE UKREPATI V PRIMERU SPOLNEGA NASILJA S POMOČJO INTERVENCIJ V SKUPNOSTI Priporočila za preprečevanje in obvladovanje spolnega nasilja
More informationUradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 / / Stran 3385 POGODBA O EVROPSKI UNIJI
Uradni list Republike Slovenije Mednarodne pogodbe Št. 7 / 23. 3. 2004 / Stran 3385 POGODBA O EVROPSKI UNIJI NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV, NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE
More informationPROST PRETOK DELAVCEV V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Vlainič PROST PRETOK DELAVCEV V RAZŠIRJENI EVROPSKI UNIJI Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Anita Vlainič
More informationAnaliza politik akterji, modeli in načrtovanje politike skupnosti
Analiza politik akterji, modeli in načrtovanje politike skupnosti Danica Fink Hafner IZHODIšČNA VPRAšANJA O POLICY ANALIZI OZIROMA ANALIZI POLITIK Modernega političnega odločanja si danes ni mogoče več
More informationUNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE. Ajda Vodlan, dipl. pol. (UN)
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Ajda Vodlan, dipl. pol. (UN) Trgovina z ljudmi kot varnostna grožnja sodobni državi (Primer Slovenije) Magistrsko delo Ljubljana, 2015 UNIVERZA V LJUBLJANI
More informationEKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO
UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO ALEŠ GORIŠEK UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO POSTOPKI UGOTAVLJANJA STOPNJE TRŽNE MOČI (MONOPOLNOSTI TRGA) Ljubljana, april
More informationSOCIALNI PROGRAMI, DRUŽBENI PROBLEMI IN KREPITEV VPLIVA JAVNOSTI 1
* IZVIRNI ZNANSTVENI ČLANEK SOCIALNI PROGRAMI, DRUŽBENI PROBLEMI IN KREPITEV VPLIVA JAVNOSTI 1 204 Povzetek. Članek obravnava razmerje med družbenimi problemi in programi socialnih storitev, ki so namenjeni
More informationKatarina Primožič MNENJSKI VODITELJI V OMREŽJU SLOVENSKE BLOGOSFERE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katarina Primožič MNENJSKI VODITELJI V OMREŽJU SLOVENSKE BLOGOSFERE Diplomsko delo Ljubljana 2008 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE Katarina
More informationMAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD OF CULTURAL HERITAGE
1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 1.09 Published Professional Conference Contribution Grazia Tatò MAB (MUSEI ARCHIVI BIBLIOTECHE) MUSEUMS, ARCHIVES, LIBRARIES: PROFESSIONALS IN THE FIELD
More information